OpremaProstora_raziskava

51

FACADE

INTERVENTIONS

Fasada je zunanja, navadno čelna, arhitektonsko
poudarjena stran zgradbe, pročelje. Danes se pojem
fasada uporablja tudi kot sinonim (sopomenka) za zu-
nanjo steno.
Fasade ločimo po zgradbi, materialu in konstrukciji.
Oblikovanje fasade je pomembna arhitekturna tema
in ustvarjalna zgradba elementov kompletnega objek-
ta gradbene tehnike.
Beseda ˝fasada˝ lahko pomeni tudi površinski videz
oziroma iluzijo nečesa.

52

53

35 | Notting Hill, London fasado kot zaključni, sprednji del stavbe, ki je
obrnjen proti ulici oziroma odprtemu zunanjemu
36 | Decorative wall paneling prostoru npr. trgu. V tem primeru jo določa zu-
nanji zaključni sloj, ki je lahko beton, les, steklo, ker-
37 | Wynwood walls, Miami amika, plastika... do raznih perforiranih in zelenih
fasad.
38 | Microsoft pavilion
Lahko predstavlja tudi platno oziroma podlago na
54 kateri umetniki s poslikavo ali projekcijami izražajo
svojo likovno kreativnost (grafiti).

Včasih je oblikovana celo tako, da je že sama po
sebi likovna prvina in umetniško delo (Gaudijeva
arhitektura).

Fasada ne sme predstavljati zgolj naročnikovo
individualno željo, ampak soustvarja identite-
to, mikro in marko, prostora v katerem se naha-
ja. Skupni prostor izraža svojevrstno, ponavadi
lokacijsko pogojeno, prepoznavnost (Santorini,
Amalfijska obala- Cinque Terre, Alberobello, Ben-
etke, Copenhagen...).

Obstoječe stanje obravnavane lokacije: Cankar-
jev drevored je glavna prometna ulica v središču
Izole na katero se ˝pripenjajo˝ številne stranske
ulice, ki ustvarjajo praznine v fasadnem pasu.
Stavbe so v pisanih tonih od rumene, oranžne,
zelene, bordo rdeče, rjave, sive in bele barve.

Fasadna intervencija: obravnavano ulico želimo
prometno zapreti in prostor nameniti ljudem (in-
terakciji, združevanju, srečevanju....). V ta namen
lahko odvečne stranske ulice ˝izbrišemo˝ oziro-
ma jih skrijemo za ˝slepimi˝ fasadami, ki bodo
poenotile fasadni pas in uravnotežile prostor.
Barvno bi prostor nekoliko poenotile, v smislu, da
bi poleg nevtralnih tonov uporabile kot povdarke
v prostoru dve dodatni komplementarni barvi.
Glede na to, da se ulica imenuje po drevoredu, bi
lahko z gostejšo zasaditvijo dreves na ustreznih
delih (v začetnem predelu iz obale proti središču)
ustvarili ˝naravno˝ fasado, kot drevesno linijo.

V naših vizijah se bomo zgledovale po umetniko-
vem delu z barvnimi poudarki in likovnimi ele-
menti. Tlak ulice, ki je vodilo našega oblikovanja, bi
se lahko ponekod stekal na fasado in povezoval
oziroma razgibal fasadni pas.

Z referencami smo želele prikazati našo idejo re-
vitalizacije prostora in sicer z barvnimi povdarki v
V našem primeru se bomo osredotočali le na likovno oblikovanem prostoru.

55

LIGHTING

ELEMENTS

AND UPPER ELEMENTS

Svetlobo v arhitekturi razumemo kot gradivo, čeprav
ni gradivo v materialnem smislu. Je eden izmed na-
jpomembnejših arhitekturnih elementov saj vpliva na
uporabnikovo počutje in dojemanje prostora tako vi-
zualno kot čustveno.
Naravna, sončna, svetloba igra pomembno vlogo v ar-
hitekturi vendar se bomo glede na to, da smo v ekster-
jerju osredotočali predvsem na ˝umetno˝ osvetlitev.
Strešni urbani element je lahko nadstrešek ali kon-
strukcija, ki zagotavlja senco in druge oblike zavetja
pred vremenskimi vplivi.

56

57

39 | Kaukari urban park, Chile Poleg funkcijonalne osvetlitve, ki zagotavlja vid-
nost in varnost lahko v prostoru ustvarjamo svet-
40 | Anupama Kandoo Architect, Installations The lobne učinke, ki pričarajo različne prostorske at-
library of lost books mosfere.

41 | Plaza del Torico, Spain Poznamo različne tipe svetil: običajna vertikalna
svetila, markirna svetila (vgrajena v tla), svetila kot
42 | Via Lactea, Santa & Cole Barcelona večnamenski izdelek (vgradnja svetil v urbano
opremo), usmerjene luči (reflektor) in svetloba kot
58 instalacija v prostoru.

Obstoječe stanje obravnavane lokacije: vzdolž
celotnega Cankarjevega drevoreda se nahajajo le
vertikalna svetila javne razsvetljave, ki osvetljujejo
prostor le z vrha.

Intervencija v prostoru: Kot smo prikazali na ref-
erencah želimo v prostoru uporabiti različne
tipe svetil, ki bi ustrezali različni rabi prostora. Tip
razsvetljave se bi spreminjal glede na program
prostora. V rekreacijskiem delu bi bila razsvetlja-
va intenzivnejša zaradi varnosti in možne izvedbe
športnih aktivnosti tudi v večernem
času. V sprehajalnem delu bi prevladovala umir-
jena svetlobna atmosfera medtem, ko bi bila v
družabnem delu svetloba regulacijska, spremenl-
jiva glede na odvijajoče dogodke.

Glede same oblike svetil se bi spet navezovali na
izbranega umetnika saj bi le ta bila geometrijski
liki, likovni elementi oziroma medprostori med nji-
mi.

Strešni urbani elementi so lahko v obliki arkad,
podhodov, streh, nadstreškov ali samostojnih
struktur.

Ker na lokaciji ni nobenega pokritega predela
smo želeli (pri pošti, kjer se prostor razširi) oblik-
ovati trg oziroma prostor za druženje ljudi, prire-
janje prireditev, sejmov,... Prostor bi pokrili in s tem
nakazali spremembo namembnosti, intervencijo.

˝Urbani nadstrešek˝, bi laho bila lahkotna tkanina
(simbolno jambor jadrnice), ki bi poudarjala lah-
kotnost in zračnost prostora.

59

ARTIST posebnim, avtorsko domišljenim kodirnim siste-
mom, s katerim tipografijo spreminja v likovni jezik.
JAKA BONČA Ko se tako zapisane črke in številke spremenijo v
abstraktne geometrijske vzorce, se njihova prvot-
na narava zabriše. Sporočilnost in pomenska
vrednost pisave se izgubi, nadomestijo pa jo lik-
ovne prvine – oblike, barve, kontrasti in ritmi.
Pri svojem snovanju del izhaja iz klasičnih tipo-
grafskih procesov in postopkov. Ustvarjalni pro-
ces poteka v več fazah in je tako analitičen kot
sintetičen. Avtor najprej ustvari pisavo – to je vrsta
znakov z vnaprej določenimi medsebojnimi raz-
miki. Nato vsako obliko pripiše tipki na tipkovnici.
Pisave so navadno »monospace«, kar pomeni,
da so vsi znaki enako široki. Sprva je delal s pro-
gramoma Fontograph in FontLab, sedaj pa upo-
rablja Glyphs. Črke sestavlja po principu matem-
atičnih formul. Za stavljenje znakov je najprej
uporabljal QuarkXPress, sedaj pa dela v InDesig-
nu. V zadnjih letih precej uporablja tudi vnaprej
stipkana besedila ter rešene sudokuje (japonske
križanke). Tako dobi zanimive vzorce, ki jih lahko
tiska ali kreativno nadgrajuje v vedno nove oblike.

“As the sun colors flowers, so does art Za svoja dela je prejel številne nagrade: Prva na-
grada, International European Competition DHV
color life.” - John Lubbock Special Awards National Identity of Centers of Eu-
ropean Cityes after 1992, Maastricht, Nizozemska
“Colour is a power which directly influ- 1992; Nagrada za inovativne grafične tehnike, 4th
ences the soul.” - W. Kandinsky Egyptian International Print Triennale, Kairo, Egipt,
2003; Nagrada Majskega salona 2005; Priznanje
Rojen leta 1962 v Ljubljani. Svojo diplomo je za dosežke na področju vizualne kulture, 7. medn-
opravil pod mentorstvom prof. Janeza Koželja na arodni festival likovnih umetnosti, Geometrija – ra-
Fakulteti za arhitekturo leta 1987. Kasneje magis- cionalnost pogleda, Klet Mestne hiše, Kranj 2018.
triral z nalogo Okolje in zaznava okolja med gib-
anjem; mentor mag. Peter Gabrijelčič, enako na O sebi pravi takole: “I am a fine artist working on
Fakulteti za arhitekturo, in sicer leta 1990. Dok- constructed geometrical modular graphic art
torat je opravil leta 1993. Njegov mentor je bil dr. made from self made ornamental pattern typog-
Jožef Muhovič, naslov naloge pa Prostor, gibanje raphy. Trying to teach students of architecture
in barva v arhitekturi. Zaposlen je na Fakulteti za (and ocassionaly fine art) about the art theory and
arhitekturo Univerze v Ljubljani. some basic skills of presentation techniques and
design concepts. Initially I drew all these drawings
Jaka Bonča geometrijske podobe generira s by hand with a rapidograph and a ruler. I wanted
a computer-generated or computer-processed
drawing. But, since I did not have a computer, I
began to think like a computer instead. This way
of thinking does not allow visual corrections. Con-
sequently, all relationships between elements in
the drawing are exactly the way they are. They
are not concealed, which is achieved subcon-
sciously when drawing by hand. Later, when the
opportunity arose, I transferred all drawings to a
computer.”

60

61

43 | Sator_04_BONČA Izbrano delo - (prva slika, levo zgoraj), je na svoji
razstavi opisal s sledečimi besedami:
44 | 2000-2_BONČA “Uporabil sem barvo. Skozi skoraj vso zgodovino
je bila barva zelo prisotna. Grški templji so bili po-
45 | SudokuModular3-2_10 barvani z vzorci živih barv. Renesančne slike so
bile intenzivnih barv. Danes pa pravimo, da pos-
46 | SudokuModular3-2_19 nemamo zgodovino. Ne bo držalo. Posnemamo
ostanke zgodovine. Gledamo grške kamne, ki so
62 skozi dva tisoč let izgubili barvo. Kasnejša histor-
icistična in eklektična obdobja pa so razvila strah
pred barvo. Uporabil sem simetrijo. Simetrija je za
prostor to, kar je za glasbo ritem. Simetrij je res
več vrst. Najbolje bi to grško besedo prevedli v
somernost. V tem primeru pa res uporabljam na-
jenostavnejšo: zrcalno simetrijo.”

Za umetnika smo ga izbrale v prvi vrsti zato, ker
nas je vse skozi leta navdušil kot profesor, pri pre-
gledu njegovih del pa tudi kot umetnik.
Njegova dela so na prvi pogled morda enostavna
a v resnici kompleksna in premišljena ter matem-
atična.
Veliko uporablja barve kot tudi črno-bele kompo-
zicije, kar lahko dobro izkoristimo pri naši nalogi.
Obravnavano območje bi tako obogatili z zanim-
ivimi vzorci, barvami in teksturami po vzoru lik-
ovnega umetnika. Pri procesu oblikovanja naloge
se bomo od njega nedvomno veliko naučile, če-
sar se že zelo veselimo.

63

64

CANKARJEV

DREVORED

Nika Koren

65

PAVEMENTS

Moj koncept bil poudariti linijo ulice, tako da s samo
podobo izstopa iz okolice. Ker je širina ulice premajhna
za dvosmerno prevozno cesto ter sprehajalno pot,
sem za promet zaprla polovico ulice in tam ustvarila
široko promenado
Tlakovanje ulice je preprosto in geometrijsko. Iz ravnih
vzporednih crt se po sredini ustvari oaza, katero ob
straneh omejuje peš pot ter dostopi do prej omenjenih
objektov, na zacetku trg, na koncu pa prometna cesta.

66

G

67

GSEducationalVersion

URBAN

EQUIPMENT

Urbana opremana na prenovi moje ulice ne predstavlja
najpomembnejši ali najzanimivejši del le te, ampak je to
nekakšna dodatna opema, ki mora biti na ulici zaradi
občutka ugodja . klopce, svetlosti - ulične svetilke
in čistoče - koši za smeti. Prav zto, bi rada ustvarila
čim bolj preprosto urbano opremo, ki sovpada s
tlakovanjem in celotno podobo ulice. Če bo tlakovanje
geometrično oz. iz vzporednih ravnih linij, bo urbana
oprema prav tako predstavljala podobne značilnosti.

68

69

GSEducationalVersion

FACADE

INTERVENTIONS

Moj koncept bil poudariti linijo ulice, tako da s samo
podobo izstopa iz okolice. Ker je širina ulice premajhna
za dvosmerno prevozno cesto ter sprehajalno pot,
sem za promet zaprla polovico ulice in tam ustvarila
široko promenado, katero poudarijo stranske arkade
in z dodanim trgom na neizrabljeni parceli, drugo
polovico pa ohranila za promet, tako da domacinom
ne predstavlja velike spremembe v vsakdanjem
življenju.
Na ulici sem analizirala že obstojece objekte in
ugotovila, da jih lahko s prenovo promenade
revitaliziramo in dodamo nekaj novih. Obstojeca je že
trgovina z živili, pošta, banka, turisticna agencija, razne
trgovine s tekstilom, menjalnice, železnina, zlatarna,
hotel, stanovanjske stavbe in bar, kateremu bi na
novem trgu dodala restavracijo in hotel.
Same fasade bi le poživela s pastelnimi, toplimi oz.
mediternaskimi barvnami

70

71

GSEducationalVersion

TATTOO ARTIST

JAKA BREMEC

GSEducationalVersion

Jaka Bremec je art tattoo master iz Bohinja.
Osebno ga pounam iz srednje šole, kjer sva
skupaj obiskovala Likovno smer na Goriški
gimnaziji. Že od začetka je ogromno ustvarjal
in risal, čez leta pa to le še izpopoljnjeval. Po
končani srednji šoli je začel prakso pri tattoo
masterju Tavči Sašo Dudiću na Bledu, kjer
je tudi sam tetoviral število strank. Trenutno
izpolnjuje svojie življenske sanje in sicer odpira
svoj lastni studio v Bohinju.
Sam pa je opisal svoje delo kot potek skiciranja
želenega dizajna, ki ga nato uredi v programu
Photoshop. Končano fotografijo skopira na
navaden A4 papir in temu sledi prerisavanje na
šablono. Ko je šablona pripravljena, jo odtisne
na kožo in po njej s strojčkom ustvarja.

72

73

74

CANKARJEV

DREVORED

Julia Sepúlveda Antón
Paula Mora de Urquiza

75

PAVEMENTS

When we visited the street it didn’t speak to us. It was
a random street with a bad use of the space. Cars are
more common than pedestrians, which means that
it is a non stancial street that connects a roundabout
with the sea shore. There is no activity in it as there are
not shops or anything that impulse to spend time there.

For that reason, us in collaboration with our artist, want
to give it a new life and a new image
The artist we have chosen inspire us to create a flexible
and flowing environment, that invites you to walk on
different directions. That is why we have decided to
focus on the use of different lineal patterns and the
creation of new spaces.

All of that using black and white for the different paths
and colour for the spaces.
We make a pavement that promotes stopping and
enjoying the street, instead of the tipical sidewalk that
make everyone pass by.
We believe that the use of stones of different colours is
the right way of approaching the pavements in terms
of materiallity

Our goal is for the line to connect all the spaces on the
street. The light, the benches and the activity spaces

In conclusion, we perceive this street as a sea side and
that is why we want to combine the tipical Mediterra-
nean style with the style of our artist.

76

77

78

79

URBAN

EQUIPMENT

Our goal by searching for urban equipments for the
design of our street has been to find simple objects
that flow with the design of the pavement without tak-
ing the main role to the pavement.

In our opinion, these equipment adds a social activity
that it didn’t have before.

About the materials, we are thinking about combin-
ing wood and concrete because it reminds us of the
coast and we relate it to this kind of design

The design helps to the harmony and the flow of the
floor

For us, the main function of the equipment in our de-
sign is to create different environments or places of
reunion, focusing on stabrional areas.

We consider the light as an important element on the
streets because it can drive the attention to a specific
point. We follow a simple approach, not taking a lot of
importance.

In this case, the artist inspire us by creating organic
and fluent forms.

We think we have to take the citizen interests into con-
sideration, creating spaces for bicycle parking. We
also think it is important to add vegetable elements to
the streets .

80

81

82

83

FACADE

INTERVENTIONS

We understand the interventions on facades by
changing different existing elements or made ones.
Our proposals are the implementation of colour and
the pattern of the pavement into the facade and also
to create different structures that generates spaces
and shadows.
We find interesting the idea of connecting our pave-
ment design with the facades of the street, uniting
everything and giving the facades a role on the com-
pleted intervention.
By changing the facades, we are trying to create a
sensation on the pedestrians and to make them a part
of the environment and the design.

84

85

86

87

LIGHTING

ELEMENTS

AND UPPER ELEMENTS

As we have said in others sections we have chosen
simply objects that don´t take so much importance.
The light can generate diverse environments, if you
put a very intense light can bother the pedestrian and
create a very aggressive zone, as if you put little light
create an unsafe and unappetiscible zone.
We want to create a unified environment, avoiding fo-
cal lights that disturb our intention.
We have placed some hanging lights along the whole
street following a linear path of the whole street.

88

89

90

91

ARTIST “I like to be an organized person in my
presentations but when making my
ANTONIO SANCHEZ designs I like to follow my instinct, if
my hand wants to draw I leave it ”
92
The artist we have selected for our project is a
graphic design student from Seville (Spain).

Antonio Sánchez is 20 years old and he is at the
moment on his third year of bachelor at San Isi-
doro University, but he is currently on Slovenia do-
ing an Erasmus scholarship.

When he designs, he consider himself as a very
impulsive person. He does everything but always
with his own style.

When we saw his work, we percieved a contrast
of styles, something that we appreciated as it
provides us with some freedom when we design.

We participates on different fields into the design
world (illustration, typography and photography.

From his artwork we perceive a great variety of
vibrant colours and forms, as well as some sober
ones with defined forms.

When talking about the project, we saw that we
were on the same page in terms of illustration
and graphic design, but focusing on the rest of
his work, we saw points of his work that we could
use to elevate our work.

93

94

95

96

CANKARJEV

DREVORED

Anja Ahac
Ajda Murnik

Lara Pirih
Petra Ribič

97

PAVEMENTS

Pavement, in construction, is an outdoor floor or
superficial surface covering. Paving materials include
asphalt, concrete, stones such as flagstone, cob-
blestone, and setts, artificial stone, bricks, tiles, and
sometimes wood. In landscape architecture, pave-
ments are part of the hardscape and are used on
sidewalks, road surfaces, patios, courtyards, etc.

98

99

ARENA BOULEVARD Funkcije svetle podlage:
1.) tridimenzionalno polje skupaj s spomeniki in
Arena Boulevard in Amsterdamse Poort se bosta drevesi ustvarjajo velik kontrast med dinamično
skupaj razvila v Amsterdamovo drugo območje igro svetlobe in sence skozi dan,
z nočnim življenjem. Trenutno osredno območje 2.) podlaga deluje kot ozadje na
ima dva različna obraza: katerem zlahka izstopijo v ospredje razni dogodki
1.) živo malo nakupovalno središče in ...
2.) prostorno vendar pogosto prazno 3.) indirektna svetloba se odbija od tal in ob večer-
areno. Stavbe v katerih so glavne ih ustvarja scenografijo.
funkcije stisnjene za majhnim V severnem delu trga se nahaja velik odprt pros-
številom vhodov poudarjajo tor pred Landhausom in se uporablja kot večna-
neoseben značaj območja. menski prostor za dogodke. Velika fontana aktivira
veliko razširjeno polje in poleti zagotavlja ohladitev
47 | Arena Boulevard poleti, igrišče za otroke...
Jug trga ustvari privlačno prostorsko situacijo za
48 | Landhausplatz raznoliko uporabo. Tekstura betonske površine se
med seboj razlikuje v različnih tipih geometrijskih
49 | Paint Drop oblik. Med velikim številom dreves se tla nadalju-
jejo v površine za sedenje s posebnim zaključnim
50 | Primerjava scala tlakovanja s poliranjem.

100 PAINT DROP

Na območjih med severom in jugom, kjer se ul- Paint drop je intervencija, ki je bila zgrajena z na-
ice križajo je prostor še bolj povdarjen z vmesnim menom združevanja dveh nakupovalnih blokov.
prostorom med pavilijoni. Program v pritličjih Predvsem zato, da bi novega naredili opaznega
stavb je malce raznolik, skrit za zaprtimi stenami in pritegnili kupce, ki bi bili popeljani preko color
ali leži v senci večino dneva. Med dnevom je tu splash koridorja.
opaziti malo ljudi, medtem ko ob večerih boule-
vard zaživi. Koncept, ki je bil navdih za ta projekt je bil nena-
vaden in naključen dogodek: nekdo je na tej lok-
LANDHAUSPLATZ aciji ponesreči spustil na tla vedro z barvo, ki je
poškropilo okolico.
Cilj je bil ustvariti sodoben mestni javni prostor, ki
bi dosegel dogovor med različnimi nasprotnimi Paint Drop je kreativna intervencija na javnem
stanji ter oviranjem na strani ter ustvariti platfor- prostoru, ki je bila narejena kot vizualna povezava
mo za urbane aktivnosti, ki bi vključevale veliko med glavnim trgom in na novo odprtim trgovskim
raznovrstnost. Projekt je sestavljen iz 9000 kvad- centrom. Ena izmed funkcij je prostor narediti pre-
ratnih metrov betonskih plošč, različnih oblik. poznaven in privabljanje in vodenje kupcev skozi
barven prehod.
Tekstura betonskih površin variira glede na tip
geometrijske konfiguracije. Pod drevesi tlak dobi Ker so z instalacijo želeli pridobiti pozornost
polirano podobo in se prelije v površino za pose- pešcev in jih zvabiti v predel so morali ustvariti ne-
danje. kaj kar je:
1.) pozornost vzbujajoče oz. vpadljivo,
2.) prepustno za prehajanje pešcev.
Da so upoštevali obe zahtevi so za glavno temo
izbrali tunel razlite barve.