Katalog - 9. festival likovnih umetnosti Kranj - 2020

Rožnati listi, 99
mešana tehnika na platnu, 60 x 50 cm,
2020

Slađana Matić Trstenjak (1985, BiH) je magistrira-

la slikarstvo na ALU Široki Brijeg, Univerza Mostar (2010,
BiH). Do sedaj je imela preko dvajset samostojnih razstav:
Kosovelov dom (Sežana, 2020), UGM šop (Umetnostna ga-
lerija Maribor, 2019), Galerija Vladimir Filakovac (Zagreb,
Hrvaška, 2019), Galerija DLUM (Maribor, 2018), Galerija La
Roggia (Pordenone, Italija, 2017) itd. Razstavljala je na preko
devedeset skupinskih razstav: »Majski salon – slika«, Naro-
dni muzej Slovenije – Metelkova (Ljubljana, 2019), »Neznana
bližina – slovensko sodobno slikarstvo«, Galerija Profeta (Bu-
dimpešta, Madžarska, 2018) itn. Prejela več nagrad: Nagrada
Društva likovnih umetnikov Maribor 2019 in 2016, Nagrada
Kulturoš 2018 (Čakovec, Hrvaška)… Živi in ustvarja kot samo-
zaposlena v kulturi v Mariboru.

Prizorišče: Kompleks Layerjeve hiše - Mergentalerjeva ulična galerija

100



Poljska

Zmenek, kolaž 'Draga, sem že doma', kolaž

Monika Ostrowska živi in dela v Varšavi na Poljskem. V

svojem umetniškem delovanju se posveča predvsem fotografiji
in kolažu. V fotografiji se fokusira na obstoječo realnost, kolaž pa
ji daje možnost, da kreira svojo lastno. V njenih analognih delih
kombinira stare fotografije in izrezke, ter jim daje novo vsebino.
Navdahnjena nad POP kulturo vedno posluša svojo intuicijo.
Kolaž za Moniko predstavlja svobodo kreiranja novih svetov in
zgodb z omejitvami, ki jih ponuja sam material. “Ustvarjati kolaže
je zame kot sestavljati sestavljanko, ki je uganka tudi zame. Vsak
trenutek v kolažu je zame presenečenje in odkritje.” Surealni sve-
tovi Monike ne obstajajo, čeprav si velikokrat želi, da bi.

Izgubljeni svet
V otroštvu sem prebirala knjige, ki dokazujejo obstoj neznanih
letečih predmetov, jetijev, jezerne pošasti Nessie … in ne le to,
globoko v džungli si še vedno lahko srečal dinozavre! Svet skriv-
nosti in zamegljenih podob impresivnih bitij se mi je zdel mnogo
bolj zanimiv kot siva realnost moje rodne komunistične države.
Z odraščanjem sem se morala soočiti z dejstvom, da nič od tega
ni resnično. Potem pa sem odkrila kinematografe in sijajen svet
filmov Stevena Spielberga. V filmu Jurassic Park, kjer so ljudje bi-
vali vzporedno z dinozavri se je vse spet zdelo izjemno resnično.
Leta pozneje, ko sem se odločila preizkusiti v kolažiranju, je bil
moj prvi projekt usmerjen v eksotičen oziroma alternativen svet,
kjer bi ljudje včasih lahko srečali dinozavre.

Monika Ostrowska

Prizorišče: 101

Galerija Kranjske hiše

Zavod za turizem Kranj

Nataša Grandovec
Slađana Matić Trstenjak

Prizorišče: Galerija Kranjske hiše

102 Gostujoči umetnici se predstavita

V Galeriji Kranjske hiše so predstavljena dela - nakit in kolaži - dveh ume-
tnic, ki v času festivala gostujeta v rezidenčnem ateljeju Lajerjeve hiše. Obe
sta Mariborčanki. Nataša Grandovec predstavlja svoj nakit, Slađana Matić
Trstenjak pa kolaže.

Nataša Grandovec:
Continuum,
titan in srebro, 10,0 x 9,5 x 0,8 cm, 2020
Rojstvo,
srebro in zlato, 5,2 x 7,0 x 2,5 cm, 2018

103

Slađana Matić Trstenjak:
Nebo in sonce,
mešana tehnika na platnu, 118 x 100 cm, 2018
Temni oblak,
mešana tehnika na platnu, 102 x 30 cm, 2018

104

Prizorišče:

105

Cafe galerija Pungert

Lojze Kalinšek
Biserka Komac

Marko Lukan
Miha Perčič

Janez Praprotnik
Evelin Serpan Sitar

Prizorišče: Cafe galerija Pungert

106 Lojze Kalinšek (1956)

Leta 1977 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Je
član Društva slovenskih likovnih umetnikov, kakor tudi »Interna-
tional Association of Art« (IAA) in »European Council of Artists«
(ECA). Sodeluje z društvom za alternativno zgodovino »Patzina-
kia« iz Romunije. Od zaključka študija se redno udeležuje vsako-
vrstnih likovnih kolonij, simpozijev in srečanj doma in v tujini,
kjer si likovni ustvarjalci izmenjujejo mnenja, izkušnje ter v raz-
ličnih naravnih okoljih bogatijo ustvarjalno inspiracijo. Ves čas
svojo likovno dejavnost združuje s pedagoškim delom z mladino
na mengeški osnovni šoli, občasno pa deluje tudi kot mentor in
umetniški vodja lokalnih likovnih društev s stalnimi ali občasnimi
delavnicami in tečaji. Ukvarja se tudi z ilustracijo, fotografijo in
oblikovanjem na grafičnem in tehničnem področju. V 35-letnem
ustvarjalnem obdobju ima za seboj več kot 70 samostojnih in več
kot 200 skupinskih razstav svojih likovnih del, poleg Slovenije
tudi v Avstriji, Hrvaški, Nemčiji, Madžarski, Finski, BiH, Egiptu,
Andori, Indiji, ZDA, Turčiji, Belgiji, Haitiju, Romuniji, na Kosovu,
Rusiji in Moldaviji.

Nova realnost,
asemblaž na lesu, 114 x 29 x 3 cm,

2020

Biserka Komac (1949, Ljubljana)

Vpisala se je na študij arhitekture, ki ga zaradi ustvarjanja dru-
žine ni dokončala. Pozneje se je vpisala na Akademijo likovnih
umetnosti v Ljubljani, kjer je pod mentorstvom Ranka Novaka
in Miljenka Lucila tudi diplomirala iz smeri grafičnega obliko-
vanja. Doslej je imela 15 samostojnih in več kot 40 skupinskih
razstav doma in v tujini. Od leta 2006 je članica fotografskega
društva Janez Puhar Kranj. Za svoje fotografsko delo je dobila
nekaj priznanj in zlato Puharjevo nagrado.

Exodus,
kolaž na platnu, 70 x 70 cm,
2020

Marko Lukan (1988, Kranj) 107

Osnovno šolo je obiskoval na Zavodu za gluhe in naglušne v
Ljubljani. Šolanje je nadaljeval na Srednji šoli za oblikovanje in
fotografijo v Ljubljani, smer industrijsko oblikovanje. Leta 2007 je
bil sprejet na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Lju-
bljani, kjer je leta 2013 pridobil naziv akademski slikar. Njegovo
likovno ustvarjanje je pestro in obsega od skic s svinčnikom do
zahtevnejših slik, predvsem aktov in portretov v različnih slikar-
skih tehnikah ter karikatur.

Portret, Miha Perčič (1972 - Kranj)
kolaž na lesu, 70 x 60 cm,
2020 Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral
leta 1997. Leta 2002 je končal podiplomski študij grafike, pri
Trakovi, prof. Branku Suhyju in si pridobil naziv magister likovnih ume-
kolaž in asemblaž, 35 x 43 x 11 cm, tnosti. Sodeluje na samostojnih in skupinskih razstavah doma
2020 in po svetu. Na bienalu ALPE-JADRAN v Kranju 2013, je prejel
priznanje za kakovost likovnih del. Nagrado Gorenjskega mu-
zeja za kvaliteto likovnih del 2017 pa je prejel na 6. mednaro-
dnemi festivalu likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU 2017. Dela
kot samostojni kulturni delavec. Je član Zveze društev sloven-
skih likovnih umetnikov (ZDSLU).

Prizorišče: Cafe galerija Pungert Brez naslova,
akril in kolaž na lesu, 75 x 95 cm
108

Janez Praprotnik (1947 - Ljubljana)

Po končani Šoli za oblikovanje (smer industrijsko oblikovanje) se
je zaposlil kot grafik v trgovskem, potem v prehrambenem pod-
jetju. Ob delu je absolviral študij likovnega pouka na Pedagoški
akademiji in nato redno študiral slikarstvo na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1979 pri prof. Štefanu
Planincu. Vrnil se je na delo kot grafični oblikovalec - do upoko-
jitve. Ob tem je redno ustvarjal in razstavljal samostojno ter sku-
pinsko. Udeležil se je večih likovnih kolonij in pogosto obiskoval
razstave likovnih del doma in v tujini.

Evelin Serpan Sitar se je rodila leta 1976 v Kranju. Leta

2003 je diplomirala pod mentorstvom profesorja Darka Slavca,
smer slikarstvo, na šoli za risanje in slikanje – Visoki strokovni
šoli v Ljubljani. Podiplomski študij, smer slikarstva je nadaljeva-
la na isti šoli pod mentorstvom docenta Mladena Jernejca, kjer
je magistrski izpit opravila z odliko. Je članica zveze društev
slovenskih likovnih umetnikov in Likovnega Društva Kranj.

Kompozicija v črnem,
asemblaž, 50 x 50 x 4 cm,

2020

Prizorišče:

109

Galerija M Ars
Desetnica

Fanela Davies
Kateriina Flensburg
Margareta Vovk Čalič

Inke Van Unen

Prizorišče: Galerija M Ars Desetnica

110 Petra Vencelj

Krpanke

Krpanka sodi med najstarejše oblike ročnega šivanja. Začetki segajo daleč v pradav-
nino, kjer so jih izdelovali v obliki prešitih in s polnilom napolnjenih živalskih kož.

Prvi tekstilni kolaži so nastajali veliko prej, preden je kolaž kot tehnika svoje me-
sto našel v likovni umetnosti. Na Japonskem ga prepoznamo v boro tehniki upo-
rabe tekstilnih ostankov, rezanih, plastenih in prešitih z značilnimi sashiko preši-
vi. Ta se pojavi okrog  leta 1600  in je kot tradicionalna tehnika prisotna še danes.
Seveda pa lahko s kolažem povežemo tudi vse tehnike apliciranja tekstila, ki so v
rabi vse od križarskih vojn dalje, saj so krpanko, prinesli iz Palestine v Evropo kri-
žarji, ki so jih prevzeli slikovito sestavljeni in oblikovani prapori ter s klobučevino
bogato aplicirani šotori poraženih Saracenov.

Lepota dokončanega izdelka je odvisna od natančnosti se - šivanja, izbire tkanine
in sestavljanja krpic. Krpanko so iznašli z namenom, da bi naredili nekaj upo-
rabnega iz ostankov redkih in dragocenih tkanin. Če je krpanka tekstilni izdelek,
sestavljen iz različnih likov, kvadratov, pravokotnikov, trikotnikov, potem bi, širše
gledano, lahko vsako krpanko videli tudi kot kolaž.

Avtorice za svoje motive iščejo v svojem okolju, pa tudi globalni problematiki tre-
nutno v svetu, saj je pandemija covid 19 pretresla tudi umetniška polja ustvarjalno-
sti. Nekaterim je podlaga geometrijski lik, pogosto pa so abstrakcije predmetov in
podob iz narave. Seveda pa so se v zadnjem času materiali posodobili in se na te-
kstilne osnove pogosto nanašajo mreže, kovinski elementi, celo papir in plastika.
V kolažu najrazličnejših pristopov in materialov se v letošnjem letu predstavljajo
umetnice iz različnih koncev Evrope:

Ineke van Unen, Nizozemska
Fanella Davies, Velika Britanija
Katriina Flensburg, Švedska
Margareta Vovk Čalič, Slovenija

Nizozemska umetnica Ineke van Unen se je sprva uveljavila kot učiteljica teks-
tilnih obrti, kjer je med drugim poučevala tudi slikanje na svili. Zadnja leta se
je specializirala v izdelavi umetniških prešivanih odej v kombinaciji kolažiranih
abstraktnih tekstilnih predmetov.

S to očarljivo tekstilno umetnostjo, ki jo še vedno razvija s stalnimi eksperimenti,
se Ineke predstavlja na samostojnih razstavah po Nizozemskem in v tujini. Velika
nasprotja oblik in žive barve dajejo njenemu delu prepoznavno identiteto. Viri
navdiha so narava, umetnost, kultura, pogosto pa tudi spomini ali občutki. Kom-
pozicije so zgrajene iz kombinacij najrazličnejših vrst tkanin, pogosto ročno bar-
vanih, dodanih v harmoničen izbor barv. Poleg bombaža uporablja tudi plastiko,
mreže, usnje itd. Šivanje, s posebnimi barvnimi nitmi, poudari strukturo rabljenih
tkanin, zaradi česar nastanejo posebni svetlobni učinki.

X Marks The Spot, 111
krpanka - različne tkanine,
2018

Kateriina Flensburg je tradicionalno krpanko spoznavala

v času, ko je živela v Ameriki. Proučevala je razvoj in napredek
oblikovanja krpank skozi zgodovino in svoja razmišljanja objavila
v knjigi Ameriška krpanka – od pregrinjala do stenske umetnosti.
Po vrnitvi na Švedsko v Uppsalo je ustanovila  Quilt Academy of
Sweden, atelje, kjer ustvarja in svoje pridobljeno znanje posre-
duje tudi drugim. O svojem umetniškem izrazu pravi, da izbira
jasne forme in  se odloča za minimalizem s kančkom monumen-
talnosti.

Fanela Davies, v svojih tekstilnih kolažih išče sledi, ki jih Švedska

človek pušča v času in prostoru, pri čemer uporablja osnovni
oblikovalski element, to je razmerje med obliko in barvo. Po-
gosto uporablja grobo rezane ali celo trgane lanene tkanine,
ki jih ročno obarva  na različne načine in poveže z izrazitimi
prešivi. Fenella je članica Quilt Art skupine in SAQA (studio Art
Quilt Association) , redno razstavlja na mednarodnih razstavah,
njena dela pa se nahajajo v  številnih muzejih, tudi v Museum of
Arts & Design New York.

Bridge of Sighs, tekstilni kolaž iz ročno Anglija
obarvanih lanenih tkanin,
2020

Prizorišče: Kavarna Khislstein Nizozemska

Inke Van Unen se je sprva uveljavila kot učiteljica tekstil-

nih obrti, kjer je med drugim poučevala tudi slikanje na svili.

Zadnja leta se je specializirala v izdelavi umetniških prešivanih

odej v kombinaciji kolažiranih abstraktnih tekstilnih predmetov.

112 S to očarljivo tekstilno umetnostjo, ki jo še vedno razvija s stal-

nimi eksperimenti, se Ineke predstavlja na samostojnih razsta-
vah po Nizozemskem in v tujini. Velika nasprotja oblik in žive
barve dajejo njenemu delu prepoznavno identiteto. Viri navdi-

ha so narava, umetnost, kultura, pogosto pa tudi spomini ali

občutki. Kompozicije so zgrajene iz kombinacij najrazličnejših

vrst tkanin, pogosto ročno barvanih, dodanih v harmoničen iz-

bor barv. Poleg bombaža uporablja tudi plastiko, mreže, usnje

itd. Šivanje, s posebnimi barvnimi nitmi, poudari strukturo ra-

bljenih tkanin, zaradi česar nastanejo posebni svetlobni učinki.

My wildest dream,
krpanka iz različnih tkanin,
2020

Slovenija Margareta Vovk Čalič je krpanko vpeljala v slovenski

prostor, saj se z oblikovanjem in izdelavo ukvarja že od mla-
dosti. Zanimajo jo različne možnosti združevanja materialov,
barv in vzorcev, pri čemer ji je izhodišče bodisi natančen ge-
ometrijski izračun ali pa improvizacijsko rezanje in šivanje po-
sameznih elementov v navidezno naključno celoto. Svoje zna-
nje posreduje v obliki tečajev » Mala šola krpanke« in delavnic
številnim slušateljicam. Na ta način obuja in ohranja in predaja
neponovljivo tekstilno dediščino našega mesta in ji ob enem
dodaja sodobni pristop. Organizira razstave in tudi izbira krpan-
ke, ki se predstavljajo v okviru festivala.

Fragmenti,
bombažna tkanina, 200 x 140 cm,
2020

Prizorišče:

113

Kavarna Khislstein

Nataša Druškovič
Tina Pavlin

Prizorišče: Kavarna Khislstein

114 Nataša Druškovič oblikovalka nakita in slikarka, se je rodila v

Kranju leta 1976. Zaključila je srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo
v Ljubljani. Leta 2005 je diplomirala na Visoki strokovni šoli za risanje
in slikanje v Ljubljani. Po končanem študiju slikarstva je sprva opravlja-
la pedagoško delo, kasneje pa dobila zaposlitev na ZVKDS kot risarka
arheoloških predmetov, ki so jo napeljali k zanimanju za izdelovanje
nakita iz bakra. Zadnja leta se ukvarja z oblikovanjem in izdelovanjem
unikatnega nakita.

Avtorica že v naslovu podaja asociacijo na terasasto padajoče viseče
vrtove, eno od legendarnih sedmerih čudes sveta. Z različnimi, skrbno iz-
branimi materiali gradi v prostor zanimiv kolaž. Vsak material ima svojo
barvo in teksturo, kot tudi simboliko. Baker spominja na stare kulture ko-
vin iz daljne preteklosti, kovinske bucike vpete v gumeno osnovo delujejo
s svojim odbleskom kot kapljice vode. Vso kompozicijo pa nosi od vseh
drevesnih vrst najlažji les balzovec oziroma balza (balza špansko pome-
ni splav). Ta les izvira iz tropskega dela Južne Amerike, je zelo mehak a
močan in, kot že rečeno, lahek. Uporablja se v modelarstvu (arhitektura,
konstrukcije ultra lahkih letal), glasbeni inštrumenti, ribiški plovci, spla-
vi…( iz tega materiala je bil zgrajen tudi legendarni Kon-Tiki, s katerim
je Thor Heyerdahl preplul Tihi ocean) in kot tak izdelkom daje lahkoten
podstat za nadaljnje tehnike nadgrajevanja in plastenja – luženje, spajka-
nje, tolčenje, lepljenje…

Petra Vencelj,

samostojna umetnostna zgodovinarka in kuratorka

Viseči vrtovi, ogrlice: I, II, III,
les, baker, aluminij, guma, bucike,
2020

Tina Pavlin (1978 - Kranj) je po zaključeni Srednji šoli za

oblikovanje in fotografijo nadaljevala svoj študij na Naravoslov-
notehniški fakulteti - modno oblikovanje. Kot modna kostumo-
grafinja sodeluje z BB teatrom, plesnimi skupinami Qulenium,
Mana, Zavodom za turizem Kranj, oblikuje pa tudi plakate za
družabne prireditve in revijalni tisk. Za njene kreacije so značil-
ni pisani šivi, barvite zanke in bogat nabor različno teksturira-
nih vrst tekstila. Včasih šivanje zamenja z risanjem. Svoje risbe
nato transformira na oblačila s pomočjo tiska. Tako je zadnja
leta ustvarila nekaj avtorsko prepoznanih likov – na primer zna-
čilne obraze s poudarjenimi očmi in drobnimi ustnicami, pa
kljunaste ptice, ki jih srečujemo na njenih kolekcijah. Pogosto
jih dopolnjuje z avtorskimi modnimi dodatki (nakit in broške
iz blaga), našitki listov rdeče vrtnice in aplikacijami v obliki
oblakov, ki jih lahko premikamo po obleki s pomočjo sprimnih
ježkov. Te aplikacije so kot nekakšni asemblaži z objektnim,
mobilnim karakterjem.

Petra Vencelj,

samostojna umetnostna zgodovinarka in kuratorka

Detajl obleke z grafičnimi našitki
in aplikacijami, tekstil - oblačilo z

elementi kolaža, 2020

Prizorišče:

115

Glavni trg

Matjaž Beguš

Prizorišče: Glavni trg

116 Matjaž Beguš je zmagovalec številnih državnih in medna-

rodnih tekmovanjih iz cvetličarstva. Sprva se je sicer odločil
za tehnični poklic in se izučil za mehanika, toda pozneje ga je
cvetličarstvo vseeno bolj pritegnilo. Prihaja iz družine, ki je že
tretjo generacijo zavezana cvetličarstvu.

Delo predstavlja podzemni del rastlin, ki so z vetrolomom poka-
zale svoj del podzemnega življenja. Krogla v sredini s Kalanho-
jo Beharenzis predstavlja podzemlje z nadzemljem.

Podzemno življenje rastlin,
instalacija na trgu pred katedralo,

2020

117

Mednarodna žirija

118 mag. Ervin Dubrović,

umetnostni zgodovinar in direktor Muzeja mesta Rijeke

Nina Jeza,

Umetnostna zgodovinarka in kuratorka

Olga Butinar Čeh,

profesorica umetnostne zgodovine in kustosinja ZDSLU

mag. Milena Koren Božiček,

umetnostna zgodovinarka in svetnica Galerije Velenje

Klavdij Tutta,

umetniški vodja MFLU Kranj

119

Sodelujoči

Milena Koren Božiček, muzejska svetnica in vodja galerije Velenje
Nina Jeza, umetnostna zgodovinarka in kuratorka
Davor Kernel, umetnostni zgodovinar, vodja Galerije Avgusta Černigoja Lipica
Petra Vencelj, samostojna umetnostna zgodovinarka in kuratorka
Ervin Dubrović, mag., umetnostni zgodovinar in direktor Muzeja mesta Rijeke, Hrvaška
Olga Butinar Čeh, prof. umetnostne zgodovine in kustosinja ZDSLU
Klavdij Tutta, mag. likovnih umetnosti, umetniški vodja MFLU Kranj
Domen Dimovski, mag. novih medijev
Marko Tušek, akademski slikar
Dejan Mehmedovič, vodja galerije Insula, slovenska obala
Pino Bonanno, kritik, publicist in likovni umetnik iz Peruggie, Italija
Klementina Golija, docentka mag. likovnih umetnosti
Barbaro Jurkovšek, mag. likovnih umetnosti
Martina Marenčič, akad. kiparka, predsednica umetniškega sveta LD Kranj
Zala Orel, vodja umetniških programov Layerjeva hiša
Vojko Pogačar, predsednik DLUM

112200 Kolofon

9. MEDNARODNI FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ ZDSLU 2020
LEPLJENKA – KOLAŽ IN ASEMBLAŽ – RECIKLIRANE ZGODBE

Prireditelj:
Likovno društvo Kranj – ZDSLU
Zavod za turizem in kulturo Kranj
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov – ZDSLU
Gorenjski muzej Kranj
Layerjeva hiša – Carnica
In Klavdij Tutta

Izdal in založil:
Zavod za turizem in kulturo Kranj, Gorenjski muzej Kranj, Likovno društvo Kranj – ZDSLU
Zanj: Klemen Malovrh, Marjana Žibert, Cveto Zlate
Zasnova in umetniško vodenje projekta 2020; Klavdij Tutta
Nagovori: Matjaž Rakovec, Klemen Malovrh, Klavdij Tutta, Marjana Žibert, Aleš Sedmak in Cveto Zlate
Besedila: Nina Jeza, Milena Koren Božiček, Petra Vencelj, Klementina Golija, Zala Orel, Marko Arnež, Klavdij Tutta,
Borut Grce-Brut, Domen Dimovski, Davor Kernel in Barbara Jurkovšek

Prevod uvodnega teksta v angleški jezik: Sabina Gregorin
Fotografije: Cveto Zlate in iz arhivov avtorjev
Biografski podatki: Nina Jeza, Petra Vencelj, Klementina Golija, Klavdij Tutta
Postavitev razstav: Klavdij Tutta z ekipo članov Likovnega društva Kranj
Oblikovanje tiskovin: Marko Tušek
Tisk: Pro Grafika, Žabnica
Naklada: 700 kosov
Kranj, september 2020

Umetniški vodja festivala se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji tako velike manifestacije.
Zahvaljujem se vsem, ki so prispevali in posodili likovna dela, predvsem Holdingu Lipica in Goriškemu muzeju,
ki skrbi za strokovni nadzor Černigojeve zbirke v Lipici kot tudi zbiralcem in galeristom iz Italije, Avstrije in
Madžarske, ki so posodili eksponate za festival.

mag. Klavdij Tutta

Likovno
društvo
Kranj

1

2

3

�

121

122