Katalog - 9. festival likovnih umetnosti Kranj - 2020

Jiří Anderle se je rodil 14. septembra 1936 v Pavlíkovu. Po štu- 49

diju slikarstva pri prof. Antoninu Pelcu in grafike pri prof. Vladi- Češka
míru Silovskýju je diplomiral na praški akademiji za likovno ume-
tnost, kjer je leta 1961 doktoriral. Izkušnje sodelovanja s svetovno
znanimi črnimi gledališči Jiržija Srneca, s katerim je osem let
potoval po Evropi in nastopal v številnih pomembnih gledališčih,
pomembno vplivajo na njegovo delo. Razstavljal je na neštetih sa-
mostojnih in skupinskih razstavah ter osvojil številne državne in
mednarodne nagrade. Njegovo delo je predstavljeno v vodilnih
svetovnih muzejih, npr. Metropolitan Museum of Art, New York
in Center George Pompidou, Pariz. Živi in ​u​ stvarja kot svobodni
umetnik v Pragi.

Vojak,
jedkanica, akvatinta in fotografija na papirju,
76 x 51cm

Bill Noir je vzdevek in besedna igra, za katerima se skriva nav- Francija

dušenec nad vizualnimi podobami, rojen 1981 v Franciji. Po kon-
čanem študiji na Epinalu v zgodnjih 2000ih, ga je njegov interes
za ustvarjanje vodil do pinhole fotografije (camera obcura), eks-
perimentalnega super-8 filma, sitotiska in družinske fotografije.
Od leta 2008 se osredotoča predvsem na kolaž. Svoj vir navdi-
ha za ustvarjanje kolažev črpa iz naprintanih vsebin 20. stoletja.
Pozabljene teksture, barve, oblike in velikosti ponujajo paleto
možnosti za ustvarjanje. Omamlja ga ambientalni kaos in ker ne
pozna meja, večkrat pride do nepričakovanih ustvarjalnih prese-
nečenj. Morda njegov umetniški proces najbolje opiše skovanka
“chaosmos”.

Dancing hands,
kolaž na papirju, 29 x 39 cm,

2020

Grčija Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

Hrvaška50
Manolis Thomakakis je rojen v Irakliu na Kreti, v Grčiji,

1958. leta. Akademijo lepih umetnosti obiskuje v Benetkah, ka-
mor se preseli 1977. leta. Tam diplomira iz slikarstva in se speci-
alizira v različnih tehnikah reza. Med študijem pa tudi potuje po
svetu; obišče različna evropska mesta in številne pomembne sli-
karske razstave, ki mu omogočajo obilo novih delovnih, pa tudi
prijateljskih stikov. Od leta 1980 do 1987 opravlja različne delov-
ne funkcije pri grškem konzulatu, vseeno pa slika, se udeležuje
najpomembnejših skupinskih razstav in se ljubiteljem slikarstva
predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. V letu 1989 ga
grško ministrstvo za kulturo določi za razstavljalca grškega pavi-
ljona na Beneškem bijenalu. Živi in dela v Benetkah.

Znamenja,
objekt na lesu in baker,

62 x 28 x 8 cm

Klas Grdić se je rodil leta 1963 na Reki, diplomiral je na reški

pedagoški fakulteti, oddelku za kiparstvo pri prof. Josipu Dimi-
niću. Samostojno razstavlja od leta 1986 in je doslej pripravil 90
samostojnih razstav, sodeloval na preko 200 skupinskih razstavah
v domovini in tujini. Za svoje delo je prejel več pomembnih naci-
onalnih in mednarodnih nagrad.

Mistres 19, piktoplastika,
50 x 70 cm
2020

51

Aestate mare,
asemblaž, premer 50 cm,
2020

Branko Lenić se je rodil leta 1954, na Reki. Od leta 1972 do

1976 se je izobraževal pri reškem slikarju Romulu Venucciju. Di-
plomiral je na grafičnem oddelku Pedagoške fakultete na Reki,
na oddelku za likovno umetnost. Po diplomi je začel intenzivno
se ukvarjati z slikarstvom, grafiko in oblikovanjem. Pripravil je 50
samostojnih razstav in sodeloval na več kot 200 skupinskih razsta-
vah na Hrvaškem, Japonskem, Italiji, Nemčiji in Sloveniji. Aktiven
je tudi kot kulturni aktivist in borec za pravice likovnih umetnikov.
Prejel je več pomembnih nagrad za oblikovalske dosežke in za
slikarska likovna dela.

Marta Živčnjak se je rodila leta 1987 v Zagrebu, kjer je tudi

najprej dokončala srednjo šolo za uporabne umetnosti, nato pa
se vpisala še na Akademijo za likovno umetnost, smer slikarstvo.
Od 2010 je članica Hrvaškega društva likovnih umetnikov. Leta
2012 je diplomirala pod mentorstvom profesorja Ante Rašiča. Živi
in ustvarja v Zagrebu.

Litomimikrija,
kolaž iz papirja, 2 × 70 × 100 cm,
2019

Italija Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

52 Pino Bonanno je diplomiral iz moderne književnosti na uni-

verzi Ca'Foscari v Benetkah. Pesnik, slikar, literarni kritik, ure-
dnik, vodil je radijske kritike in pesniške programe. Izdal je deset
knjig poezije in eno leposlovje. Bil je del pomembnih žirij med-
narodnih nagrad za slikarstvo in poezijo. Ustanovil in vodil založ-
bo Fonéma, prek katere objavlja literarna besedila in umetniške
kataloge. Je ustvarjalec in ustanovitelj umetniškega gibanja »Her-
metični kromatizem«, s katerim je dobil mednarodno priznanje.
Kot likovni kritik je organiziral številne umetniške razstave v Italiji
in tujini. Njegova dela so prisotna v javnih in zasebnih zbirkah v
Italiji in tujini.

Mappe 3,
mešana tehnika - kolaž z marmornim prahom na platnu,
60 x 60 cm, 2009

Klavdij Palčič je bil rojen 5. avgusta 1940 v Trstu. Po maturi

na znanstvenem liceju v Trstu se je med študijem političnih ved
in z usmeritvijo v likovno dejavnost odločil za umetnostni licej
v Benetkah, kjer je leta 1964 tudi diplomiral. V šestdesetih letih
je bil član tržaške skupine Raccordosei-Arte Viva ter poučeval
risanje in umetnostno zgodovino v slovenskih srednjih šolah na
Tržaškem in v Gorici. V sedemdesetih letih je ustanovil in vodil
grafični atelje pri Založbi tržaškega tiska. Leta 1984 je prejel na-
grado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo. Njegova
dela se nahajajo v pomembnih domačih in mednarodnih zbirkah
širom po Evropi.

Vrh, akril, karton in gaza na platnu,
75 x 55 cm, 2012

Cosmic Dust - Before the Begining,
digitalni kolaž na platnu, 73 x 103 cm,
2020

53

Japonska

Nobuco Hamano se je rodila leta 1967 v Takamatsi, v deželi

Kangawa na Japonskem. Leta 1990 je diplomirala na Univerzi za
likovno umetnost Tama Art. Kot profesorica in svobodna ustvar-
jalka živi in dela v lastnem ateljeju v Takamatsu. Kot umetnica
promovira projekt, ki ga je začel njen oče, svetovno poznani ume-
tnik, vodja skupine RYU in profesor Tosihiho Hamano. Sodeluje z
več univerzami in je članica Japonskega združenja likovnih ume-
tnikov. Za svoja dela je prejela več nacionalnih nagrad.

Noriaki Sangawa se je rodil leta 1971 v mestu Merugame.

Leta 1994 je diplomiral iz slikarstva na Univerzi za umetnost v
Osaki, leta 1998 je zaključil specialko iz slikarstva na Akademiji za
likovno umetnost v Ljubljani. Živi in dela v Sloveniji, razstavljal je
na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.
Leta 2014 je prejel nagrado Toshihira Hamana na prvem natečaju
Utazu Ard Award. Leta 2016 je sodeloval na razstavi »Japonska in
slovenska umetnost – dinamičnost lepote«. Leta 2017, 2018, 2019
je razstavljal na Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj.

Obujeni spomin 1,
digitalni kolaž na platnu, 100 x 70 cm,

2020

Kitajska Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

Kostarika54 Huiqin Wang (1955, Kitajska)

Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost na Univerzi
Normal v Nanjingu (1982). Na Akademiji za likovno umetnost v
Ljubljani je zaključila podiplomski študij grafike (1986) pri prof.
Zvestu Apolloniju, pozneje pa še slikarstvo (1989-91) pri prof.
Emeriku Bernardu. Leta 1991 se je udeležila programa izmenjave-
Minerva akademijav Groeningenu / NL. Živi in dela v Ljubljani.

Ena zemlja,
kolaž in tuš na papirju,

70 x 70 cm, 2020

Enar Cruz se je rodila 1972 na Kostariki. Študirala je pedagogi-

ko, likovno umetnost in se izpopolnjevala v kiparstvu in likovnih
objektih. Pripravila je preko 30 samostojnih razstav in sodelovala
na 150 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoja dela je pre-
jela več pomembnih domačih in mednarodnih priznanj.

Objekt,
akril na lesu,
25 x 32 x 22 cm, 2019

Hús Zoltán, rojen leta 1949 v Budimpešti. Študiral je na likov- 55

nih univerzah v Budimpešti, Antwerpnu in New Yorku. Po vrnitvi Nizozemska Madžarska
se je vključil v likovno fundacijo Republike Madžarske. Veliko je
razstavljal tako po Evropi kot tudi v ZDA. Za svoje delo je prejel
več nacionalnih in mednarodnih nagrad. Njegova dela se naha-
jajo v pomembnih zbirkah po svetu. Veliko priznanja pa je požel
tudi v ZDA.

Zlato jabolko,
asemblaž - olje na lesu,
30 x 30 x 6 cm

Martin Moesman je študiral na amsterdamski Univerzi –

smer slikarstvo in pedagogika. Po končanih študijih se je usmeril
v pedagoški poklic. Poučuje na šoli za oblikovanje in dekoracijo
v mestu Schiedamu. Svoja dela je večkrat predstavil na ogled na
Nizozemskem in po različnih galerijah v Evropi. Za svojo ustvar-
jalnost je prejel več priznanj. Kombinira različne materijale: les,
tkanine, fotografijo, dekorativne vzorce in odvržene materijale.

Mešana tehnika,
mešana tehnika na leseni plošči,

88 x 75 cm

Slovenija Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

56 Matej Bizovičar, (Ljubljana, 1969) je v letih 1991 do 1995 obi-

skoval ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje,
smer slikarstvo, pri profesorju Gustavu Gnamušu. Od leta 1993
deluje kot vsestranski ustvarjalec v AKC Metelkova, Ljubljana.
Preživlja se z opremljanjem interierjev, oblikuje in izdeluje unika-
tno pohištvo ter mozaike. Poleg slikarstva se ukvarja še s kipar-
stvom in prostorskimi postavitvami. Je tudi odličen rezbar, ki se
odlikuje po tehničnem znanju in formalno - vsebinski izvirnosti.
Vrsto let aktivno sodeluje pri ustvarjalnem procesu v umetniškem
mladinskem hotelu Celica na Metelkovi v Ljubljani. Svoja slikar-
ska in kiparska dela predstavlja samostojno in v okviru skupin-
skih razstav doma in v tujini.

Postavitev v prostoru,
keramika, 2018

Matej Čepin (1977, Celje) je samozaposlen v kulturi. Celj-

ski umetnik, ki se je slikanja naučil z marljivostjo in srcem, je
mojster, suveren v pravzaprav vseh umetniških slogih, ki bazirajo
na umetnikovem navdušenju nad klasično umetnostjo in hkratni
neobremenjenosti z umetniškimi stili. Je filmofil, strastni ljubitelj
srhljivk Hitchcocka, Lyncha in Cronenberga ter literature Franza
Kafke. Doslej se je predstavil na številnih samostojnih in skupin-
skih razstavah doma in v tujini ter za svoje delo prejel več nagrad
in priznanj. Deluje v Celju.

Jezdeca smrti,
mešana tehnika, 47,3 x 37,1 cm, 2014-2017

Naj ti povem zgodbo o njegovi senci,
mešana tehnika, 35 x 45 cm, 2016-2017,

Brez naslova, 57
akril in kolaž na kartonu, 100 x 70 cm,
2020

Irena Jeras Dimovska (1960, Kranj)

Diplomirala je iz slikarstva na ALU v Ljubljani (1985), na isti in-
štituciji pa je zaključila tudi magistrski študij konservatorstva in
restavratorstva (1988). Od leta 1990 je članica ZDSLU v Ljubljani.
Do sedaj je imela 30 samostojnih razstav ter preko 150 skupinskih
razstav doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 1 nacionalno ter
2 mednarodni nagradi.

Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

58 Boge Dimovski se je rodil leta 1952 v Bitoli (Makedonija).

Diplomiral je iz slikarstva na ALU v Ljubljani (1978), nato je kon-
čal še podiplomski študij konserviranja in restavriranja ter podi-
plomski specialistični študij grafike. Leta 1987 si je pridobil naziv
docenta grafike na Univerzi v Ljubljani ter leta 1990 naziv docenta
za grafiko in risanje na Univerzi Cirila in Metoda v Makedoniji.
Deluje kot restavrator, kustos in likovni kritik. Do sedaj je imel
51 samostojnih razstav, sodeloval pa je na preko 400 skupinskih
razstav doma in v tujini. Za svoje delo he prejel 5 nacionalnih ter
13 mednarodnih nagrad.

Brez naslova,
kolaž na papirju, 52 x 86 cm,
2020

Andreja Eržen je rojena leta 1969 v Ljubljani. Leta 2009 je 59

diplomirala iz slikarstva in likovne teorije na ALUO v Ljubljani.
Deluje na področju slikarstva, instalacije, grafike, ilustracije, ani-
macije in grafičnega oblikovanja. Prejela je priznanje za kvaliteto
likovnih del na Festivalu likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU 2013.
leta in leta 2015 odkupno nagrado Gorenjskega muzeja. Do sedaj
je imela več samostojnih in skupinskih razstav. Je članica ZDSLU
in ima status samostojne ustvarjalke na področju kulture.

Brez naslova,
kolaž na foreksu, 50 x 50 cm,

2020

Perunova nevesta,
akril, gaza, papir in baker na platnu, 120 x 60 cm,
2020

Irena Gayatri Horvat je v Zagrebu zaključila likovno Aka-

demijo pri prof. Miroslavu Šuteju. Trenutno dela doktorat iz ra-
zvojne psihologije na FF v Ljubljani. Ob likovnih dejavnostih se
posveča tudi art-terapiji. Sodelovala je pri številnih projektih, sa-
mostojnih in skupinskih razstavah ter na več mednarodnih sim-
pozijih doma in po svetu. Je članica hrvaškega društva likovnih
umetnikov (HDLU) v Zagrebu in slovenskega (ZDSLU).

Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

60 Milan Ketiš (1992, Maribor) je diplomiral na slikarskem

oddelku Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljublja-
ni leta 2015 in tri leta kasneje zaključil še magisterij na isti Akade-
miji. Opravil je tudi program izmenjave na Univerzi za umetnosti
v Helsinkih. Pri svojem delu uporablja različne medije, predsta-
vil je različne projekte, instalacije, slike, predmete in predstave.
Tema njegovega dela je sestavljena iz odnosov med ljudmi s se-
boj, naravo in duhovnostjo. Njegovo delo je bilo predstavljeno na
številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Deluje v Mariboru.

Prazen nič poln vsega,
zmešana tehnika, na drugi strani platna, 50 x 50 x 7 cm,
2020

Damijan Kracina (Kobarid, 1970) je po zaključenem štu-

diju kiparstva leta 1996 na Akademiji za likovno umetnost in obli-
kovanje v Ljubljani leta 1999 še zaključil še specialistični študij
kiparstva in videa. Od leta 1998 se je izpopolnjeval v Grazu, New
Yorku, Tamarid Institute Albuquerque in Santa Fe Art Institute v
Santa Feju v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike. Leta 1992
je  bil soustanovitelj umetniške skupine Provokart. V letih med
1997 in 2000 je bil umetniški vodja umetnostnega centra Artilerie
Kluže. Leta 2005 je bil soustanovitelj umetniške skupine Društvo
za domače raziskave. Ustvarja na področju kiparstva in večmedij-
ske umetnosti. Od leta 2010 je profesor na Srednji šoli za obliko-
vanje in fotografijo v Ljubljani. Ustvarja v Ljubljani in v domačem
Kobaridu.

Kosmatana,
mešana tehnika, 30 x 70 x 60,

2004

Peter Marolt je doktoriral s temo Pomen likovnosti za arhi- 61

tekturni prostor. Imel je 30 samostojnih likovnih razstav, od tega
dve na Madžarskem in v federaciji BiH, eno v Avstriji in na Hrva-
škem, v Italiji ter v BiH, v nekdanji ZRJ, Franciji, Španiji in Angliji.
Med drugim je prejel tudi Priznanje za kvaliteto likovnih del na
mednarodnem festivalu Srečanja 2013 Kranj – ZDSLU. Njegovo
likovno delo je uvrščeno v zbirko Imago Mundi – Luciano Ben-
netton Collection. Prejel je več nacionalnih nagrad, njegova dela
se nahajajo v mnogih zbirkah.

Objekt,
les, kovina in steklo, 29 x 10 x 10cm,
2020

Igor Orešič iz Maribora je arhitekt, strokovnjak za notranjo

opremo in urbanist, v zrelem obdobju pa se je v njem razživela
tudi v otroštvu razvita ljubezen do glasbe, slikarstva, oblikovanja.
Poleti posveča veliko pozornost tudi svoji ljubezni, glasbi in zelo
rad nastopa v živo. Znan pa je predvsem kot odličen oblikova-
lec klasičnih in sodobnih mozaikov. V Hiši stare trte v Mariboru
je naredil velik talni mozaik, ki ga sestavlja približno milijon ka-
menčkov (40m2).

Talni mozaik v Hiši stara trta v Mariboru (detajl),
celoten mozaik meri 40 m2

Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

62

Minotavrova smrt,
mešana tehnika, 70 x 100 cm,

2006

Andrej Pavlič se je rodil 18. 5. 1957 v Ljubljani. Leta 1981 di-

plomiral na slikarskem oddelku. Od leta 1982 je član DSLU, od
leta 1984 pa tudi samostojni likovni umetnik. Leta 1994 , 2010,
2013 in 2017 se je študijsko izpopolnjeval v Cité International des
Arts v Parizu. Do sedaj je imel preko 100 samostojnih razstav in
sodeloval na več kot 250 skupinskih razstavah doma in v tujini .
Za svoja dela je prejel več nagrad doma in v tujini.

Zmago Puhar je diplomiral na Akademiji za likovno ume-

tnost v Ljubljani (1979) pri prof. Borčiču, Didku, Berniku in
Jemcu. Je slikar, grafik in likovni pedagog. Njegov opus ob-
sega več kot 60 samostojnih razstav tako doma kot v tujini.
Sodeluje v številnih skupinskih likovnih projektih, največkrat
skupaj z Likovnim društvom Kranj, ki redno promovira sloven-
sko ustvarjalnost na razstavah doma in v tujini. Od leta 2007
se samostojnemu ustvarjanju in likovnem izobraževanju vseh
generacij predaja v lastnem ateljeju v okviru družinskega pod-
jetja Puhart v Kranju.

Velika polarizacija 1.,
kolaž in akril na platno, 100 x 60 cm,

2020

63

Marija Mojca Pungerčar (Novo Mesto, 1964) je Podstavek,
prava runotova volna, 2016
akademska slikarka in magistra likovnih umetnosti. Leta 1989 je
diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani in leta 2001 magistri-
rala iz novih žanrov na San Francisco Art Institute v ZDA. Od leta
1983 razstavlja doma in v tujini. Od leta 1991 deluje kot samozapo-
slena na področju kulture. Njena priznanja in nagrade med dru-
gim vključujejo Priznanje Riharda Jakopiča, nagrado na Festivalu
neodvisnega filma, štipendijo Avstrijske akademske izmenjave,
štipendijo ArtsLink in Fulbrightovo štipendijo. Deluje na podro-
čju sodobne vizualne umetnosti (inštalacija, video, performans),
ukvarja se tudi z gledališko kostumografijo. Za njeno delo so zna-
čilne socialno angažirane vsebine. Leta 2014 je ustanovila Novič-
nik za samozaposlene v kulturi. Atelje ima v Švicariji v Ljubljani.

Rudi Skočir je bil rojen 6. aprila 1951 v Kamnu pri Kobaridu.

Leta 1977 je diplomiral na ALU Ljubljana. Specialko za slikarstvo
je obiskoval pri prof. Kiarju Mešku, prof. Štefanu Planincu in prof.
Janezu Berniku. Leta 1996, 2013, 2017 in 2019 je bival in delal v
Cite Internationale des Arts, Pariz, Francija. Živi in dela kot sa-
mostojni likovni ustvarjalec v slikarstvu, grafiki in ilustraciji. Svoja
likovna dela je predstavil na 152 samostojnih razstavah doma in
tujini. Sodeloval je na 283 skupinskih predstavitvah v domovini in
svetu. Ilustriral je 60 literarnih del domačih in tujih avtorjev. Prejel
je 21 nagrad in priznanj za likovno delo. Je član Zveze društev
slovenskih likovnih umetnikov, član Društva likovnih umetnikov
Ljubljana in član ilustratorske sekcije pri ZDSLU Ljubljana.

Bela nevesta,
akril in kolaž na platnu, 185 x 50 x 7 cm,

2020

Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

64 Meta Šolar (1989)

Študirala je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in obli-
kovanje v Ljubljani, kjer je leta 2014 tudi diplomirala. Je članica
ZDSLU in Likovnega društva Kranj. Sodelovala je na več sku-
pinskih in samostojnih razstavah po Sloveniji in Evropi. Živi in
ustvarja v Radovljici.

Odsevi 1.,
kolaž na papirju, 60 x 40 cm,

2020

Andrej Štular je multimedijski umetnik, ki je aktiven

na različnih področjih vizualne umetnosti: ilustraciji, stri-
pih, videu, filmu, kiparstvu, slikarstvu, lutkarstvu in foto-
grafiji. Je član striparskega kolektiva Strip Core in lutkov-
nega gledališča Nebo ter deluje na polju umetnosti od
sredine 80. let. Svoja dela redno razstavlja doma in v tu-
jini, tako na skupinskih, kot samostojnih razstavah, ude-
ležuje pa se tudi številnih umetniških festivalov po svetu.
Izdani stripovski albumi:  Lustri (2000), Kompost (2008), Živa
sem (2011), Bežimo, svet se podira! (2014), Kronike (2015).

Državljan 2.,
glina in kovina, 39,5 x 21 x 9 cm

Plešem z dvema, 65
mešana tehnika, 19,5 x 19,5 x 5 cm,
2019

Katarina Toman Kracina (Ljubljana, 1968) je doštudi-

rala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje
v Ljubljani pri profesorici Metki Krašovec. Leta 2004 je zaključila
magisterij iz smeri restavratorstvo. Zaposlena je v MGML (Muzeju
in galerijah mesta Ljubljana), kjer je vodja konservatorske službe
in deluje tudi pri postavitvah muzejskih razstav. Ustvarja v raz-
ličnih tehnikah: slikanje, kiparjenje - mala (miniaturna) plastika,
video, oblikovanje, šivanje, filcanje, kvačkanje...Značilnost nje-
nega ustvarjanja je kompleksna povezanost oblikovanja celotne
prostorske postavitve s pogosto dodanimi osebnimi predmeti, ki
ustvarjajo toplino domačega ozračja in ohranjajo spomin na po-
samezne resnične dogodke.

Franc Vozelj (1954, Kranj) se je po končani šoli za obliko-

vanje vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je
leta 1979 diplomiral na oddelku za slikarstvo. Leta 1981 je končal
podiplomski študij slikarstva pri prof. Janezu Berniku. Ukvarja se
s slikarstvom in oblikovanjem. Od leta 1980 je član DSLU. Doslej
je imel preko 80 samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval
pa je na več kot 100 skupinskih razstavah. Med priznanji, ki jih je
prejel za svoje delo, je velika Prešernova plaketa mesta Kranja za
leto 1999. Živi in dela v Kranju kot samostojni umetnik

Tihožitje,
olje na platno in kolaž, 40 x 40 cm,
2020

Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

66 Enej Gala (Ljubljana, 1990) je študiral na beneški Akade-

miji lepih umetnosti, kjer je diplomiral leta 2013 in dve leti kasne-
je je na isti akademiji tudi magistriral. Leta 2014 je bil na študijski
izmenjavi na Akademiji Willem de Kooning v Rotterdamu na Ni-
zozemskem. Študij nadaljuje na Royal Academy Schools Postgra-
duate Programme v Londonu. Od leta 2010 sodeluje na številnih
razstavah po vsej Evropi. Leta 2015 je bil izbran za 31. mednarodni
bienale grafične umetnosti v Ljubljani in osvojil je prestižno na-
grado Walking the Art Stonefly. Razstavlja doma in v tujini, deluje
v Londonu in v domači Novi Gorici.

Čistka, digitalni kolaž - ilustracija za revijo Razpotja,
100 x 70 cm, 2019

Petite pièces de clavecin,
mešana tehnika in asemblaž,
92 x 63 x 16 cm,
2019

Marko Zorović (1974, Maribor) je diplomiral na ljubljan-

ski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri profesorju
Gustavu Gnamušu na smeri slikarstvo ter magistriral pri profesor-
ju Bojanu Gorencu leta 2000. Je prejemnik študentske Prešerno-
ve nagrade. Občasno se ukvarja z restavriranjem slikarskih del,
knjižno ilustracijo ter z izrisovanjem arheoloških risanih rekon-
strukcij. V letih 2002 do 2005 je pisal recenzije in članke, obja-
vljene v dnevnem časopisju, strokovni periodiki ter v razstavnih
publikacijah. Slikar črpa imažerijo svojih kompozicij iz osebne
avtobiografske epizode komunalnega delavca. S tem odpira raz-
mislek o statusu sodobnega umetnostnega prekariata, ki si je la-
stno žitje in ustvarjanje pogosto primoran osmisliti na družbeni
margini. Danes je samozaposlen v kulturi in ustvarja v Križevcih
v Prekmurju.

Dušan Todorovič je rojen leta 1945. v Kragujevcu . Diplomi- 67

ral je 1972. na Akademiji/Fakulteti za likovno umetnost v Beogra-
du, oddelek slikarstvo, pri prof. Đorđu Bošanu. Je član ULUS-a.
Magistriral je leta 1974. na Akademiji za likovno umetnost v No-
vem Sadu. Leta 1980. je opravljal funkcijo predsednika SULUV-a.
Od leta 1992. je redni profesor na Akademiji umetnosti u Novem
Sadu. Od leta 2004. pa dekan na Akademiji umetnosti u Novem
Sadu. Sodeloval je na mnogih samostojnih in skupinskih razsta-
vah, ter prejel več nagrad in priznanj, tako doma kot v tujini.

Memory Full,
akril in kolaž na lepenki, 80 x 55 cm,

2009

Srbija

Luis Rapela je rojen leta 1955 v Ferrolu v Španiji. Likovno se Španija

je izobraževal na univerzi v Madridu, hkrati se je zanimal tudi
za glasbo in obiskoval glasbeni konservatorij. Razstavljat je za-
čel leta 1975, sprva po Španiji, po letu 1990 pa tudi na Finskem,
Belgiji, Franciji, Italiji, Avstriji, na hrvaškem, v ZDA in Sloveniji.
Od leta 1992 je predsedoval društvu likovnih umetnikov Madrida.
Za svoje delo je prejel več pomembnih priznanj in nagrad. Kot
samostojni likovni ustvarjalec živi in dela v Madridu in Ferrolu.

Brez naslova,
akril in pesek na platnu, 135 x 110 cm

Ukrajina Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

Urugvaj 68 Kateryna Burlina se je rodila v Kyjevu, leta 1977. V istem

kraju je študirala na Akademiji lepih umetnosti in leta 2000
diplomirala na oddelku za scenografijo in kostumografijo. De-
luje na področjih grafike, risbe, slikarstva, fotografije, objektov
in videa. Doslej je razstavljala v Ukrajini, na Poljskem, Italiji,
Franciji, Nemčiji in Sloveniji. Leta 2006 pa je svoja dela razsta-
vila na pomembnem Salonu neodvisnih v Parizu.

Sovici,
asemblažni objekt (tkanina, volna, filc),

2020

Francisco Tomsich se je izobraževal na Fakulteti za hu-

manistične študije Narodne univerze FHCE – UDELAR v Mon-
tevideu (Urugvaj), izpopolnjeval se je interdisciplinarno na
več področjih umetniškega izražanja. Sodeloval je na številnih
mednarodnih razstavah v Argentini, Čilu, ZDA, Izraelu, Nemči-
ji, Španiji in Sloveniji. Od leta 2004 je objavil več znanstvenih
esejev s področja splošne kulture in likovne umetnosti. Sode-
luje interdisciplinarno na več mednarodnih projektih. Za svoje
delo je prejel številna priznanja in nagrade.

The girl infront of the bread oven,
mešana tehnika na kartonu, 80 x 45 cm

69Slovenija

Iz serije kipov Nevidno vidno,
mešana tehnika, kolaž (mavec, juta, železo,
2019

Anja Kranjc (1982) je študirala kiparstvo na Akademiji za

likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomirala
leta 2008 in magistrirala leta 2011 z magistrsko nalogo Medprostor
bivanja in razstavo V Belo pri red. prof. Matjažu Počivavšku in
doc. dr. Igorju Škamperletu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od
leta 2005 je imela več samostojnih razstav in je sodelovala na šte-
vilnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Doslej je ustvarila pet
javnih kiparskih postavitev. Za svoje delo je prejela več nominacij
in nagrad, med drugimi študentsko Prešernovo nagrado (2006).
Ukvarja se s slikarstvom, risbo, ilustracijo in pedagoškim delom.
Je članica DLUL in DLUSP. Živi in dela v Vipavi.

Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

70 Domen Dimovski

Video

O naravi kolaža in umetniškem mišljenju

V naravi kolaža (fr. coller, lepiti), ki je izvirno slikarska tehnika kot tudi asembla-
ža, je operacija povezovanja in sestavljanja različnih elementov, materialov in
oblik skozi igro preurejanja in reorganiziranja v enotno kompozicijo. V likovni
umetnosti gre na eni strani za povezovanje likovnih označevalcev oz. fragmentov,
kot so točka, črta, barva, oblika, ki jih umetnik izrisuje s pomočjo fotografskih
printov, časopisnih izrezov, naravnih ali umetno proizvedenih materialov, ter na
drugi, vsebinsko označevalni strani znaka, pomenov, ki jih ti elementi že nosijo
s seboj.

Pri tehniki kolaža je najbolj zanimiv učinek kombiniranja, ki povezuje slikarsko-
-prostorsko tehniko s časovno dimenzijo video in filmske umetnosti. V analogiji
s filmom lahko tako o tehniki kolaža govorimo kot o tehniki aranžiranja vizualnih
elementov mizanscene znotraj dvodimenzionalne površine kadra, ki je navadno
določen s standardnimi razmerji. Svet filma vključuje še fluidno koreografijo vi-
zualnih elementov, ki so v konstantnem gibanju, v nadaljevanju procesa pa tudi
montažo, ki jo lahko razumemo kot sekvenčno kolažiranje posnetkov.

Na tej točki, ko smo prišli do montaže, moramo omeniti splošno znan Kulešov
učinek, ki ga je pred kratkim Karen Pearlman še bolje poimenovala kot monta-
žerjev učinek, sami pa bi ga v luči letošnjega festivala lahko preimenovali kar iz
Kulešovega v »kolažerjev učinek«. Gre za efekt, ki je posledica mentalnega feno-
mena, ko gledalec iz interakcije vsaj dveh kadrov ustvari nov, tretji pomen, ki ga
samo iz posameznega kadra ne bi ustvaril. Lahko bi govorili o pomenu sekvenč-
nega gestalta, ki je več kot vsota posameznih fragmentov. Umetnik tako združuje
in razdružuje podobe-gibanje in odkriva nepričakovane pomene ter ideje, ki ga
lahko zaradi transmutácijskega zakona popolnoma presenetijo.

Prišli smo do naše glavne ideje: operacije kolažiranja, kombiniranja, urejanja in
preurejanja (rečeno krajše de-konstrukcije) so operacije samega mišljenja, ki po-
teka na dveh oseh: na ravni metonimije in ravni metafore. Prosto po profesorju
lingvistike Romanu Jakobsonu gre za dva osnovna jezikovna principa, ki določa-
ta, strukturirata in organizirata celotno govorico in s tem našo misel.

Umetnik z video montažo spreminja posnetke v kadre nato pa ti postajajo video
misli ali misli filma. Odkriva latentne pomene, ki obstajajo v vmesnih prostorih
in razmerjih s celotno kompozicijo, in gradi časovne oz. temporalne kolaže, ki se
oblikujejo in preoblikujejo pred našimi očmi. Nekaj, kar se v statični tehniki, kjer
obstajajo le indeksne sledi, izgubi.

Letošnja video dela pričajo, da tehnika kolaža ni nujno še ena oblika standardne-
ga recikliranja starega, ni časopisni ali dekorativni dodatek k sliki, ampak je lah-
ko eksperimentalno preurejanje in iskanje najboljše kompozicije. Lahko je torej
tisto, kar je v sami naravi kreativnega mišljenja – to je vztrajanje v preoblikovanju
fragmentov sveta, da bi skozi njih prodrl neviden in latenten pomen, ki je bil na-
tanko v tistem trenutku inventio — v prvotnem pomenu besede, saj mislimo na
tisto, kar ni najdeno in ni ustvarjeno, ampak tisto, kar pojma povezuje.

Na letošnjem festivalu si lahko ogledate časovne kolaže-misli, narejene v tehni- 71
kah, kot sta video in animacija. Dela prihajajo izpod rok avtorjev iz Slovenije, Veli-
ke Britanije in dveh avtoric iz Kitajske in Vietnama, ki ustvarjata na Nizozemskem.
Dotikajo se različnih tem, kot je problematika industrije lepote, teme upiranja
digitalni družbi nadzora, tem povezanih z občutjem sistemske dekompozicije,
problema linearnega časa ter z iskanjem osebne kontemplacije v naravi in refle-
ksiji, kdo smo.

mag. Domen Dimovski

Anglija

The revolt
and dissemination of
a sentient digital clown civilisation,
videokolaž, 4,46 min,
2018

Shannon Byrom je novo medijska umetnica, ki je leta 2018 kmalu začenjajo zavračati, kar dokazuje, da se morajo po nujnosti
zateči v strategije psihoze, deficite pozornosti, pasivne agresije. Ob
diplomirala na Fine Art at University of Southampton na Uni- dokončnem nakopičenju sporočil o napakah, se klovni združijo v
verzi Southampton (Winchester School of Art). Trenutno dela v revolt in hiperrevolt. Kljub izgubi iluzije kontrole, se jim namreč funk-
knjigarni, kar ji omogoča, da raziskuje umetniške prakse in se z cija reset zdi vsaj iskrica upanja po vnovični regeneraciji.
glasbeno skupino Black Water County udejstvuje turnej po Veliki
Britaniji in Evropi. Shannon Byrom se digitalnemu svetu približu-
je z radovednostjo in kritiko. S svojimi digitalnimi deli pa odpira
teme o prihajajoči futuristični družbi, ki bo vse bolj potopljena v
distopičnost internetnih svetov in hierarhičnih struktur.

Revolt in diseminacija čuteče digitalne klovnovske civilizacije.

Shannon Byrom se na letošnjem festivalu kolaža predstavlja s krat-
kim filmom Revolt in diseminacija čuteče digitalne klovnovske civili-
zacije. Ustvarila je digitalni kolaž, v katerem združuje »green screen«
posnetke glavne klovnovske protagonistke z virtualnimi ozadji in z
nepopolnimi digitalnimi zvoki. Gre za pripoved o klovnovskem su-
bjektu, ki se znajde v cirkusu sodobnega nasičenega sveta. To je v
svetu reklam, veleblagovnic, medijev, nenadnih padcev in čudežnih
gospodarskih rasti, zabaviščnih naslad in zabaviščnih parkov, ki vse
bolj izginjajo v lastni simuliranosti. Skratka v družbi spektakla, o ka-
teri je pisal Guy Debord, in družbi popolnih simulakrov, o katerih je
razmišljal Jean Baudrillard. To so abstraktni, hiperrealni svetovi du-
hovnih trupel, ki ves čas konformistično delajo na sebi in za druge.
So polni velikih zbirk informacij, a brez življenjskega smisla. Tega
posledično paranoidno iščejo povsod, v vsakem glitchu, kjer prepo-
znavajo strategije teorij zarot. Tak disfunkcionalni in opresivni sistem

Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

Grace Maker,
animacija, 2,57 min

2017

72 Grace Maker

Grace Payne je avtorica, ki se nam predstavlja s kratko animacijo

Grace Maker, v kateri se ukvarja z intimno zgodbo o lastni identiteti,

ki nastaja v prepletu digitalnih in analognih svetov. Z računalniško

animacijo nas postavlja, v vseh svojih saturiranih barvah, v bodočo

prihodnost, ko bo vsak človek, preden se bo lotil dejanskih posegov

na obrazu, svojo podobo lahko izdelal preko programskega vme-

snika, v skladu z idealno gensko matrico tistega časa. Njen preprost

razmislek se zato na neki ravni odpira tudi politični razsežnosti ži-

vljenja, saj vključuje estetske standarde in lepotne smernice. Kot o

tem pravi sama, je v jedru problema fizična in metaforična odda-

Grace Payne je diplomirala na fakulteti City of Bath College, ljenost in nepovezanost med ljudmi. Grace Payne, če nadaljujemo

po kateri je sledila diploma na Fine Art na Univerzi Southampton sami, poskuša misliti tisto, kar je v jedru pritiska k »normaliziranju«.

(Winchester School of Art). Njena kariera se je z dodatnim uspo- Sodobni dominantni diskurzi namreč izključujejo neko temeljno raz-

sabljanjem na univerzi Exeter nadaljevala na področju poučeva- liko, tisti »il n'y a pas de rapport sexuel«, o katerem je razmišljal

nja. Trenutno dela kot učiteljica na osnovni šoli. V svojih umetni- Jacques Lacan. Njena pripoved o tem je zelo preprosta, osebna in

ških delih raziskuje vprašanja vplivov, ki jih imajo digitalni svetovi razkrivajoča, čeprav distancirana. Z video delom, v katerem uporabi

na človeške identitete. Zanimajo jo predvsem osebne zgodbe in tako avtorske kot najdene fotografske izreze, želi predvsem izraziti

mitologije, ki jih raziskuje tako v mediju animacije kot tudi skozi internetno izgubljenost, ki ne odseva samo nas samih, ampak tudi

performans in monolog. dejstvo, da ta povratno opredeljuje sodobnega potrošnika.

Kitajska - Nizozemska Passage,
video, 1,11 min,
2019

Jue Yang, rojena v Shanghai na Kitajskem, je pisateljica in film- Passage

ska ustvarjalka, ki trenutno živi na Nizozemskem. Diplomirala je Jue Yang je zanimiva in raznolika avtorica, ki s kratkim in poetičnim
iz geografije in arhitekturnih študij. Leta 2020 pa je na inštitutu filmom postavlja v ospredje temo avto-refleksije. Njen način kolažne
Piet Zwart v Rotterdamu končala magisterij na smeri Lens-based metode zaznamuje zelo subtilna uporaba povezovanja posnetkov
Media. Njena področja ustvarjanja in učenja so raznolika, sama odsevnih in prozornih površin. Na ta način jo na spektru med bolj
bi rekla, da o tem priča tudi njena biografija. Ko je živela v New izraznimi, formalističnimi raziskovanji in na drugi strani realizmom,
Yorku, se je ukvarjala z dramatiko medtem, ko je učila študente umeščamo na slednjo, saj se z iluzionističnim spajanjem približuje
novinarstva o spletnem programiranju. Ko je živela v Washingto- filmskim vizualnim učinkom. Video Passage je eden od serije nje-
nu DC, je delala kot oblikovalka spletnih strani. nih video raziskovanj s transparentnimi površinami, bližnjimi kadri
in dotiki s taktilnimi površinami, ki jih spremljajo kratki zapisi. Pod
razstavljeno je zapisala: »You are I am the reflection is I am you«.
Kolažnost besed lahko beremo na več načinov: ti si jaz, jaz sem ti
kot odsev in kot odsev sem jaz ti. Odpira vprašanje istosti in drugosti,
kar jo povezuje, če izpostavimo samo nekaj najbolj slavnih, z zna-
menitim Lacanovim razmislekom o vlogi zrcalnega stadija, Sartrovo
dvojno strukturo biti-na-sebi in biti-zase, ter empatično vizijo Druge-
ga francoskega pisatelja Victorja Hugoja, ki poudarja bazično istost
identitete vseh ljudi.

Veliki rop vlaka,
video instalacija, 10,55 min,
2017

73

Robert Černelč je diplomiral (1999) iz slikarstva na Aka- Preteklost je namreč pogoj sedanjosti, ki je navadno popolnoma Slovenija
skrita. Z de-montažo linearnega časa se kot genealog vračamo nazaj
demiji za likovno umetnost   (Univerza v Ljubljani), magistriral in tam odkrivamo, da zgodovina ni samo ena, da obstaja mnoštvo
(2004) pa iz filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film časovnih plasti, ki so bile pozabljene. To pa nas hkrati paradoksalno
in televizijo. Na Univerzi v Ljubljani predava na ALUO (smer Vi- vrača naprej. Razstavljeni video-kolaž deluje kot aparat rekolekci-
deo in novi mediji) in AGRFT  (smer filmska režija). Ukvarja se z je, ki z zbiranjem epizod in scen iz filma konstruira in rekonstruira
režijo gibljivih slik, scenografijo, scenaristiko in slikarstvom. spomine preteklosti. Robert Černelč kot kipar ne-kronološkega časa
raziskuje časovne strukture, polje diferenc in časovnih tekstur, ki jih
Veliki rop vlaka 1903 z zbiranjem, sinhronizacijo in rekolekcijo ureja v matrike časovno
simultanih epizod. Gledalcu pa ponudi drugačno percepcijo in s tem
Obstaja trenutek, ki je srečanje dveh neskončnih poti: ene, ki vodi recepcijo enega izmed prvih igranih filmov.
nazaj in druge, ki vodi naprej. Čas je zaradi tega krog in večno vra-
čanje. Robert Černelč se z video instalacijo Veliki rop vlaka 1903
preko principa demontaže vrača naprej k tistemu, kar se je za vsak-
danjega človeka že davno izgubilo v ozadje gestalta. Avtor nas sooči
s prvimi kadri filmske naracije, pozabljenimi zgodbami, ki so v zgo-
dovini postavile fundament vsem nadaljnjim filmskim pripovedim.

Domen Dimovski (1995, Kranj) se je po končani Srednji šoli To peklensko, politično-globalno segrevanje zaznamuje vse hitrejša
oscilacija in nestabilnost oblik, ki se v vročini kolažno stapljajo, pre-
za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani vpisal na Akademijo za likov- meščajo, zgoščajo in razpadajo. Občutenje sesuvanja ima svojo poe-
no umetnost in oblikovanje, kjer je leta 2017 z delom Avtoritarnost me- tiko mimetičnega preobražanja, čarovnije, kaosa, ki jih avtor ustvari z
dijske družbe diplomiral na oddelku za Slikarstvo na smeri Video in združevanjem različnih elementov, kot so fragmenti risb, citati v obliki
novi mediji pri profesorju Sašu Sedlačku. Leta 2019 pa je na isti smeri fotografskih reprodukcij znanih slikarskih del, ki so analogno in digi-
pod mentorstvom profesorja dr. Lev Krefta magistriral s teoretičnim talno obdelani, kot tudi filmske zvočne izjave in besedni citati, ki jih v
delom Prehod iz votline: na Platonovi sledi in kratkim animiranim celoto poveže osrednja figura narejena v tehniki 3D animacije.
filmom Peščeni prehod pri profesorju Robertu Černelču. ​Aktiven je
predvsem na področju intermedijske in video umetnosti, animacije, Pot do pravice,
na področju slikarstva, grafike ter oblikovanja. Za svoja dela je prejel časovni kolaž, animacija, 4,50
pet domačih in eno mednarodno nagrado. Član ZDSLU in Likovnega min, 2020
društva Kranj je od leta 2018. Od decembra 2019 deluje kot samoza-
poslen v kulturi. Od leta 2020 pa je član umetniškega sveta Likovnega
društva Kranj za sekcijo Video in novi mediji.

Pot do pravice

Domen Dimovski se s kratko digitalno animacijo Pot do pravice že
takoj na začetku, skozi pristop temporalnega kolaža, loti razmisleka
o posameznikovi odgovornosti do vseh človeških grehov, saj citira
misel, ki jo je v romanu Bratje Karamazovi zapisal Fjodor Dostoje-
vski. Naslednje izhodišče je freska italijanskega renesančnega slikarja
Ambrogia Lorenzettija iz 14. stoletja, ki je živel v času, ko je po Evropi
razsajala črna smrt. Sosledje kadrov nas popelje od prvega dela freske
z naslovom Alegorija dobre vlade k bližnjim kadrom podobe Alegorija
slabe vlade, v kateri ima osrednjo pozicijo demonska figura kralja. Z
njim, kot pravi avtor sam, se odprejo vrata v podzemlje, ko vstopimo
v dimenzijo taljenja (meltdown) politike in narave, ki jo avstralski
antropolog Michael Taussig opiše z izrazom sublimnost metamorfoze.

Prizorišče: Gorenjski muzej - Osrednja mednarodna razstava

Lublanski psi: In God we trust in Hell we live,
video, 5,10 min, 2004

74 Lublanski psi v Kranju

Dominik Olmiah Križan Dominik Olmiah Križan znan po svojih barvnih, slikovno gibljivih,
abstraktnih in ne-narativnih videih, ki se v trajanju pretapljajo v me-
Mag. Dominik Olmiah Križan (1968) je diplomiral (1996) na ALU glice in vodne odmeve, se predstavlja z avtorskim glasbenim vide-
Ljubljana iz slikarstva, v povezavi z videom in novimi mediji, pri om, ki je nastal leta 2004 za skupino Lublanski psi in njihovo pesem
prof. Emeriku Bernardu, Janezu Berniku in Srečo Draganu. Na In God we trust in Hell we live, a bil žal predvajan samo enkrat. V
isti akademiji je leta 2000 opravil magisterij iz grafike pri prof. kratkem videu spremljamo črno-bele kadre, ki združuje in preskaku-
Lojzetu Logarju in Sreču Draganu, medtem ko je temo simulakra je med tremi raztreščenimi segmenti: skupino uporniških punkerjev,
in uporabe digitalne tehnologije pri likovnem ustvarjanju raziskal posnetkov vojnih grozot in skupino medicinskih delavcev, ki iz ze-
pod mentorstvom prof. Janeza Strehovca. Uspešno je zaključil mlje izkopljejo star zavržen televizor. Pri slednjih gre za avtorjeve
magistrski študij iz videa in novih medijev (2011) na katedri za lastne citate iz dela Ground zero, umetniškega videa, v katerem je
video ALUO Ljubljana. Od 1995 do 2002 je sodeloval z RTV pri reinterpretiral performans Neiztrohnjeno srce. V njem v izven-zemelj-
oblikovanju, urejanju in vodenju oddaj o kulturi in umetnosti. Ak- skem občutju odkrijejo radiacije TV monitorja, ki so prodrle skozi
tiven je na področjih risbe, slikarstva v povezavi z novimi mediji, plasti zemlje. Montaža vključuje praske, kolaže zavrženih posnetkov
videa, instalacije, performansa ter umetnostne teorije in kritike. in zareze rdečih bomb ter letal, ki ugrabljajo sanje ljudi na zemlji.
Je predsednik Sekcije za video in nove medije ZDSLU. Živi in A le tam, kjer živijo ujeti v raztrganost med zemljo in nebom, med
deluje v Ljubljani.. telesom in dušo.

Vietnam Thy Trang je vietnamska umetnica, fotografinja in producent-

ka, ki živi in dela v Rotterdamu na Nizozemskem. Kot lens-based
medijska umetnica, se največkrat dotika tem identitete in spola
v vsakdanjem življenju, raziskuje, kako poskušajo ženske redefi-
nirati svojo mesto v svetu in kako sploh zaznavajo same sebe v
lastni koži, v lastnem telesu. Kot svobodna fotografinja, se je spe-
cializirala za modno in produktno fotografijo. Njena dela so bila
objavljena v reviji Elle Magazine Vietnam. Trenutno pa študira na
magistrskem študiju Piet Zwart Institute, kjer raziskuje script-dri-
ven naracijo.

35 Boxes čenja življenja z oglaševanjem najlepših. V takem svetu je namreč
ideja lepo urejene narave, ki so jo Stari imenovali kozmos, postala le
Thy Trang nas s svojim video kolažem 35 Boxes, ki izhaja iz do- še neznanka, skrita za plastmi kaotične kozmetike. Sodobni ženski
kumentarnega dela, postavi v dnevno rutino sodobne ženske pri obraz je namreč zreduciran na teren lepotnih rezov in kozmetičnih
urejanju obraza, da bi gledalca spomnila na vlogo lepote in lepotne intervencij.
industrije v življenju žensk. Posnetki iz različnih časovnih trenutkov
so razporejeni in oblikovani v kvadratke, v katerih so kategorizirani 35 Boxes,
posamezni gibi in postopki nanašanja maskare. Z vsakim gibom in gibajoče podobe, 2,30 min,
naslednjim nanosom se začetna podoba obraza začenja izgubljati
pod plastmi raztresenih kvadratkov, ki so razporejeni po kompozi- 2019
ciji ekrana. Obrazne »nepravilnosti« počasi izginjajo za masko hek-
tične lepote kolažne kompozicije obraza, ki jo ne držijo skupaj le
osebni interesi, ampak tudi plasti ekonomskih ciljev in družbenih
norm, ki so nanje pripete. 35 Boxes se sprašuje o vlogi industrije
lepote pri ohranjanju nevidnosti objektiviziranja ženskega obraza v
neustavljivi produkciji kozmetičnih produktov in vse večjega nasi-

Prizorišče:

75

Galerija Prešernovih
nagrajencev Kranj

Zvonko Čoh
Rudolf Kotnik
Valentin Oman
Mirko Bratuša

Drago Tršar

Prizorišče: Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj

76

Bičikleto,
mešana tehnika na papirju,

106 x 221 cm, 2015

Zvonko Čoh (1956)

Rodil se je v Celju. Na ALU v Ljubljani je študiral slikarstvo pri
profesorju Janezu Berniku. Diplomiral je leta 1980. Nagrado Pre-
šernovega sklada je prejel leta 1999 za celovečerni risani film So-
cializacija bika?

Valentin Oman (1935)

Rodil se je v Štebenu pri Beljaku v Avstriji. Na akademiji na Duna-
ju je študiral slikarstvo. Diplomiral je leta 1962. Študij je nadalje-
val na specialki za grafiko na ALU v Ljubljani pri profesorju Riku
Debenjaku in ga zaključil leta 1963. Nagrado Prešernovega sklada
je prejel leta 1981 za razstave v zadnjih dveh letih na slovenskem
Koroškem v Avstriji.

Sic transit gloria hominis,
mešana tehnika na platnu, 200 x 150 cm,
2011

77

Dvojni prostor XII,
vrv, žica, kovinske ploščice,
olje na platnu;
97 x 97 x 11 cm,
1977 - 1978

Rudolf Kotnik (1931-1996

Rodil se je v Admontu v Avstriji. Na ALU v Ljubljani je študiral sli-
karstvo pri profesorjih Gojmirju Antonu Kosu in Maksimu Sedeju.
Diplomiral je leta 1955. Nagrado Prešernovega sklada je prejel
leta 1980 za razstavi v Zagrebu in Splitu.

Prizorišče: Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj

78 Mirko Bratuša (1963) je v letih od 1984 do 1989 študiral na

Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Dragu
Tršarju, Slavku Tihcu in Luju Vodopivcu. V letih od 1990 do 1992
je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu pri pro-
fesorju Leu Kornbrustu, leta 1993 pa na Umetnostni akademiji v
Düsseldorfu pri profesorju Tonyju Craggu. Leta 1993 je zaključil
podiplomski študij na ALU v Ljubljani pri profesorju Luju Vodop-
ivcu. Od leta 1997 poučuje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na
Oddelku za likovno pedagogiko, kjer je redni profesor za kiparst-
vo. Leta 2005 je prejel nagrado Zlata ptica za kiparstvo, leta 2006
pa nagrado Prešernovega sklada za razstavo v madridski galeriji
Circulo de Bellas Artes. Leta 2011 je s projektom Grelci za vroče
občutke zastopal Slovenijo na 54. beneškem bienalu. Od leta 2019
je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dela v
Vodicah pri Ljubljani.

Usedlina NG,
bron, nerjaveče jeklo in les, višina 245 cm,
2020

Drago Tršar (1927)

Rodil se je na Planini pri Rakeku. Na ALU v Ljubljani je študiral
kiparstvo pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu, Karlu Putrihu
in Petru Lobodi. Diplomiral je leta 1951. Nagrado Prešernovega
sklada je prejel leta 1968 za razstavljena kiparska dela v Mali
galeriji v Ljubljani leta 1967, Prešernovo nagrado pa leta 1990 za
življenjsko delo.

Množica v svetlobi,
žgana, glazirana glina, 34 x 34 x 13 cm,
1979

79

80

Prizorišče: 81

Stolp Škrlovec

l Galerija Janeza Puharja

Klementina Golija
Eva Petrič

Maruša Štibelj
Marko Tušek
Vinko Tušek
Klavdij Tutta

Prizorišče: Stolp Škrlovec - Galerija Janeza Puharja

82 Milena Koren Božiček

Šestorica v stolpu

Klementina Golija z materializiranimi slikami prehaja iz ploskve v prostor. Med
nemimetičnimi strukturami se pojavljajo aluzivni vzorci vegetabilnih bilk in zoo-
morfnih oblik v soodnosnosti s pravilnimi liki. Barvna paleta Klementine Golija
temelji na zemeljskih barvah, ki so ravnotežje preraščanju paradigmatske refle-
ksije v asemblažu. Golijeva iz številnih dnevnih skicirk vstavlja v slike predmete s
svojimi materialnimi lastnostmi, ki jim podredi ostalo površino ali pa se predmeti
podredijo osnovni površini in vstopajo v prostor, ki je misteriozno prekrit in ga je
mogoče slutiti v ozadju nečesa nejasno vidnega, kar je svojevrsten draž slikarkine
intimne sporočilnosti.

Eva Petrič ustvarja intermedijsko, konceptualno umetnost, fotografijo, perfor-
mans, poezijo, literaturo in oblikovanje v različnih nivojih atmosfere prostora.
Svoj fokus postavlja odnose med svetlobo in senco, ki jo ustvarja pojavnost tele-
sa. Tu so zajete podobe dogajanj iz vsakdanjika in znanstvenega sveta na katera
je mogoče vplivati, jih sooblikovati, spreminjati in ustvariti povezave med vsemi
deležniki. V teh konstelacijah se odstirajo različne emocionalne refleksije vse
od zavednih do nezavednih in želenih ali travmatičnih. Z njimi ustvarja refleksije
senčnih fotografij, ki so večplastne in segajo v globino doživljanj obdajajočega
okolja in iskanja vseh zaznav človečnosti.

Maruša Štibelj v ustvarjalnem raziskovanju sega po širokem področju tehnik
kolažev in asemblažev z izbrano mero ironije na lepo ali manj lepo preteklost in
spomine. Prevladujoči motiv njenega ustvarjalnega nabora je avtoportretni lik,
ki je prisoten v različnih pozicijah dogajanj in spajan različnih trenutkov iz arhi-
va osebnih utrinkov, v katerih je očitno valoziranje in ocenjevanje problematike
različnih razmerij v odnosih v družbi in v osebnih razmerjih. Asemblaže tvori z
različnimi materiali v spontane kompozicijske strukture in barvne sheme, ki z
izpostavljenimi elementi ustvarjajo celostno izvedbo stopenjskih sestavov, vse do
končne podobe.

Marko Tušek je svoje ustvarjanje postopoma razvijal s povsem individualnim
konceptom, s katerim je sliko gradil kot fizični objekt. V tem procesu je aktuali-
ziral vstop v tretjo dimenzijo, ki jo tvori kot asemblaž z najdenimi, zavrženimi ali
oblikovanimi tehničnimi elementi kot fizično telo, ki ga ustvarja mentalni, vizio-
narni ali fiktivni prostor. Dokončno ga definira še z monokromnim koloriranjem
in z neposrednim združevanjem elementov. Telo slike nosi konstrukcija različnih
elementov, vse od barve do materialnosti, ki nastaja po stopnjah vse od spodnjih
plasti do nalepljenih elementov, ki se spojijo v simbolno vibracijo in refleksijo
asemblaža, ki je povezana z enotno in prekrivno barvno opno.

83

Vinko Tušek je eden pionirjev umetniške smeri neokonstruktivistov v Sloveniji,
ki temelji na geometrizaciji oblik. Tušek je svoja likovna snovanja iskal v drugač-
nosti izpovedi od prevladujočih likovnih smeri tedanjega časa, ki jo je našel v
neokonstruktivizmu. V asemblažih je združeval racionalizem in metodologijo na
konstruktvističnih osnovah. Različne predmete, predmetne ostaline in fragmente
je vkomponiral v dvodimenzionalne slikarske podobe ali predmete ter jih razprl v
prostorsko razsežnost. K materialnosti je pripojil še barvo, ki ji je dodajal optični
videz. Oba elementa pa se v vseh primerih dopolnjujeta in dograjujeta v več stiči-
ščih dematerialnosti. Z barvnimi učinki je končna podoba hkrati tudi svojevrstno
abstrahirana.

Najnovejša dela Klavdija Tutte so sestavljanke različnih elementov, ki so pove-
zani s sliko kot nosilcem formata in z vertikalnimi »ročaji«, ki gledalca izzivajo k
sodelovanju. Lahko si jih prilagodimo po osebno izbranih izrezih, v katere smo
se bolj poglobili in jih odkrivali, sam se najbolj osredotoča na barvno strukturo
v različnih razsežnostih barvnega spektra. V določenih izsekih so novi elementi
mediteranskih ekspresij v različicah od asemblaža do skulptoslik. Sestavljivost
in prehodnost slik omogoča že v osnovi sestavljena ali razgrnjena krajina. Sin-
hronost barv mediterana in emblematičnih struktur v asemblažih, temeljita na
podobah in asociacijah morja ter tehnologij plovil ter zanosa osebne avtopoetike
Klavdija Tutte.

Iz cikla(V)pogled,
asemblaž, papir, karton, pleksi steklo, 48 x 84 x 9 cm,
2020

84

Klementina Golija (1966, Jesenice) Eva Petrič se je rodila leta 1983 v Kranju. Je konceptualna in-

Diplomirala je iz slikarstva na Accademia di Belle Arti di Brera v termedijska likovno vizualna umetnica, fotografinja, performerka
Milanu (1990) pri prof. Glaucu Baruzziju in Giuseppeju Maraniel- in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti
lu, kjer je tudi diplomirala. Magistrski študij grafike je zaključila na univerzi Webster na Dunaju (2005) in magistrirala iz svojih
na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Lojzetu medijev na Transart Institute New York/Berlin – Danube Univeri-
Logarju (1993) in magistrski študij slikarstva pri prof. Gustavu ty Krems (2010). Predstavlja jo galerija Mourlot New York. Doma
Gnamušu (1995) na isti akademiji. Univerza v Ljubljani pridobila in po svetu je prejela številne pomembne nagrade in visoka pri-
naziv docentke za področje slikarstva. Do sedaj je pripravila 80 znanja. KH Pfan Ohmann Preis (Dunaj, 2011), K3 International
samostojnih razstav in sodelovala na 200 skupinskih razstavah short film festival (Ljubljana 2012), izbor BIAB bienale (2012,
doma in po svetu. V letu 2020 je prejela bronasto priznanje Soci- 2015, 2017) Hong Kong Art Walk (2013), 2011 IPCNY, Display of
ete Academique Arts, Sciences, Lettres iz Pariza. the century ACF (New York, 2015), mednarodnega festivala likov-
nih umetnosti (Kranj, 2016); srebrna medalja za fotografijo SNBA
(Pariz 2017); Grand Prix 6. mednarodnega festivala likovnih ume-
tnosti (Kranj, 2017). Dela v Ljubljani, na Dunaju in v New Yorku.

Triptih Shadow Choreigraphy 1,
mešana tehnika, 150 x 200 cm,

2020

Prizorišče: Stolp Škrlovec - Galerija Janeza Puharja 85

Maruša Štibelj se je rodila leta 1986 v Kranju. Po gimnaziji

Kranj se je vpisala na oddelek likovne pedagogike Pedagoške fa-
kultete v Ljubljani. Izobraževala se je na področju filma in videa
ter diplomirala na temo sporočilnosti barv v filmu. Delovala je
kot asistentka režije , delala reportaže ter fotoreportaže in se ude-
leževala različnih likovnih in filmskih delavnic. Od leta 2012 se
ukvarja predvsem s tehniko kolaža z ilustracijo. Svoje poslanstvo
in mesto je našla v oživljanju starih predmetov, slik in člankov, v
sestavljanju kolažev in obujanju spominov. V letu 2018 je v Parizu
na razstavi SNBA prejela nagrado žirije.

In search of the golden time 2 (diptih),
kolaž na platnu, 150 x 90 cm,
2020

Prizorišče: Stolp Škrlovec - Galerija Janeza Puharja

86

E.R. (Edvard Rusjan),
les, platno, papir, pesek, jeklo, akril ...,
102 x 102 15,5 cm, 2019

Marko Tušek (1964 - Kranj)

Obiskoval je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani,
študij pa nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani,
kjer je leta 1988 diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu. Na
skupinskih in samostojnih razstavah se predstavlja od leta 1986.
Njegova dela so vključena v številne zbirke, med drugim tudi v
zbirko Moderne galerije. O njegovem delu so pisali ali ga vključe-
vali v kurirane razstave likovni kritiki: Igor Zabel, Liljana Stepan-
čič, Aleksander Bassin, Lev Menaše, Tomaž Brejc in drugi. Med
drugim je bil vključen v pregledno razstavo Slovenska umetnost
1985–95 v Moderni galeriji, pregledno razstavo slik – objektov v
slovenski umetnosti Preseženi slikovni okvir in druge.

Vinko Tušek (1936 - 2011)

Rodil se je v Ljubljani. Na ALU v Ljubljani je študiral slikarstvo pri
profesorjih Francetu Miheliču, Mariju Preglju, Maksimu Sedeju,
Slavku Pengovu, Božidarju Jakcu, Gabrijelu Stupici in Riku De-
benjaku. Diplomiral je leta 1963. Odlikoval ga je samosvoj, razi-
skujoč pristop, v katerem je vedno močno vlogo igrala barvitost
in igrivost. Velja za začetnika ambientalne umetnosti v našem
prostoru. Svoja dela in zamisli je predstavil na mnogih razstavah
doma in v tujini. Leta 1982 je prejel nagrado Prešernovega skla-
da za ambientalno postavitev na trati pred Festivalno dvorano na
Bledu.

Moji geni,
akril na lesu, 30 x 50 cm,
2002

Klavdij Tutta (1958, Postojna) 87

Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani
(1982), kjer je tudi magistriral iz grafike (1984). Je pobudnik mno-
gih likovnih manifestacij: Slovenija, odprta za umetnost, vodil je
mednarodna likovna srečanja na Brdu pri Kranju, je gonilna sila
in umetniški vodja mednarodnega festivala likovnih umetnosti v
Kranju. Prejel je nagrado Zlata ptica revije Mladina (1987), Bevko-
vo nagrado Mestne občine Nova Gorica za dosežke v likovni ume-
tnosti in veliko Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj (2002),
nagrado ZDSLU za slikarski opus in za sodelovanje z mednaro-
dnim likovnim prostorom (2013). leta 2020 so ga imenovali za ča-
stnega občana Nove Gorice in v Parizu je prejel bronasto prizna-
nje Societe Academique Arts, Sciences in Palettres. Za likovno
umetnost je prejel 66 domačih in mednarodnih nagrad.

V laguni,
asemblaž,akril, kolaž na lesu,
62 x 43 x 6 cm,
2020

88

Prizorišče: 89

Layerjeva hiša

l Galerija Layerjeve hiše
l Vrt Layerjeve hiše

l Mahlerca - ulična galerija
l Rezidenca atelje

Brut Carniollus
Nataša Grandovec

Robert Houzar
Barbara Jurkovšek

Karol Kuhar
Martina Marenčič
Christine Mathieu
Slađana Matić Trstenjak

Vesna Opavsky
Monika Ostrowska

Maria Pleshkova
Maruša Štibelj
Kaja Urh

Roberto Voorbij
Brno Del Zou

Srbija - Belgija Prizorišče: Galerija Layerjeve hiše

90 Brut Carniollus

Fotokolaž

Najti avtorje, ki bodo na letošnjem Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti za-
stopali fotografski pogled na kolaž je bilo kar malce nehvaležno opravilo, saj, če
izvzamemo digitalni kolaž, pravzaprav ni prav veliko umetnikov, ki bi se pri gradnji
kolaža opirali na avtorsko fotografijo. Kar je vsaj nekoliko presenetljivo glede na to,
da so fotografski elementi zaradi svoje razširjenosti in dosegljivosti v zamirajoči dobi
tiskanih medijev praviloma prevladujoči del domala vsakega kolaža. Eden od mo-
žnih razlogov za odsotnost avtorske fotografije je nemara prav neznosna lahkotnost
s katero kolažisti izrabljajo splošno dostopnost fotografskih podob v klasičnih in še
toliko bolj v digitalnih medijih. Pravzaprav je iz dneva v dan javno in prosto dostopne-
ga vedno več in več fotografskega gradiva, ko največji svetovni muzeji masovno di-
gitalizirajo svoje funduse. Fotografi se zato namesto za (recimo temu klasični) kolaž
raje odločajo bodisi za konceptualni pristop in razmeroma pogosto tudi za digitalni
kolaž, ki pa se od (spet le pogojno) klasičnega razlikuje v tem, da mu ni kaj dosti mar
za ploskovno kompozicijo, ampak se raje poda v globino, v plastenje, prekrivanje,
presevanje, ... v raziskovanje struktur, tekstur in transparenc.

Season of Hiding in Corn Fields, Vesna Opavsky je srbska digitalna umetnica slovaških kore-
digitalni fotokolaž
nin, ki v zadnjih letih živi med Srbijo in Belgijo. Doktorski naziv
je pridobila na Umetniški univerzi v Beogradu s serijo digitalnih
kolažev z naslovom Ključne besede. Sicer pa so osnovna tema
njenih digitalnih kolažev zadnjih 20 let vzorci in teksture, ki jih
najde v naravi, na sprehodu po gozdu, ob reki, med taborjenjem.
V svojih delih, ki predstavljajo majhne oaze naravnega okolja sre-
di mestnega betona, ves čas opozarja tudi na okoljska vprašanja
in skuša gledalca vedno znova opozoriti na izjemen pomen oko-
ljevarstva. Njeni digitalni kolaži so abstraktne kompozicije sesta-
vljene iz listov, vejic in drugih predmetov, najdenih v naravi.

91Češka

Containers, Robert Houzar Francija
digitalni kolaž
Osnovna tema fotografskega kolaža Roberta Houzara je, kot to
Bene, digitalni fotokolaž opiše sam, gibanje in preoblikovanje mas, ki ga že z samim ob-
stojem povzroča človeška rasa. Njegovo zanimanje je usmerjeno
v navidezno racionalno, a nedvomno omejeno perspektivo po-
sameznika v odnosu do človeške civilizacije kot celote. Tehni-
ka digitalnega kolaža umetniku omogoča, da povsem svobodno
manipulira ne le z izdelki množične proizvodnje pač pa kar s
celimi nebotičniki. Ne glede na njihov osnovni namen in jih zlaga
v snope in skupke, kakor bi to lahko počel z odpadlimi vejicami v
gozdu. Houzarju za osnovo služijo posnetki iz največjih svetov-
nih urbanih okolij, kot so Hong Kong, Buenos Aires, New York,
Berlin,... svoje kolaže pa realizira v velikoformatnem tisku z izje-
mno ločljivostjo, ki ohranja tudi najmanjše podrobnosti sestavnih
elementov. Robert Houzar s svojimi kolaži sestavlja sliko neobsto-
ječih nadstruktur, ki v svojih najmanjših elementih vsebujejo na-
mig na avtorjevo osebno prisotnost v tako preurejeni resničnosti.

Brno Del Zou

Francoski fotograf, kipar in videast Brno Del Zou se predstavlja s
serijo sestavljenih portretov, ki jih gradi iz majhne množice razre-
zanih fotografij iste osebe. Njegovi kolaži nekoliko spominjajo na
zgodnjo fotografsko kartografijo in kot pravi avtor, nam ponujajo
na ogled netipično arhitekturo človeškega telesa. Množica iz raz-
ličnih gledišč posnetih, razrezanih in potem ponovno združenih
posnetkov gledalčeve čute izpostavi absurdu in ga sooči z men-
talno podobo, ki hkrati deluje kot skladna celota in naključen
skupek posameznih fragmentov. Gledalec tako v enaki meri kot
sam avtor postane tvorec nove podobe ki s posameznimi nara-
tivnimi referencami združuje presenetljiv preplet dejanskih in
sanjskih podob.

Nizozemska Prizorišče: Galerija Layerjeve hiše

92 Christine Mathieu je vsestranska francoska umetnica, ki se

je v mladosti ukvarjala z risanjem in slikanjem v novejšem ob-
dobju pa se vse več posveča fotografiji in tekstilnim skulpturam.
Njena fotografska kariera je dobila posebno vzpodbudo, ko je
kot študentka zadnjega letnika ENSAD v Parizu prejela Polaroi-
dovo nagrado in kot posledico, svojo prvo samostojno fotograf-
sko razstavo. V nadaljevanju je sodelovala s pariškim ameriškim
umetniškim centrom in kasneje ustanovila kreativno delavnico
L'epicerie. Njeno zanimanje za kulturno dediščino jo je pripeljalo
do umetniških intervencij v urbanem prostoru, predvsem v pove-
zavi z zgodovinsko arhitekturo, v katero posega s svojimi umetni-
škimi inštalacijami. Njeni fotografski projekti so del nacionalnih
in mednarodnih zbirk.

La pluie,
tekstilna skulptura in fotografija

Roberto Voorbij, ki živi in dela v Amsterdamu, ima diplo-

mo iz vizualne umetnosti in umetnostne zgodovine z umetno-
stne univerze HKU v Utrehtu, izobraževal pa se je tudi na Art In-
stitute of Chicago v Združenih državah. Je vsestranski umetnik,
ki se ukvarja z vsem - od ready-made, delom s 3D programi,
videom in digitalmnim kolažem. S serijo portretov umetnikov,
s katero se predstavlja na letošnjem Festivalu je lani gostoval v
amsterdamski X Banki. V digitalnih kolažih iz te serije združuje
(večinoma) avtoportrete znanih umetnikov z njihovimi najbolj
značilnimi in prepoznavnimi deli. Vprašanje identitete in pre-
poznavnosti tako premakne z umetnikove podobe na podobo
njegovega dela in umetnika samega v segmentu prepoznavno-
sti naredi za umetniški izdelek njegovega lastnega dela. Serija
portretov obsega že več kot 50 del in posamezna dela so uvr-
ščena tudi v nekatere potujoče zbirke.

Portret 46 - Rousseau,
digitalni fotokolaž

Maria Pleshkova 93

Moskovčanka Maria Pleshkova je vsestranska umetnica, ki se Rusija
ukvarja s fotografijo, digitalnim kolažem in videom. Pri njej sta
Metamorphosis. Black, osebno življenje in umetniško ustvarjanje neločljivo prepletena, Slovenija
digitalni fotokolaž umetnica živi svoje življenje skozi svojo umetnost, ki kar najbolj
iskreno in brez pretvez odseva osebno izkušnjo. Za Pleškovo sta
Avtoportret v času korone, notranji in zunanji svet dva nerazdružljiva dela iste celote, v ka-
večmedijski asemblaž, 2020 teri pa se zdi notranji svet bolj resničen od zunanjega. Umetnica
v svojem delu raziskuje mikrosvet človeškega univerzuma, ki se
manifestira v nekaterih najbolj intenzivnih življenjskih trenutkih.
Pri tem se osredotoča na nezavedno, ki umetniško dejavnost poj-
muje kod dejanje pobega. Njeno delo ne nagovarja razuma am-
pak človeška čustva. Pri tem gradi lasten univerzum, v katerega
vabi svoje gledalce. Njena novejša dela so brez dvoma avtobio-
grafska, vendar pa je avtobiografija zgolj izgovor za to, da lahko
spregovori o občečloveških vprašanjih s katerimi se soočamo
prav vsi. »Z avtoportretom se ukvarjam, ker sem pogosto sama in
ker sem prav jaz tista oseba, ki jo poznam najbolje. Ustvarjanje je
nasprotje smrti in tako je vsak avtoportret odgovor na vprašanje:
ali še živim«, pravi Pleshkova.

Brut Carniollus je vizualni umetnik in fotograf, ki se

ukvarja prevsem z digitalnim kolažem in digitalno grafiko. Nje-
gova dela so razstavljena po vsem svetu. Od leta 2012 v vlogi
paparazza zalezuje udeležence mednarodnega likovnega sim-
pozija Slovenija odprta za umetnost na Sinjem vrhu nad Ajdo-
vščino. Je član ZDSLU in Likovnega društva Kranj. Živi in dela
v Radovljici. Na letošnjem Festivalu se predstavlja z večme-
dijskim asemblažem, enim od del iz serije Varno druženje v
času karantene, ki je nastala kot neposreden odziv na prisilno
izolacijo v času koronske pandemije. Že v času karantene je
prav ta serija v osnovi konceptualnih fotografij obšla ves svet.

Slovenija Prizorišče: Vrt Layerjeve hiše

94 Instalaciji na vrtu

Na vrtu Layerjeve hiše sta postavljeni dve instalaciji. Martina Marenčič je
avtorica talne instalacije, medtem ko sta Kaja Urh in Maruša Štibelj avtorici
instalacije na levi strani vrta - na steni stolpa Škrlovec.

Človek človeku človek / Homo Homini Homo
(Maruša Štibelj in Kaja Urh)

Umetnici in prijateljici v prostorski instalaciji razmišljata o empatiji in njeni odso-
tnosti. Izhajata iz teze, da je empatija najsvetlejša na barvni lestvici čustev in kot
taka terja posameznikov pogum, da sprejme stvari takšne, kot so. V razmišljanje
vstopi čustena inteligenca. Ustvarjena instalacija prikaže odnos dveh ali morda
več oseb v interakciji, pozitivov in negativov. Sami si lahko izberemo, ali bomo
stik, stisko, klic po pomoči opazili ali ne. Umetnici verjameta, da umetno ustvarje-
na oddaljenost sodobnega sveta povzroča, da neposredna komunikacija izgublja
na pomenu, saj si lahko po meri oblikujemo lastno “pozitivno” resničnost. S tem
povečujemo predsodke in stigme. Če se zavemo velikega vpliva, ki ga ima vsak
posameznik na svoje okolje, lažje razvijemo svojo empatijo. Stopimo si bližje, naj
bo človek človeku človek. Močan poziv, ki nas s stene starega stolpa spominja,
da lahko vsakodnevno rastemo v odnosih in sami s seboj.

Zala Orel

Skici za instalacijo na vrtu Martina Marenčič (1980, Valjevo, Srbija)
Layerjeve hiše,
Po Srednji šoli za Oblikovanje in fotografijo, smer grafično obliko-
kreda in tuš na papirju, vanje, se je vpisala Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje
2020 v Ljubljani, smer kiparstvo in jo zaključila pod mentorstvom prof.
Matjaža Počivavška in doc. mag. Jureta Smoleta. Kot samozapo-
slena v kulturi, kiparka, dela na področjih kiparstva, izdelave re-
kvizitov in scenografij za gledališče, film in televizijo, ter izdeluje
uporabno keramiko. Je članica likovnih društev v Sloveniji in na
Hrvaškem ter predsednica umetniškega sveta Likovnega društva
Kranj. Zadnjih 18 let aktivno deluje na področju kulture o čemer
priča velik nabor razstav, gledaliških predstav in performansov
tako doma kot v tujini. Trenutno živi in ustvarja na Šenturški gori
v občini Cerklje na Gorenjskem.

Človek človeku človek (Kaja Urh in Maruša 95
Štibelj), stenska instalacija s projekcijo,
2020

Kaja Urh (1988, Kranj)

Diplomirala (2012) in magistrirala (2017) je iz slikarstva na Aka-
demiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Na Filo-
zofski fakulteti v Ljubljani je opravila pedagoško-andragoško izo-
braževanje (2019). Ima status samozaposlene v kulturi. Deluje na
področju slikarstva in ilustracije. Samostojno se je predstavila v
Salonu Galić (Split, 2018), galeriji KiBela (Maribor, 2015), galeri-
ji Simulaker (Novo mesto, 2015) itd. in na skupinskih razstavah,
med drugim na Bienalu likovnih vizij - Etike(te), Jakčev dom,
(Novo mesto, 2019), Salon des Beaux Arts, Carrousel du Louvre,
(Pariz, 2018), Trienalu mladih umetnikov – Premiera, Galerija so-
dobne umetnosti (Celje,2015, 2018), Trans-form in Art Education,
Constantin Brancusi Gallery (Bukarešta, 2014) itd. Za svoje delo
je prejela nekaj priznanj in nagrad.

Maruša Štibelj se je rodila leta 1986 v Kranju. Po gimnaziji

Kranj se je vpisala na oddelek likovne pedagogike Pedagoške fa-
kultete v Ljubljani. Izobraževala se je na področju filma in videa
ter diplomirala na temo sporočilnosti barv v filmu. Delovala je
kot asistentka režije , delala reportaže ter fotoreportaže in se ude-
leževala različnih likovnih in filmskih delavnic. Od leta 2012 se
ukvarja predvsem s tehniko kolaža z ilustracijo. Svoje poslanstvo
in mesto je našla v oživljanju starih predmetov, slik in člankov, v
sestavljanju kolažev in obujanju spominov. V letu 2018 je v Parizu
na razstavi SNBA prejela nagrado žirije.

Prizorišče: Stranska vrata v kompleks Layerjeve hiše

96 Vrata Karola Kuharja

Fragmenti nekega časa

Karol Kuhar v svojih delih hodi po robu abstrakcije, ki jo razbijajo prepoznavni
elementi krajine. Fragmente časa sestavljene iz pločevine, gradi v nove podobe.
Hrupno okolico vsakdanjika Karol v svojem ustvarjanju zamenja za intimo svoje-
ga ateljeja, kjer se odvrženi materiali stopijo v barvne ploskve in pripovedi. Način
dela, kot sta sežiganje in spiranja pa kolažem vdihne zavedanje posameznika o
začaranem krogu življenja, ki ga v fragmentiranem sodobnem času velikokrat ne
povežemo in zato ne prepoznamo.

Karol Kuhar (1952, Spodnja Besnica pri Kranju)

Od leta 1972 razstavlja doma in v tujini. Imel je več kot 50 sa-
mostojnih razstav, med drugim v Kleiner Atelier, Furth, Nemčija
(2006), Atelje Puhar in Makedonsko kulturno drušvo sv. Ciril in
Metod, Kranj (2008), 2010 - Galerija Mestne občine, Kranj (2011),
Katoliški dom prosvet, Tinje na Koroškem. Sodeloval je na več
kot sto skupinskih razstavah v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Fran-
ciji. Udeležuje se umetniških srečanj in likovnih kolonij. Prejel je
številne nagrade in priznanja, med drugim nagrado Ex Tempore,
Piran (1981), Veliko Prešernovo plaketo gorenjskih občin (1987),
nagradi na Slovenjskem bienalu mesta Kranj(1995, 2006). Je član
Kulturnega društva Jožeta Paplerja, Besnica ter član ZDSLU in
Likovnega društva Kranj. Živi in ustvarja na Pešnici blizu Kranja.

Fragmenti časa,
kolaž iz pločevine, 148 x 87 cm,
2020

Prizorišče: Mahlerca - galerija v Layerjevi hiši 97

Barbara Jurkovšek

Reciklirana ljubezen

Umetniška postavitev »Reciklirana ljubezen« (»Recycled Love«) je potovanje sko-
zi domišljijsko pokrajino ljubezni, ki odpira vprašanja o tem, kaj ljubezen v
današnjem svetu sploh je. Gre za spajanje in preplet starih in novih elementov,
ki spominjajo na čas, ko je plastični kič ljudem še lahko pričaral vizijo težko
dosegljivega sveta premožnih. Po drugi strani predstavlja vegansko taksidermijo
(Vegan taxidermy), ki v osnovi zavrača lov kot ubijanje za trofeje, ob upoštevanju
različnosti in spoštovanju vseh živih bitij.
V postavitvi upoštevam načela reciklaže (predelave), ki neposredno nasprotujejo
potrošništvu, hiperprodukciji ter onesnaževanju materialnega in duhovnega sve-
ta. Z vnašanjem že rabljenih elementov, namenjenih širokim ljudskim množicam,
postavljam tisto, kar je navidez manjvredno pod vprašaj in skušam zabrisati meje
med visoko in nizko umetnostjo.
Sodobni človek v svoji superiorni vlogi marsikdaj presega meje dostojnega in do-
voljenega in s tem ogroža tako sebe kot druge biološke vrste. Sporočilo: »Nobeno
bitje ni bilo ranjeno za izvedbo te umetniške instalacije.«

Reciklirana ljubezen - Recycled Love
(detajl), mešana tehnika,
postavitev 2020

Barbara Jurkovšek ( Ljubljana, 1981)

Diplomirala leta 2006 na Akademiji za likovno umetnost in obliko-
vanje v Ljubljani iz slikarstva in likovne teorije pri prof. Metki Kra-
šovec in prof. dr. Jožefu Muhoviču. Kasneje se je izpopolnjevala na
Accademia di Belle Arti di Lecce v Italiji. Leta 2009 je na ljubljanski
Likovni akademiji magistrirala iz slikarstva pri prof. Metki Krašovec.
Od leta 2009 je samozaposlena v kulturi. Za njo je 45 samostojnih
in več kot 135 skupinskih razstav in projektov v Sloveniji in tujini.
Deluje na področju slikarstva, kiparstva, grafike, kaligrafije in
znanstvene ilustracije. V svojem delu se ukvarja z raziskovanjem
meja med umetnostjo, znanostjo in kičem. Navdih za svoja dela
pogosto črpa iz zoologije, botanike, paleontologije in evolucije
sodobnega človeka.

Prizorišče: Rezidenca Layer

98 Atelje - rezidenca

V času festivala bosta v rezidenčnem ateljeju v Layerjevi hiši gostovali dve ume-
tnici , Mariborčanki Nataša Grandovec in Slađana Matić Trstenjak. V tem času
bosta svoja dela predstavili v Galeriji Kranjske hiše (Zavod za turizem Kranj).

Nataša Grandovec je oblikovalka umetniškega skulptural-

nega nakita, rojena v Mariboru (1973). Po končani srednji šoli,
leta 1998, je odšla na visokošolski študij oblikovanja nakita v
London na Metropolitan University, kjer je leta 2000 diplomirala.
Istega leta se je vpisala na Nova Scotia College of art and De-
sign v Kanadi in leta 2002 prejela naziv Bachelor of Fine Arts.
Od leta 2018 je članica DLUMa, sodelovala je na več kot šestde-
setih skupinskih domačih in tujih razstavah, nazadnje je bila iz-
brana na mednarodnem natečaju Gioielli in Fermento v Italiji in
na Alliage v Franciji, njena dela so bila izbrana za EPK v Rigi …
Je samostojna kulturna delavka in ustvarja v svojem ateljeju v Ma-
riboru.

Vrtovi, oblikovane kovine, 15 x 10 cm,
2018