OpremaProstora_raziskava

OPREMA

OPPRROESTMORAA

PROSTORA



OPREMA

PROSTORA

Grafično oblikovanje in uredništvo
Mia Konjikušić
Mentorji
Izr. prof. mag. Alessio Princic
asist. Paulo Barbaresi

4

CANKARJEV

DREVORED

Hana Videmšek
Tringa Latifi
Emili Kuzma

Gregor Zupan

5

PAVEMENTS

The existing street has a particular colour palette
which we want to expose as common Mediterranean
feature. Therefore, we decided not to drag much
attention to pavement, at least not with colour. The
pavement we want to apply should unify the street. It
become a foundation for all urban elements that are
going to enhance the place.
During the night, the colours fade away and the space
become empty and loses its character that we want to
bring back with unique light design that enlighten the
pavement. Now, the pavement leads people through
the street.
The pavement we wanted is in a way very special. We
wanted to get different ambience if your are travelling
west to east then when your are revealing from east
to west. We made a pavement that changes colour
when viewed from different sides.
This would help unify the street form end to beginning.

6

7

URBAN

EQUIPMENT

From the intervention we made, we wanted to make
urban equipment a part of it. The panels wich define
the space on Cankerjev drevored, are in places also
urban equipment. The panels interect with the public
and invite them to use them in every day life.
In places where there is a bit more space or there is a
point where roads meet, these panels transform into a
urban meeting point.
Along the road these spots of activity bring people
together. They change from benches to chairs to
tables and comercial panels for ads.

8

9

FACADE

INTERVENTIONS

When we start to analyse the facades of Cankarjev
drevored, we were dealing not only with the facades
of the buildings at the street but also we kept the
foliage in the picture. We highlighted the elements we
want to obtain and ones we want to change, redesign.
As a result, we got the basic source that we will use to
our next collaboration with the artist.
The preserved elements are often found in
Mediterranean cities and by obtaining them we won’t
lose the main character of Izola. Shutters give to the
facade a 3rd dimension: when it is open, it connects
the building with the street and closed gives a feeling
of privacy and disconnection to the outside. This will be
the feature which in the further work will be modified
in shape and colour. The white vertical straps on the
facade and white window frames accent the colours
around and give more structure to the facade image.
The foliage is found around houses which is the natural
border between the building and the passenger. The
interruptions can be the entering spots that invite you
in. We will preserve this concept and add or remove the
greenery in order to achieve the connections we want
with street and building. The promenade is defined
by the facades around and that is why its character
and atmosphere depends on what is the facade like.
Colour is the main component which has the direct
influence to the promenade. Typical Mediterranean
colours give Izola special atmosphere which we
want to keep or even enhance with the surrounding
elements that accent the facades even more.

10

11

LIGHTING

ELEMENTS

AND UPPER ELEMENTS

The lighting elements are incorporated into the panels
which make the ambient on the street. They are hidden
inside the panels in the upper parts of the elements.
The main street lights are in regular intervals across
the street. But in special places where there is lots of
activity, there would be lower lights making different
ambience. Places with urban equipment and points
with bigger activity nodes.
The panels which now are placed above the street
make a composition while walking down the path.
It is the same from the other part except the colour
changes. making the ambient different in the other
direction.

12

13

ARTIST compositions were constructed as landscape
characteristics of a hybrid mix of abstract and
GANI LLALLOSHI figurative styles.

In the 90’s Llalloshi constructed the human
figure in the same way he constucted landscape
and space. The body is formed with the aid of
elementary children’s drawing or by coming
coloured surfaces, as if doing jigsaws. One such
painting is The Four Seasons, particularity of thi
painting os a grid, laid across pictorial field, but
rather a kind of construction material, whereby
objects can be fortified
INSPIRATION

“The colours of the meditarenian are His entire artistic and graphic artwork, despite
the colours of the sea. From sunset to developmental changes, is identifiable with
sunrise.” an equal interest in figurative and abstract
expression, therefore we believe that this will
Was born, raised and formed in Pristina (Kosovo) inspire us. As architects, we are also artists and
1965. Graduated from the Academy of Fine Arts that is why our work must have an impact or it
in Pristina. He continued his studies in Paris in should reflect contemporary society like art does.
1995 and at the University of Fine Arts in Berlin There is a responsibility in our freedom of creation
in 1997/98. Since 1990 he is a member of the to predict the consequences of our outcome.
Association of Slovenian Fine Artists (DSLU). So, we decide what we want to say with our
Nowdays he lives and works in Portorož. Gani is work. It must have a meaning. Nevertheless, the
an artist who thinks, feels and artist has a unique way of creating his pieces of
interacts with society, economy and politics art. He doesn’t express his feelings as a state of
through the medium of painting, which has been mind, instead he offers a different approach, a
a determinig influence on his creative work from chance to meet with our own feelings through
his very beginnings. his art. Another indiscernible connection with the
Llalloshi is always socially critical at the core, but artist is the fact that he lives in meditation town.
also softly activist with a conceptualist approach. So he is experiencing the atmosphere and also
gets inspired from it on daily basis. We found
In 1991 his solo exhibition was held in Maribor. In this common principle in terms of surrounding
addition to the paintings, whose colour scheme environment that we have in Izola..
was reduced to white, blues and greys and whose
The artist also created installationperformances.
As a painter he wanted to extend the painting into
a three dimensional space. The installation
composed of paper flowers. The dream world
, using handmade flowers and not the real
ones,which would glow the aura of living beeings.
A 21 euro bank note were a parody, hat relates
monetary policy of banks and other money
trading institutions, as well as values hidden
behind printed paper. This concept through the
installations, bringing people inside the paintings
and implementing temporary installations art in
Izola, can have a visual impact on viewers, which
they can engage with in various forms.

14

15

16

CANKARJEV

DREVORED

Pia Praček
Anja Rudof
Anamarija Skobe

17

PAVEMENTS

Z različnimi dimenzijami in teksturami bi popestrile
ulico in ljudi spodbudile k uporabi le te.

18

19

1 | Repen Tlak, ki bi ga uporabile se deli na različne katego-
rije.
2 | Gladka kamnita plošča zemeljskih barv Rahlo grob siv kamen večjih dimenzij, nekoliko
manjše kamnite plošče zemeljskih barv, opozori-
3 | Groba kamnita plošča zemeljskih barv len tlak ter manjše barvite gladke ploščice.

4 | Opozorilni tlak Repen je ime za repenski apnenec. Je svetlo siv
kamen s fosilnimi ostanki. Slovenski stavbarski ka-
20 men se že od nekdaj uporablja pri gradnji obalnih
mest tako za tlak kot tudi za detajle fasad. Njego-
ve dimenzije so si zelo različne, prav tako pa tudi
površina, ki je lahko gladka (brušen, poliran) ali pa
groba (strojno štokan). Za prostor je pomemben,
saj je to lokalni kamen, ki se največ uporablja prav
na Primorskem. Skozi leta uporabe se spreminja.

Rahlo grobe plošče zemeljskih barv.
Ne spreminjajo se tako kot repen, skozi leta osta-
ja enak. Plošče so manjših dimenzij. Z zemeljsko
barvo ustvarijo občutek toplega materiala.
Grob opozorilen tlak, ki se uporablja za posredo-
vanje informacij slabovidnim pešcem o okolju. S
tem bi se ločil pločnik od ceste in kolesarske ste-
ze. Njegova postavitev bi opozorila tudi na spre-
membo tlaka.
V primeru dežja, ko bi bile nekatere površine bolj
spolzke od drugih. Ravne linije tekstur pa bi naka-
zovale uporabnikom nakazale pot po ulici.

Siva barva bi se ujemala s tlakom kamna repen, ki
bi se medsebojno lepo dopolnjevala, v dimenzi-
jah pa bi se ujemala s tlakom zemeljskih barv.

Ploščice po principu portugalskih azulejosev. Ži-
vobarvne ploščice različnih vzorcev so značilne
za obmorska mesta. Delujejo kot dekoracija, ki s
svojo živahno raznolikostjo popestrijo tlak in tako
cel prostor. Ob toplih mesecih ploščice nudijo pri-
jeten hlad, ta učinek pa oddajajo že z odsevom.
Zaradi manjših dimenzij bi vzpostavile nasprotje
večjim kamnitim površinam.

21

5 | Skica obleke Materiale, ki smo jih izbrale za tlak so: kamen re-
pen, rahlo grobe plošče zemeljskih barv, grob
6 | Uzorec opozorilni tlak in barvaste aluzulejos ploščice.

22 Na ulici bi uporabile dizajn ene izmed oblek mo-
dne oblikovalke, ki se ponovijo vzdolž cele ulice.
Vzorec so vertikalne in horizontalne linije, različno
prepletene med seboj.
Vsaka izmed ploskev je zapolnjena z drugim
izbranim materialom. Vertikalne linije so večinoma
zapolnjene z grobim opozorilnim tlakom, da naka-
žejo smer ulice. Kamen repen, plošče zemeljskih
barv in pisane ploščice pa ploskve zapolnjujejo na
različne načine in tako ustvarijo zanimiv in dinami-
čen prostor.

23

URBAN

EQUIPMENT

Za urbano opremo v Cankarjevem drevoredu bi upo-
rabile različne elemente za sedenje, ki bi omogočali
druženje. Prav tako bi bil oprema namenjena urbane-
mu dogajanju.

24

25

7 | Korito z zelenjem Najpomembnejši elementi urbane opreme bi bili
elementi za sedenje, tako iz kamna kot iz lesa.
8 | Kamniti stebriček Lesene klopi bi bile daljši zaviti elementi, postav-
ljeni vzdolž ulice. Tako bi ulica postala dinamična.
9 | Koš za smeti Kamniti sedeži v obliki kocke ali krogle bi bili za eno
osebo, organskih oblik. Na ulici bi bile postavljene
10 | Stojalo za kolesa na različnih mestih in tako definirale premikanje
po ulici. Nekatere klopi bi imele tudi korita z rožami
26 in bi tako ulico še dodatno poživile.
Koši za smeti bi bili enakomerno postavljeni po
ulici, uporabile bi tako lesene kot tudi kamnite.
Po ulici bi bila na večih mestih postavljena stojala
za kolesa z lesenimi elementi.
Za ločevanje ceste od pločnika bi uporabile nizek
kamnit stebriček.
Kot zadnji element urbane opreme bi uporabile
korita za rože, ki bi ulico še dodatno poživila, v po-
letnih in pomladnih mesecih pa bi bila ulica še bolj
pisana in zelena. Zelenje bi bilo v lesenih elemen-
tih, nekateri bi imeli poleg tudi prostore za sede-
nje, da bi tako ustvarili intimne kotičke na ulici.

27

FACADE

INTERVENTIONS

Intervencija na fasadi bi bila povezana s tlakom, saj bi
se linije na tleh navezovale na robove fasad in se iz ene
strani povezale na drugo.

28

29

11 | Sliding facade Linija, ki bi šla iz enega vogala na tleh, bi se nada-
ljevala tudi na fasadi ter se sekala z okenskimi od-
12 | Sliding facade prtinami in vrati. Tako bi nastale različne ploskve,
ki bi bile zapolnjene z enakim tlakom in materiali
13 | Superkilen park kot na fasadi.
Tako bi se ulica lahko nadaljevala še na fasadi in
14 | Superkilen park ustvarila povezan in enoten prostor.

30 Pri idejni zasnovi smo se navezale na različne re-
ference.

Prav referenca je Sliding facade, pri katerem fasa-
da postane tudi del ulice, saj med njima ni jasne
meje.

Naslednja je Superkilen park v Kobenhavnu na
Danskem, ki za tlak uporabi barvaste ploskve, ki
se “razlezejo” na fasade. Prav tako povezuje več
urejenih parkovnih površin. S tem tudi naslednja
referenca, kjer so neskončne bele linije na razgi-
bani površini.

31

LIGHTING

ELEMENTS

AND UPPER ELEMENTS

Svetila, ki predstavljajo neskončno linijo. Za razsvetlja-
vo na ulici bi uporabile linijske led luči, ki bi ustvarjale
strop ulice in uporabo ulice v večernih urah.

32

33

15 | Linijsko svetilo IDEA:LIST STUDIO: POSLOVNI PROSTORI ART
REBEL 9
16 | Dolga linija svetila
Prostor je odprt in fleksibilen delovni prostor, ki
17 | Linije svetil po prostoru išče nova ravnovesja med javnim in zasebnim.
Ker so se selili iz prostorov stare meščanske hiše,
18 | Poslovni prostori kjer so bili zaposleni med seboj ločeni s stenami
in stopnišči, so zdaj želeli enovit odprt tloris, ki jim
34 omogoča odlično pretočnost, hkrati pa po potrebi
zapira določene dele. Svojo drznost pri oblikova-
nju so pokazali v dveh primerih: ko so okvir okoli
vhoda, ki izstopa iz linije fasade, dodatno poudarili
z živahno rumeno barvo. Rumena barva predsta-
vlja rdečo nit prostora. Druga poteza pa je petde-
setmetrska luč, ki se vije pod stropom odprtega
dela pisarn. Luč vizualno povezuje prostor v ce-
loto.

V nadaljevanju projekta, bi s pomočjo luči okviri-
le prostor. Linije, ki so do zdaj potovale po tleh in
fasadah, tako ne bi resnično nikoli zaključile svoje
poti, saj bi se črte na fasadah s pomočjo luči med
seboj povezovale.

35

GOODWILL

ATELJE DOBROVOLJC

“All you need is less.”

Na novo ustanovljeno podjetje sestavljajo mladi
ustvarjalci brat in sestra Žiga ter Špela Dobrovoljc
ter njen zaročenec Lan Hostnik. Vsak od njih pri-
speva del sebe in skupaj si prizadevajo, da ne sle-
dijo standardom, ki so postavljeni na spletu in da
njihovo delo ni še en obraz, ki se skrije v množici
ljudi. Njihova želja je, da vsak raziskuje sebe in nosi
samo izdelke, ki so všeč njemu in se on sam po-
čuti dobro v njih.

36

37

19 | Logo Vse se je začelo s projektom na Naravoslovno-
tehniški fakulteti - smer modno oblikovanje, kjer
20 | Grafika sta sodelovala Špela in Žiga. On je risal skice, ona
pa jih je vključevala v svoje dizajne. Kosi, ki so nas-
21 | Puloveri tali so bili uporabni in drugačni, zato sta se odloči-
la, da bosta zgodbo nadaljevala. Ker je Špela leta
22 | Našitek 2017 končala Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo
in umetniško gimnazijo Ljubljana - smer sodobni
38 ples, ji je po izkušnjah na prvem mestu udobje in
praktičnost, zaradi katerih pogosto nosi moška
oblačila. Ta odločitev se odraža v njenih dizajnih,
ki so oversized in predvsem narejeni iz bombaža.
Vsi kosi so narejeni iz materiala proizvedenega v
Sloveniji z OKO - TEX certifikatom (blago je brez
rakotvornih barvil in pesticidov, ki sprožajo alergije.
Vse izdelke šiva Špela sama, ter vse je oblikovano
in izdelano v Sloveniji. Potiski so narejeni v ročni
sitotisk tehniki, ki velja za enega najbolj obstojnih
tiskov na tekstil.

Goodwill je del družinskega podjetja Atelje Do-
brovoljc, pri katerem je le ta znamka zase. Ime
znamke izhaja iz njihovega priimka. Celotno pod-
jetje pa stremi k lokalni izdelavi, uporabi naravnih
materialov, udobju in pozitivni energiji.

39

23 | Starša Dobrovoljc ATELJE DOBROVOLJC

24 | Polona Dobrovoljc Podjetje sestavljajo ustanoviteljica, kreatorka,
mami ter babi, Nataša Dobrovoljc, svetovalka in
25 | Špela Dobrovoljc prodajalka Mirjana Pavkovič, hči šefice Polona
Dobrovoljc ter bodoči modni oblikovalki, ki trenu-
26 | Živa Dobrovoljc tno še študirata Špela Dobrovoljc in Živa Dobro-
voljc.
40 Zgodba podjetja se prične leta 1991, ko je ustano-
viteljica Nataša Dobrovoljc zaključevala zadnji le-
tnik srednje šole. Čeprav tako mlada, si je že takrat
priborila mesto najboljše modne oblikovalke v celi
Jugoslaviji. Zaradi svojega dobrega dela je bila
poslana na Smirnoff international fashion awards
tekmovanje, kjer se je uvrstila med prvih deset.
Po končanem tekmovanju je dobila štipendijo za
študij v tujini, ampak je isto leto zanosila in se od-
ločila za družino. Njeno družino danes sestavljajo
tri hčerke ter sin, ki so vsi vpleteni tako ali drugače
v družinsko podjetje. Do leta

2004 je delala v podjetju, kjer so jo tega leta od-
pustili. Situacijo je obrnila na bolje tako, da je za-
čela sama ustvarjati. Sprva je začela z otroškimi
oblačili, nato pa je med letoma 2006 in 2009 ho-
dila po sejmih, kjer je prodajala svoje izdelke. Leta
2009 je odprla svojo prvo trgovino, ki je sprva
stala na Starem trgu v Ljubljani, nato se je selila
na Trubarjevo cesti, danes pa je locirana na Pra-
žakovi ulici.

NJENA ZNAMKA

Pri svojih izdelkih uporablja le kvaliteten slovenski
material iz gorenjskih predilnic z OKO - TEX cer-
tifikatom. Vodi jo želja, da je vsak kos, ki ga naredi
udoben v tem smislu, da je primeren tako za na
Šmarno goro kot za v gledališče. Oblačilo, tako ne
bi bilo kupljeno samo za eno priložnost, ampak je
prilagodljiv vsaki priložnosti v življenju.

41

42

CANKARJEV

DREVORED

Gabrijela Kačinari
Žana Kveder
Maša Šporn
Sara Švab

43

PAVEMENTS

Tlak je v gradbeništvu in arhitekturi talna površina na
prostem ali površinska obloga v notranjosti stavb. Za
materiale pri tlakovanju se ponavadi uporabljajo asfalt,
beton, kamen, kot so kocke, prodniki, umetni kamen,
opeka, ploščice in včasih les. V krajinski arhitekturi
je tlak del poti in se uporablja na pločnikih, cestnih
površinah, dvoriščih, itd.
V angleščini beseda “pavement” izvira iz latinske be-
sede pavimentum, kar pomeni, da so tla utrjena, ali v
stari francoščini pavement - pločnik.
Tlak, narejen z vzorci, kot so mozaiki, so običajno upo-
rabljali Rimljani.

44

45

27 | June Callwod park, Kanada Trenutno stanje drevoreda je več al manj
asfaltirano cestišče, ob straneh na pločnikih pa so
28 | La Salut MArket Square, Španija zasajena drevesa. Obravnavano območje deluje
neurejeno in pusto. Z revitalizacijo bi se tako
29 | Mozaik preuredilo cestišče in tlakovanje ob njem, fasade,
dodalo urbano opremo in preuredilo vegetacijo v
30 | Mozaik prostoru. Predvsem z več zelenja.

46 Tlakovanje je zelo pomembno saj ločuje zunan-
ji prostor od notranjega, ceste od območja za
pešce, pohodnega dela od nepohodnega,...

S samim tlakom želimo v prostoru ustvariti pros-
tor druženje, kamor bodo ljudje radi zahajali in se
družili tako podnevi kot tudi v nočnem času.

V zgodovini se je nemalokrat kot glavni material
uporabljal kamen. Iz različnih materialov so tudi
ustvarjali razne vzorce in k temu stremimo tudi
same. Naša vizija je uporaba materialov, ki so bolj
ali manj avtohtone oziroma take, ki bodo odražali
mediteransko -istrsko okolje.

Naš zgled bo seveda umetnikovo delo. Trudile
se bomo ustvariti prostor, ki najbolje odraža našo
vizijo v odnosu z likovnimi deli, ki so bili predstavl-
jeni v opisu del likovnika Jake Bonča.

S samimi referencami smo želele prikazati kaj si v
prostoru predstavljamo, kakšno tlakovanje meni-
mo, da bi lahko ustvarile. Predvsem pa smo želele
prikazati reference, ki po našem mnenju zrcalijo
izbranega umetnika.

Po njihovem zgledu lahko v nadaljnem delu obli-
kujemo naše lastne ideje in prostor ustvarimo na
naš način ter tako, kot menimo, da bo najboljše
revitaliziramo drevored.

47

URBAN

EQUIPMENT

Z urbano opremo plemenitimo prostor v katerem živi-
mo, se sprehajamo, tečemo, družimo... Z izdelki kot
so: klopi, stebrički za zaporo prometa, koši za smeti,
cvetlična korita , stojala za kolesa, pitniki....prostoru
damo vsebino in zaokroženo celoto.

48

49

31 | Primary structure by Jacob Dahlgren Likovna dela, ki jih obravnavamo proučujejo od-
nose med likovnimi elementi, ki skupaj po določe-
32 | Park Heifei, China nem sistemu ustvarjajo kompozicijo. Če to pren-
esemo v oblikovanje prostora, lahko rečemo, da
33 | Zighizaghi by OFL Architecture prostor sestavljajo elementi urbane opreme, ki v
nekem smislu in odnosu eden do drugega ses-
34 | Teikyo Heisei, University Nakano tavljajo prostor. Ker je rdeča nit oblikovanja pros-
tora tlak, se naša oprema navezuje na forme in
50 barve tlaka. Osnovni elementi se lahko med seboj
sestavljajo in oblikujejo opremo, ali pa se prepros-
to oblike, vtisnjene v tlak dvignejo v uporabne
površine kot so klopi, koši za smeti, igrala, luči...