Gradnja in obnova

3.
STREHA IN OSTREŠJE

51

Streha in ostrešje

Streha in ostrešje sta zelo pomembna elementa vsake hiše......................
Besedna zveza »spraviti pod streho« ima v slovenščini svoj dobesedni
in tudi veliko prenesenih pomenov, osnovni pomen je zagotoviti čim
trajnejšo varnost in zavetje, kar bomo upoštevali tudi pri gradnji naše
nove strehe...........................................................................................................
Sestavljena je iz ene.............................................................................................
ali več nagnjenih...............................S..t.r..e..h..a...j.e...k..o..n..s..t.r..u..k..c..i.j.s..k..i..s..k.lop, s
ploskev – strešin........................................k..a..t..e..r.i..m....s..e...z..g..r..a..d..b..a...z..a..k. ljuči.
Njena naloga je zaš-............................ ...............................................................
čititi zgradbo pred..........................................................................................
vsemi vremenskimi vplivi (padavine, veter, mraz, vročina).
Kot zunanji del stavbe, rečemo ji tudi »peta fasada«, je streha bolj ali
manj vidna, zato je važen tudi njen estetski videz...........................................
Streha je sestavljena iz nosilne konstrukcije in kritine. Nosilna
konstrukcija je v večini primerov lesena, čeprav je lahko tudi betonska
ali jeklena, vendar redkeje pri individualni gradnji. Sestavo strehe
tvorijo še vidna obloga, parna ovira, toplotna izolacija, paropropustna
folija in letve....................................................................................................................

52

Streha in ostrešje

Test 3
Ali se bom znal pogovarjati s krovcem?
Odgovorite na spodnjih 7 vprašanj in videli boste, kakšno je vaše
poznavanje gradnje ali prenove strehe. Povzetek pravilnih
odgovorov najdete v šestem poglavju na koncu priročnika, več
pojasnil pa v poglavju, ki sledi.
1. Enokapnica je streha z eno strešino, s katere voda odteka v eni smeri.

⃝ da ⃝ ne
2. Zelo strme strehe imajo nagib manjši od 30 stopinj.

⃝ da ⃝ ne
3. Strešno sleme je najvišji del strehe in je vodoravni zaključek strešine.

⃝ da ⃝ ne
4. Kap je najnižji del strehe, tj. spodnji začetek strešine.

⃝ da ⃝ ne
5. Streho lahko gradimo ali zamenjamo samo v lepem vremenu,

najbolje poleti.
⃝ da ⃝ ne

6. Prezračevalni sloj na strehi ni nujno potreben.
⃝ da ⃝ ne

7. Popolnoma vseeno je, katero strešno kritino izberem.
⃝ da ⃝ ne

53

Streha in ostrešje

3.1 Kako načrtujemo streho pri novogradnji?...........................

Streha je ključni konstrukcijski element, ki naš objekt varuje pred
zunanjimi vplivi atmosfere (dež, veter, sonce, sneg, toča)............................

Kakovost izvedbe strehe neposredno vpliva na trajnost objekta in bi-
bivalne pogoje v njem, kar je še posebej pomembno za bivanje v man-
sardi. Iz navedenih razlogov je toliko bolj pomembno, da smo
preudarni (pazljivi) pri izbiri strešne kritine, saj je naša primarna
zaščita pred zunanjimi vplivi...................................................................................
Da streha optimalno opravlja svojo funkcijo, mora biti pravilno
načrtovana in pravilno izvedena, zato moramo izbrati kakovostnega
krovca in streho po končani vgradnji tudi primerno vzdrževati:.............

· izvajati kakovostne letne periodične preglede strehe, ki jih pre-
pustimo za to usposobljenim strokovnjakom (podjetja, ki se uk-
varjajo s krovsko-kleparskimi deli);...............................................................

· čiščenje žlebov in odtokov;.................................................................................
· po potrebi zamenjava strešnih elementov;................................................
· redno čiščenje okenskih, dimnih, vetrnih in drugih obrob.............

Da streha optimalno opravlja
svojo funkcijo, mora biti
pravilno načrtovana in
pravilno izvedena

S tovrstnimi pregledi bomo preprečili napake na strehi in morebitne
bitne škode.....................................................................................................................

54

Streha in ostrešje

3.2 Strešna oblika.........................................................................................
Obliko strehe narekujejo geografske značilnosti kraja, v katerem gra-
gradimo, vremenski pogoji in druge značilnosti našega objekta. Na
področjih z veliko padavinami so strehe strmejše, kar omogoča čim
hitrejše odtekanje vode s strešine. Na vetrovnih področjih z manj pa-
davinami, kot sta Kras in Primorska, so strehe položnejše........................
Danes postaja oblika strehe še pomembnejša tudi zato, ker so pod-
strešja dobila bivalno funkcijo (mansardne strehe), ki je v preteklosti
niso imela.

55

Streha in ostrešje

Vrste streh glede na število strešin
· enokapnica, ima eno strešino, voda odteka v eni smeri

· dvokapnica, ima dve strešini, voda odteka v dveh smereh

56

Streha in ostrešje

· šotorasta ali piramidna streha, iz štirih strešin nad kvadratnim
tlorisom (vsi štirje grebeni se stikajo v eni točki, zato slemena ni)

· križna streha, nad kvadratnim tlorisom in dveh pravokotnih
slemen v isti višini (kapu ni, voda odteka po štirih žlotah in nato po
štirih vertikalnih žlebovih);

57

Streha in ostrešje

· štirikapnica ali čopasta streha, iz štirih strešin nad pravokotnim
tlorisom (sleme je vzporedno daljši zunanji steni);

· mansardna streha, z lomljenima strešinama z različnima
naklonoma (spodnji del od kapu proti lomu je bolj strm, zgornji del
od loma proti slemenu pa položnejši);

58

Streha in ostrešje

· ravna streha, brez ali z minimalnim naklonom (pogosto služi za
terase, balkone ali zelene strehe)

· sestavljena streha

59

Streha in ostrešje

Vrste streh glede na nagib strešine
· ravna (nagib do 5o);

· položna (nagib 5–25o);

60

Streha in ostrešje

· strma (nagib 25–40o);

· zelo strma (nagib 40–60o)

61

Streha in ostrešje

Z bolj strme strehe voda hitreje odteče, kar preprečuje zamakanje in
poškodbe konstrukcije. Pri položnejši strehi z opečno kritino pade na
posamezni strešnik za 40 odstotkov več dežja kot na strešnik strmejše
strehe. Ker pri manjših strešnih naklonih pade več vode na posamezni
strešnik, proizvajalci za vsak svoj izdelek navajajo potreben
minimalni naklon strehe, pri katerem bo streha ostala vodotesna.
To pa tudi pomeni, da vsaka kritina ni primerna
za vsako streho in je najbolje, če si pri izbiri
strešnikov natančno posvetujemo s
proizvajalci in dosledno upoštevamo njihova
priporočila in napotke.

62

Streha in ostrešje

Kaj moramo vedeti o ravni strehi?.............................................................

Poudariti moramo, da je

Kadar je nagib strešine manjši od ravna streha konstruk-
pet stopinj, govorimo o ravni strehi. cijski primer, pri kate-
rem moramo biti zelo

pozorni na kakovost-

no izvedbo vodotesnosti. To še posebej velja za vse priključke,

odvode in preboje vodotesne strešne površine. Zaradi daljšega

zadrževanja padavinskih voda na ravni strehi so večji tudi nepo-

sredni vplivi na obtežbo. Zato mora biti zagotovljeno kakovostno

odtekanje meteorne vode. Prav tako je pomembno, da preprečimo

morebitne zamašitve odtokov.................................................................................

Tesnost poševne strehe v ekstremnih pogojih.....................................

Če želimo zagotoviti tesnost strehe v ekstremnih pogojih, je treba
izvesti dodatne ukrepe za povečanje varnosti proti prepuščanju
vlage, ki nastaja zaradi padavin:...............................................................................

· vgradnja sekundarne kritine, tj. folije z zatesnjenimi stiki z
lepljenjem,....................................................................................................................

· izvedba primerne vodotesne podlage sekundarne kritine, ki
omogoča lepljenje stikov sekundarne kritine,............................................

· izvedba slemena pri podlagi strešne kritine mora biti takšna, da je
omogočeno zračenje sloja toplotne izolacije, pri čemer veter ne
more zanesti snega v sloj toplotne izolacije.

63

Streha in ostrešje

3.3 Strešna konstrukcija....................................................................

Strešna konstrukcija mora zdržati lastno težo, obtežbo snega in vetra.
Vrednosti teh obremenitev za običajno streho z leseno konstrukcijo
so odvisne od lokacije in nadmorske višine, kjer se objekt nahaja. Za
celoten izračun se uporabijo standardi EUROCODE.......................................

Obtežbe, ki jih upoštevamo pri izračunu strehe, so:.......................................

· stalna obtežba (strešna kritina, lastna teža konstrukcije in obdela-
ve), cca. 120 kg/m2.......................................................................................................................................................................................................

· sneg (odvisen od geografske lege objekta, nadmorske višine in
naklona strehe), cca. 175 kg/m2..............................................................................................................................................

· veter (odvisen od geografske lege objekta, nadmorske višine in
naklona strehe), cca. 35 kg/m2....................................................................................................................................................

Skupna obremenitev za Točen preračun za vsako
posamezno streho pri-
povprečne strehe v Sloveniji pravi projektant grad-
je okoli 330 kg/m2. benih konstrukcij.

64

Streha in ostrešje

Tabela z navedbo obtežbe snega v različnih krajih Slovenije

Slovenija je snežna dežela. V definiranih standardih je navedeno,
kolikšno obtežbo snega je treba predvideti pri načrtovanju strešne
konstrukcije. Obremenitve se razlikujejo glede na regijo in nadmorsko
višino ter morajo biti upoštevane že pri gradnji hiše in ostrešja. Za
kolikšno teoretično obtežbo snega bo izdelano ostrešje, se določa za
vsako ostrešje individualno.......................................................................................
Slovenija je razdeljena na štiri snežna območja. Primeri kažejo, za
katere višine teoretične snežne obremenitve morajo biti postavljene
strešne konstrukcije na različnih lokacijah. Zlato pravilo je, da ima
strma streha prednosti! Če ima streha naklon npr. 40°, bo približno
40 odstotkov obremenitve na streho prenesenih čez sam naklon.

Zlato pravilo je, da ima strma
streha prednosti!

65

Streha in ostrešje

Spoznajmo elemente strešne konstrukcije
Spodnja slika prikazuje sestavo strehe z njenimi elementi.

66

Streha in ostrešje

Slovarček izrazov, da bomo lažje razumeli našega krovca

ostrešje, nosilna konstrukcija strehe iz leg, škarnikov, letev..................

strešine, bolj ali manj nagnjene ploskve, običajno ravne, lahko tudi
razčlenjene.................................................................................................

sleme, najvišji del strehe, vodoravni zaključek strešine..........................

kap, najnižji del strehe, spodnji začetek strešine........................................

greben, presečišče dveh strešin na zunanjem obodu od slemena do
kapi (kapa se sekata pod kotom manjšim od 180°)....................

žlota ali globel, presečišče dveh strešin po notranjem obodu od
slemena do kapi (kapa se sekata pod kotom večjim
od 180°)......................................................................................

napušč, del strehe od zunanje stene do roba strešne ploskve...............

kritina, krovni material (opečna, betonska, kovinska, lesena …).........

sekundarna kritina, zaščitni vodotesni, a paropropustni sloj pod
kritino, ki preprečuje vdor vode v konstrukcijo
in ščiti toplotno izolacijo.............................................

čop, poševno prirezana čelna stran strehe.......................................................

frčada, dvignjen del strehe (mansardno okno), ki služi za osvetljeva-.
nje podstrešnega prostora........................................................................

kolenčni zid, zid od plošče do spodnje kapne lege.....................................

zatrep, zgornji del stranske fasade (trikotna ali trapezno čelo)............

stičišče, točka, kjer se seka več stičnih ploskev ...........................................

67

Streha in ostrešje

3.4 Kaj je prezračevalni sloj?..........................................................

Prezračevani sloj odvaja vodno paro, ki prehaja skozi konstrukcijo in
mora biti prezračevan z zunanjim zrakom. Zrak dovajamo skozi
odprtine ob napušču in odvajamo preko zračnikov ter suhomontažne
vgradnje slemenjakov..................................................................................................

Zračni sloj nad sekundarno kritino dobimo s t. i. kontra letvami,

dimenzij minimalno 50 x 40 mm. Površina dovodnih odprtin ob

napuščih (presek zračenja) mora znašati 2 /0 tlorisa strehe, vendar
00

minimalno 200 cm2 na tekoči meter napušča. Skupna površina

odvodnih površin mora znašati po DIN 4108 najmanj 0,5 /0 tlorisne
00

površine strehe..............................................................................................................

Pomen in pomembnost paroprepustne folije?...................................

Folija prevzame vlogo spodnje strehe ali t. i. sekundarne kritine in
vetrne zapore, hkrati pa omogoča neoviran prehod vodne pare iz
podstrešja skozi konstrukcijo in toplotno izolacijo v prezračevani
prostor. Če podstrešje uporabljamo za bivanje, potem samo
prezračevana streha s pravilno položeno toplotno izolacijo omogoča
udobno počutje pod streho v vseh letnih časih...............................................

68

Streha in ostrešje

Pravilni izbiri parne ovire in paropropustne folije moramo nameniti
posebno pozornost, da lahko vodna para prehaja iz prostora v izo-
lacijo in iz izolacije v prezračevani sloj. Paziti moramo na zadostno
prekritje folij in tesnjenje parne ovire, prav tako je pomembna
pravilna izvedba in tesnjenje vseh preklopov in prebojev sekundarne
kritine........................................................................................................

Prezračevalni kanal in njegove odprtine ustrezno zaščitimo z vgradnjo
slemensko grebenskih trakov (sleme-greben) in varovalnih mrežic v
kapnem predelu...............................................................................................................

Posledica prevelike vlage v primeru neprezračevane strehe.

69

Streha in ostrešje

Prikaz pospešenega staranja nekakovostne folije zaradi premajhne temperaturne
obstojnosti.

Propadanje sekundarne kritine zaradi uporabne nekakovostne folije in neprezračevane
strehe.

70

Streha in ostrešje

3.5 Vrste strešnih kritin.....................................................

Pri izbiri kritine pazimo na kakovost in trajnost kritine, varnost, težo,
način vgrajevanja, možnost popravila, skladnost z okoljem in sosesko,
ugodnost bivanja (pri mansardnih strehah), možnosti odstranitve (ne
sme biti obremenjujoča za okolje), način vzdrževanja in tudi ceno.........

Naklon strehe najbolj pogojuje Pri strehah z manjšim
izbiro kritine. ................................... naklonom so proble-
matični stiki med po-
posameznimi elemen-

ti zaradi zaostajanja vode, ki lahko povzroči zamakanje. Zato
pri strehah z nižjim naklonom vgrajujemo za to primerno izbrane

strešnike in pod kritino vgradimo t. i. sekundarno kritino ali za vodo
neprepusten sloj.............................................................................................................

Materiali strešnih kritin...................................................

Najpogosteje uporabljena strešna kritina je iz opečnih strešnikov
(bobrovec, enojni zareznik, stiskani strešniki velikega in majhnega
formata, z visokim in nizkim valom). Opečni strešniki so tradicionalna
strešna kritina in pokrivajo več kot polovico streh v Sloveniji. Poleg
opečnih kritin obstajajo tudi betonske, pločevinaste, cementne …

71

Streha in ostrešje

Opečna kritina.......................................................................................

Opečna kritina spada med naravna ekološka in trajna gradiva, kar je
samo ena izmed njenih številnih prednosti. .....................................................

Osnovna sestavina kritine je glina, ki se jo oblikuje, posuši in žge.
Izdelek je opečni strešnik različnih oblik. ..........................................................

Opečna kritina je narejena Obstajajo le dodatki za
izključno iz naravnih surovin in ne barve, ki so prav tako
vsebuje dodatkov za trdnost in naravnega izvora, od-
obstojnost. pornost in obstojnost
pa le še povečujejo.

Najprej se obdela predhodno ustrezno pripravljena glina v različnih
modelih vlečenja ali stiskanja. Nato se suši v sušilnici in na koncu peče
pri temperaturi 1000 °C. Opečna kritina je lahko gladka brez stran-
skih ali prečnih zarez ali z značilnimi visokimi stranskimi in
prečnimi zarezami za zagotavljanje tesnjenja strehe tudi pri zelo
nizkih naklonih streh.

72

Streha in ostrešje

Vrste opečnih strešnikov
· Bobrovec

· Enojni zareznik

Strešnik z eno stransko zarezo dimenzij 22 x 40 cm za pokrivanje streh,
strmejših od naklona 30° ob uporabi sekundarne kritine. Mini-
malna poraba 16,1 kos/m2.

73

Streha in ostrešje

· Stiskan strešnik majhnega formata.......................................................

Strešnik z dvojno stransko in prečno zarezo dimenzij 25,2 x 42,2 cm,
primeren za pokrivanje streh, z minimalnim naklonom 13° ob uporabi
sekundarne kritine. Minimalna poraba 13,5 kos/m2.....................................
· Stiskan strešnik velikega formata..........................................................

Strešnik z dvojno stransko in prečno zarezo dimenzij 27 x 45,5 cm,
primeren za pokrivanje streh z minimalnim naklonom 13° ob uporabi
sekundarne kritine. Minimalna poraba 11 kos/m2.........................................

74

Streha in ostrešje

· Korec................................................................................................................

Strešnik vlečenega formata dim. 15-18 x 45 cm, primeren za
pokrivanje streh z minimalnim naklonom 18° ob uporabi sekundarne
kritine. Kritina se polaga na letve z ustreznimi kljukicami..........................
Poleg osnovnih strešnikov, ki pokrijejo večji del strešine, obstajajo še
dodatni elementi, ki so prav tako narejeni iz gline;........................................
· Slemenjak – strešni element, ki pokriva zgornji del strešine na

mestu stikov dveh strešin (sleme, greben). Glede na obstoječe
predpise se ga vgrajuje na slemensko desko ali letev, s čimer je
dvignjen od osnovne kritine za zagotavljanje izhoda zraka iz predela
prezračevalnega kanala.

75

Streha in ostrešje

· Zračnik – strešni element, ki je namenjen za prezračevanje strehe
oziroma omogoča točkovni izhod zraka. Vgrajuje se v območju cca.
50-100 cm pod slemenom na razdalji cca. 95 cm na vsaki strani
slemena.............................................................................................................................

· Krajnik – zaključni strešni element na strehi, ki pokrije levi ali
desni rob strešine. Prednost je v enovitem videzu celotne strehe, ker
se izognemo elementom iz pločevine, ki imajo krajšo življenjsko
dobo...................................................................................................................................

76

Streha in ostrešje

·Odzračnik – strešni element, ki služi kot priključek na
vertikalne PVC cevi, ki so namenjene za odzračevanje sanitarij ali
kuhinjske nape.............................................................................................................

Poleg vseh opečnih elementov, ki so lahko vgrajeni na strehi, poznamo
še neopečne elemente, ki imajo določen namen oziroma funkcijo:
· Paropropustna folija – rezervna kritina, ki jo je priporočljivo

položiti na trdo podlago (deske) in omogoča zaščito pred vetrom in
vodo ter hkrati omogoča pari, da preide iz spodnjih slojev strehe v
predel prezračevalnega kanala.

77

Streha in ostrešje

· Kapna prezračevalna mrežica – strešni element iz ALU ali PVC
materiala in kapni prezračevalni element z glavnikom, služita kot
ovira mrčesu in pticam v kapnem delu strehe na začetnem mestu
prezračevalnega kanala..........................................................................................

· Slemenski prezračevalni trak – strešni element iz ALU materiala,
ki je vgrajen med kritino in slemenjakom. Ker je luknjičast v sre-
dinskem delu, omogoča prezračevanje oz. izhod zraka skozi sle-
menski del strehe.

78

Streha in ostrešje

· Snegolov – strešni element iz ALU materiala, ki je namenjen
zadrževanju snega na strehi. Lahko se vgrajuje točkovno ali linijsko.
Samo zadostna količina bo zagotavljala učinkovito zadrževanje
snega na strehi...........................................................................................................

· Vetrna sponka – strešni element iz nerjavečega materiala, ki je
namenjen zadrževanju strešnikov na strehi ob močnejših vetrovih.
Samo zadostna količina bo zagotavljala učinkovito zadrževanje
strešnikov na strehi..................................................................................................

79

Streha in ostrešje

Opečni strešnik ima v primerjavi z drugimi materiali kritin
sposobnost, da lahko zaradi kapilarne poroznosti vlago zadrži in jo
pri ustreznem pritekajočem zračnem toku spet odda. Kapilarna
struktura nastane med žganjem opekarske gline, ko se iz mase
odstranjuje voda, ki je pri tem pustila za seboj povezan sistem votlin.
To je predvsem pomembno na spodnji površini strešnika, kjer
strešnik vpija eventualni kondenzat, da ne kaplja na letve in podlago
kritine. Pri tem je prvi pogoj ustrezno prezračevanje spodnje površine
strešne kritine in drugi pogoj, da opečni strešniki izpolnjujejo kriterij
vodne neprepustnosti.................................................................................................

Betonska kritina..................................................................................

Betonska kritina je narejena iz mešanice peska, vode in veziva.
Kakovost betona je odvisna predvsem od kakovosti cementa, granula-
cije peska in količine dodane vode. Pri mešanju betonske mase se
mora določiti pravo razmerje sestavin, da je beton lahko bolj trden.

S posebnimi dodatki se poveča odpornost na zunanje vplive.....................

Betonski strešniki so tovarniške izdelave, betonska masa se stisne v
kalupe pod velikim pritiskom in oblikujejo se različne oblike
strešnikov. ........................................................................................................................

Nazadnje se strešnik zaščiti še površinsko in se suši do ustrezne
trdnosti, običajno skoraj en mesec. Spada med težke kritine. Ker je
obarvana celotna betonska masa, pri novejših kritinah ne prihaja do
luščenja barvnega nanosa.

80

Streha in ostrešje

Bitumenska lepenka......................................................................................

Bitumenska lepenka je lahka in nezahtevna za vgradnjo. Njena pred-
nost je v odpornosti na ogenj in vremenske pogoje.......................................
Primerna je za vse vrste streh, ki imajo naklon od 11° do 90°,
sestavljajo pa jo različne plasti: bitumen, steklena koprena in kera-
mični ali mineralni agregat........................................................................................
Bitumenska kritina se pritrjuje z žeblji, položi pa se na lesen opaž,
lahek cement, vezano ali iverno ploščo. .............................................................

81

Streha in ostrešje

Kovinska kritina.............................................................................................
Kovinska kritina je primerna zlasti pri strehah z nižjimi nakloni. Če
gre za pokrivne plošče večjih dimenzij, je zelo pomembna kakovost
pritrjevanja, da ne pride do nepričakovanega razkritja (npr. močna
sila vetra) zaradi odpovedi sistema pritrjevanja..............................................
Zaradi majhne mase in potrebe po pritrjevanju obstaja večja
nevarnost v primeru požara, saj se pločevinasta kritina težje odstrani.
Tovrstna kritina je lahka in je brez izolativnih vrednosti, zaradi
paronepropustnosti ima večjo možnost nastajanja kondenza.
Vrste kovinskih kritin...................................................................................
Prva vrsta kovinske kritine so strešne plošče, ki so lahko narejene iz
različnih materialov, aluminija, cinka ali pocinkane pločevine.
Uporabljajo se lahko za različne naklone streh................................................
V težjih podnebnih razmerah se lahko uporabi tudi kritina iz
pocinkane galvanizirane jeklene pločevine, ki je zaščitena z umetno
smolo in mineralnim granulatom. .........................................................................

82

Streha in ostrešje

3.6 Barva strešne kritine.................................................................
Kritine se zelo razlikujejo tudi po barvi..............................................................
Pri izbiri barvnega odtenka kritine
pazimo na podobo celotnega naselja,
vasi ali soseske, še posebej zato, ker
sodobno tržišče ponuja res široko
izbiro in je možno naročiti celo
izdelavo želenega barvnega odtenka.

Če je naša hiša v naselju ali mestu pod spomeniškim varstvom, je kri-
tina predpisana glede oblike in največkrat niso dovoljene kritine,
ki imajo lesk ali so barvane.......................................................................................

83

Streha in ostrešje

Pri izdelavi opečne kritine se uporablja postopek engobiranja
(različni kovinski oksidi v obliki prahu) in glaziranja (kovinski oksidi
v obliki prahu in steklena moka – kremenčev pesek), s čimer se izdela
različna barvna paleta strešnikov, ki so manj ali nič porozni v primer-
javi s klasično izdelanim strešnikom. Nanos »barv« je v fazi pred
žganjem strešnika, kar omogoča obstoj nanosa engobe ali glazure
skozi celotno dobo trajanja strešnika na sami strehi.....................................

Betonski strešniki so barvani z dodatki pigmentov v sami masi in na
površini strešnika, kjer se dodaja tudi kremenčev pesek. Za sprijem
osnove in pigmentov se strešniki sušijo na višjih temperaturah in niso
žgani...........................................................................................................................
Kovinske kritine, ki so v osnovi iz aluminija, cinka ali pocinkane
pločevine, so barvani trakovi, izdelani v specializiranih proizvodnjah.

84

Streha in ostrešje

Kovinske kritine s posipom, ki je obarvan granulat, predstavlja končni
videz kritine......................................................................................................................

3.7 Toplotna izolacija strehe............................................................

Ker je delež strešne površine pri povprečni družinski hiši med 20 in
30 odstotki, ima toplotna izolacija strehe velik vpliv na celotno
energijsko bilanco hiše. Na poševnih strehah vgradimo toplotno
izolacijo na tri načine: med, na ali pod škarnike..............................................

Toplotna izolacija
med škarniki in
špirovci

Zidna lega

Škarniki ali špirovci

Slika prikazuje vgradnjo toplotne izolacije

Največja dovoljena toplotna prehodnost strehe je 0,2 W/m2K, kar
pomeni, da moramo položiti vsaj 25 cm toplotne izolacije (debelina
toplotne izolacije je odvisna od toplotnih značilnosti samega ma-
teriala). Če med škarniki ni dovolj prostora, toplotno izolacijo
podaljšamo pod škarnike, kar jemlje nekaj uporabne višine prostora, a
hkrati povečuje ugodje bivanja. Paziti je treba, da so stiki pri
zaključkih sten, dimnikih in strešnih oknih zadostno izolirani in tesni.

85

Streha in ostrešje

Če je streha že deloma izolirana, dodatno izolacijo namestimo na
škarnike. Preko škarnikov namestimo toplotno izolacijo in nato
sekundarno kritino. Za izolacijski sloj uporabimo trdne izolacijske
plošče iz mineralne volne (kamene), ki so sposobne prevzeti
pritrditev vzdolžnih letev s posebnimi vijaki na škarnike. Na vzdolžne
letve se pritrdijo prečne letve in kritina. Namestitev toplotne izolacije
mora biti kakovostna in pravilna, omogočen mora biti neoviran
prehod vodne pare, saj bomo le na ta način v mansardi zagotovili
udobne in zdrave bivalne pogoje..............................................................................
Sloji od znotraj proti zunanjosti so:........................................................................
· lesen opaž ali mavčno-kartonska plošča,.........................................................
· parna ovira (posebna folija, ki ovira prehajanje vodne pare v

izolacijo, a ga ne preprečuje povsem),...........................................................
· toplotna izolacija (priporočena debelina 25 cm ali več),..........................
· opaž,.................................................................................................................................
· sekundarna kritina (paropropustna folija),.................................................
· prezračevani sloj,.......................................................................................................
· strešne letve,................................................................................................................
· strešna kritina.

86

Streha in ostrešje

3.8 Strešna okna....................................................................................
S strešnimi okni osvetlimo mansardo z naravno svetlobo in jo tudi
zračimo. Ker so strešna okna bolj izpostavljena vremenskim vplivom
kot fasadna okna, moramo paziti, da so kakovostna in ne prepuščajo
vode v primeru dežja ali snega. Montažo strešnih oken prepustimo
strokovnjakom............................................................................................................
Pri izbiri strešnih oken pazimo na ustrezno velikost in obliko, pri
razporeditvi upoštevamo, da bo svetloba, ki prihaja skozi strešno
okno, lahko osvetljevala čim več prostora. V praksi se dobro obnese
napotek, naj okenske površine obsegajo vsaj 20 odstotkov tlorisnega
prostora. .............................................................................................
Izbira dimenzij strešnih oken je v veliki meri pogojena z razdaljo med
strešnimi špirovci. Načeloma velja, da morajo biti pri manjših strešnih
naklonih okna daljša, v nobenem primeru pa ne smejo biti
postavljena previsoko, ker bi nam to oteževalo odpiranje in čiščenje.
Pri izbiri zasteklitve imamo več možnosti, dobro je upoštevati, koliko
sončnega sevanja prepušča steklo, ker nam to pozimi pomaga
dodatno ogrevati prostor. Mislimo tudi na varno zasteklitev, ki je
lepljena na notranji strani, s čimer preprečimo poškodbe stekla.

87

Streha in ostrešje

3.9 Požarna varnost strehe in celotne hiše..............................................
Za požarno varnost v Sloveniji velja predpis Tehnična smernica št.
TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah (spletna povezava v
petem poglavju). Njenim zahtevam moramo slediti pri načrtovanju in
gradnji nove hiše kakor tudi pri preureditvi stare hiše. Stavbe morajo
biti projektirane in grajene tako, da njihova nosilna konstrukcija
določen čas v primeru požara ohrani potrebno nosilnost............................
Požarne lastnosti materialov se določajo z različnimi standardnimi
preskusnimi postopki (preskus negorljivosti, določanje kalorične
vrednosti itn.), materiali pa se razvrščajo v razrede A1, A2, B, C, D, E
in F. Materiali iz razreda A1 so povsem negorljivi, materiali iz razreda
F pa se pri gradnji ne smejo uporabljati (razen pod določenimi pogoji).
S preudarno izbiro ustreznih gradbenih materialov, odmikom med
sosednjimi okni in drugimi odprtinami lahko veliko storimo za
preprečevanje prenosa požara. Zato je za gradnjo najbolje uporabiti
negorljive in težko gorljive materiale. Kamena volna z zelo malo
veziva in opeka na primer spadata v razred A1, kar pomeni, da sta
negorljiva gradbena materiala. Zidna in strešna opeka iz gline sta
svoje odlične mehanske lastnosti in trajnost pridobili z žganjem na
visokih temperaturah, celo do 1000 oC. .................................................................

88

Streha in ostrešje

Verjetno poznate in se še spomnite nauka iz pravljice Trije prašički?
Z njo smo že kot otroci slišali in se naučili, kako pomembna je izbira
ustreznih in odpornih gradbenih materialov.

Z opečnimi izdelki na strehi, fasadi
in v zidu zelo povečamo požarno
varnost svoje hiše, saj je opeka
negorljiv gradbeni material, ki
spada v razred A1.
Znak človekove pozornosti na požarno varnost je tudi med strešnimi
ornamenti že iz preteklosti priljubljeni petelinček, ki simbolizira plod-
nost, pozornost in budnost ter po prepričanjih varuje naš dom pred
ognjem.

89

4.
OBNOVA HIŠE

90

Obnova hiše

4.1 Obnova strehe...............................................................

Zob časa ne prizanaša niti ljudem niti objektom, ki jih gradimo. Zato
bodo tudi naše hiše in njihovi sestavni deli nekoč potrebni obnove.
Obnova objekta zahteva celovit, kakovosten ter pravočasen pristop...
Pri obnovi strehe se bo lahko zgodilo, da bo treba zamenjati oz.
sanirati tako strešno konstrukcijo kot strešno kritino. To še posebej
velja za prenovo strehe na starejših hišah. Na vprašanje, v kolikšnem
obsegu se mora zgoditi sanacija naše strehe, nam bodo najbolje znali
odgovoriti krovci in tudi proizvajalci strešnih kritin, ki imajo
usposobljene strokovnjake in svetovalce.........................................................
Najpametneje je povabiti na ogled naše strehe nekaj različnih
izvajalcev in tudi ponudnikov strešnih kritin ter se odločiti šele na
osnovi njihovih mnenj, priporočil in ponudb..................................................

91

Obnova hiše

Kdaj je čas za menjavo strešne kritine?

Za zamenjavo strešne kritine se
odločimo zaradi njene dotrajanosti,
lahko pa tudi zaradi potrebe po boljši
izolaciji strehe, ker vgradnja toplotne
izolacije s spodnje strani ni mogoča.

Izguba energije obremenjuje gospodinjski proračun.
Skozi staro streho, se lahko izgubi do 20% toplotne energije.

Dotrajanost pomeni, da streha ne služi več svojemu namenu, tj. nas ne
ščiti pred padavinami in drugimi vremenskimi vplivi, ne pa, da je
zgolj zamazana (npr. zaradi onesnaženosti zraka v mestih),
razbarvana ali poraščena z mahom. Če so poškodovani le posamezni
strešniki, jih lahko zamenjamo.................................................................................
Dobro sanirana streha zmanjšuje stroške energije, izboljšuje kakovost
našega bivanja in zvišuje vrednost naše nepremičnine................................

92

Obnova hiše

Energetsko bilanco objekta lahko s celovito obnovo strehe izboljšamo
in objekt uvrstimo v višji energetski razred.......................................................

Kaj moramo upoštevati pri menjavi kritine?........................................
Menjava strešne kritine v resnici zahteva precej podoben postopek
kot gradnja strehe na novi hiši. Prav tako se moramo odločiti za
material in barvo strešne kritine ter pri tem dosledno upoštevati vse
strokovne napotke proizvajalcev strešnih kritin, še posebej če se
nameravamo prekrivanja strehe z novo kritino lotiti sami. .......................
Podrobnejši opis vrst, materialov in barv strešnih kritin najdete v
razdelku 3.2.....................................................................................................................
Ne smemo pozabiti, da bomo pri vsaki sanaciji strehe najprej morali
odstraniti obstoječo strešno kritino, kar seveda predstavlja dodaten
strošek. Najbolje je, če se z izvajalcem lahko dogovorimo za strokovno
izvedeno odstranitev in tudi za njen odvoz in deponiranje. Stare
kritine namreč ne smemo kar tako zavreči v okolje, ampak jo je treba
odpeljati na ustrezno deponijo.

93

Obnova hiše

Mora nova kritina imeti enako težo in material kot stara kritina?

Pri izbiri nove kritine nismo omejeni s težo in materialom prejšnje
kritine, še najbolj na izbiro kritine vpliva obstoječi strešni naklon. Na
vsak način pa se moramo posvetovati s strokovnjaki, ki nam bodo
znali pojasniti, kateri materiali so ali niso primerni za našo strešno
konstrukcijo. Več o oblikah strehe, naklonih in strešnih kritinah v
razdelku 3.2......................................................................................................................
Kako se odločimo za izvajalca?..................................................................
Najpametneje je, da si na začetku vzamemo nekaj časa za
pregledovanje ponudb različnih izvajalcev in smo pozorni tudi na
garancije, ki jih ponujajo proizvajalci kritin in krovci. Sicer pa za
izbiro izvajalca upoštevamo iste kriterije kot pri gradnji nove hiše.
Več o tem v razdelku 1.7 na začetku priročnika...............................................

94

Obnova hiše

Ali potrebujemo gradbeno dovoljenje za prenovo strehe?.............

Zamenjava strehe spada med investicijsko-vzdrževalna dela in če gre
za zamenjavo strehe brez spreminjanja njene oblike, dodajanja oken
ali frčad, nam ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. ...........................

Za vsak poseg, s katerim pri obnovi Iz lokacijske informacije,
strehe spremenimo ali povečamo pridobljene na občinskem
njeno obliko, pa potrebujemo oddelku, ki se ukvarja s
gradbeno dovoljenje. prostorskimi zadevami, je
dobro razvidno, kaj vse
potrebujemo in kako smo
morebiti omejeni.

Ali obstajajo subvencije za prenovo strehe?........................................

Subvencionira se samo tisti del strehe, ki neposredno vpliva na
energetsko učinkovitost, tj. toplotna izolacija in paropropustna folija,
za kritino ali konstrukcijo ostrešja pa subvencije niso na voljo.

Ponudniki strešnih kritin so Za več podrobnosti in
vedno obveščeni, katere informacij o aktualnih
subvencije so trenutno aktualne, subvencijah za sanacijo
zato jih samo ne pozabimo hiše uporabite spletno
vprašati, ali so na razpolago povezavo do Ekosklada
kakšna sredstva. v petem poglavju.

95

Obnova hiše

Ali streho lahko menjamo pozimi?...........................................................
Pazimo samo, da ujamemo nekaj zaporednih dni suhega vremena
(običajno se za sanacijo strehe načrtuje 3–5 dni), v katerem se bodo
izvajala sanacijska dela na strehi, sicer pa menjava strehe lahko pote-
ka v vsakem letnem času............................................................................................
Izvajalci skrbno pazijo, da za delo izberejo vremensko primerne
dneve, v primeru nenadnega zasuka vremena objekt zaščitijo in pre-
krijejo, nikoli pa konstrukcije ne puščajo odprte, temveč streho
sanirajo po segmentih in pohitijo s pokritjem s sekundarno kritino.

96

Obnova hiše

4.2 Obnova fasade...................................................

Kdaj in zakaj obnoviti fasado?.........................................................
Obnovo fasade najpogosteje narekujeta dva razloga:....................................
· dotrajanost vrhnjega sloja fasade, npr. odpadajoč omet..................
Če je zaključni sloj fasade dotrajan, pomeni, da hiše ne ščiti več pred
vremenskimi vplivi in postane estetsko moteč. V takem primeru se
odločimo za obnovo fasade.......................................................................................
Najprej se bomo srečali z izbiro ustreznega materiala. Načeloma je
najbolje izbrati material, ki se vklaplja v že obstoječo okolico objekta,
saj je zaključni sloj fasade najvidnejši element naše hiše. Tako bomo
dosegli, da bo naša soseska delovala urejeno, videz naše hiše pa ne bo
moteč.............................................................................................................
Pri izbiri materiala je pomembna smernica tudi projekt za gradbeno
dovoljenje, ker se moramo pri obnovi fasade navezovati na PGD. Pred
tem pa v lokacijski informaciji preverimo, katere materiale je sploh
dovoljeno uporabiti v našem okolju......................................................................

97

Obnova hiše

Če je naša hiša pod spomeniškim varstvom, se moramo držati vseh vna-
prej predpisanih pravil. Več podrobnosti o spomeniški zaščiti
najdete v razdelku 1.6 na začetku priročnika.

Seveda tudi pri tem gradbenem posegu velja, da ga je najbolje zaupati
za to usposobljenim strokovnjakom.......................................................................

· slaba izolacija objekta, saj s tem izgubljamo energijo in denar.

V novo toplotno izolacijo hiše se nam splača investirati, če ugotovimo,
da prihaja do izgube energije, kar nam lahko bistveno znižuje
družinski proračun........................................................................................................

Minimalni standard določa, da je treba objekt izolirati toliko, da bo
toplotna prehodnost zunanjega zidu U<0,28 W/(m2K)................................

Pri starejših opečnih zidovih, grajenih z zidaki brez t. i. vrednosti, to
predstavlja minimalno debelino toplotne izolacije 15 cm...........................

Stroške zaradi ogrevanja in tudi hlajenja objekta lahko bistveno
znižamo, če se odločimo za kakovostno in zadostno debelino toplotne

izolacije za celotni ovoj stavbe (zid in streha). Pri tem ne smemo
pozabiti tudi na kakovost stavbnega pohištva (okna, vrata), saj lahko
predstavljajo tudi do 25 odstotkov energetske izgube objekta. Za
zamenjavo stavbnega pohištva (če je to potrebno) se odločimo pred
menjavo fasade. ...............................................................................................................

Dobro sanirana fasada
zmanjšuje stroške energije,
izboljšuje kakovost našega
bivanja in zvišuje vrednost
naše nepremičnine.

98

Obnova hiše

Kako izberemo izvajalca?..............................................................................

Tudi pri izbiri izvajalca za obnovo fasade ne bo šlo drugače, kot da si
vzamemo nekaj časa za pregledovanje ponudb različnih izvajalcev.
Pozorni smo predvsem na njihove reference in garancije...........................

Sicer za izbiro izvajalca upoštevamo iste kriterije kot pri gradnji nove
hiše. Več o tem v razdelku 1.7 na začetku priročnika....................................

Ali fasado lahko obnavljamo tudi pozimi ali drugem slabem
vremenu?...........................................................................................................

Prenova fasade ni vezana na določen letni čas, je pa pomembno, da se
prenove lotimo v stabilnem vremenskem obdobju, ko ni ekstremnih
temperaturnih stanj (globok minus pozimi ali visoka vročina poleti)
in tudi ne v zelo mokrem vremenu, saj zidovje ne sme biti vlažno. Vsi
ti vremenski pogoji lahko bistveno vplivajo na kakovost fasade, lahko
na primer popokajo zaključni spoji.......................................................................

Ali potrebujemo gradbeno dovoljenje za prenovo fasade?..............

Pri obnovi fasade velja enako kot pri obnovi strehe oz. strešne kritine;
če pri posegu ne spreminjamo njene oblike in ne dodajamo oken ali
drugih odprtin, nam ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. ..............

Iz lokacijske informacije, pridobljene na občinskem oddelku, ki se
ukvarja s prostorskimi zadevami, je dobro razvidno, kaj vse
potrebujemo in kako smo morebiti omejeni.......................................................
Več podrobnosti o lokacijski informaciji in PGD najdete v razdelkih
1.5.1 in 1.5.2.....................................................................................................................

Če je naša hiša pod spomeniškim varstvom, so omejitve veliko večje
in se moramo držati vseh vnaprej predpisanih pravil...................................
Več podrobnosti o spomeniški zaščiti najdete v razdelku 1.6 na
začetku priročnika.

99

Obnova hiše

Ali obstajajo subvencije za sanacijo fasade?..........................................

Dobro je vedeti, da država vsako leto razpisuje subvencije za različne
sanacije, zlasti v smislu zviševanja energetske učinkovitosti (za
posege v stavbno pohištvo, menjavo toplotne izolacije).
Vse aktualne subvencije lahko preverimo na Slovenskem okoljskem
javnem skladu Ekosklad (www.ekosklad.si), večinoma nas bodo tudi
izvajalci ali dobavitelji sanacijskih del na fasadi radi seznanili s
trenutno razpoložljivimi subvencijami, samo vprašati jih moramo.
Spletno povezavo do Ekosklada najdete v petem poglavju..........................

Zakaj je dobro izbrati naravne in trajne materiale za sanacijo
fasade?.......................................................................................................

Čeprav že dlje časa živimo in delamo v digitalni dobi, tesno odvisni od
računalnikov, avtomobilov in strojev, se ljudje vse bolj zavedamo (ali
pa morda prav zaradi tega), da moramo ohranjati stik z naravo...............

Zato se nam tudi odločitev pri gradnji ali obnovi hiše za uporabo
naravnih glinenih materialov, ki so odporni in trajni, neprecenljivo
obrestuje, saj omogoča mirno in sproščeno bivanje, poleg tega pa hišo
zelo lepo umešča v okolje.

Svoj odnos do okolja in odgovornost do potomcev lahko že danes iz-
boljšamo z uporabo glinenih materialov, ki tudi po koncu svoje
prvotne naloge ne bodo obremenjevali okolja. Nasprotno – lahko se
bodo ponovno uporabili s pomočjo recikliranja v druge namene.

S tega vidika so zelo primerne
za sanacijo fasade različne
glinene fasadne plošče.

100