e-Brljinko marec 2018

BRŠLJINKO

GLASILO OŠ BRŠLJIN MAREC 2018

POMLAD V NAŠIH OČEH!

Koledarji že kažejo pomlad. Sneg se je že skoraj sto-
pil, zunaj pa zaznavamo toplino pomladnih barv. Son-
čev sijaj nas vabi ven, k spletanju novih prijateljstev.

Nova prijateljstva smo spletali tudi z učenci iz Začnite dan z
Poljske in Portugalske (v sklopu projekta Erasmus+), ki nasmehom
so z nami preživeli cel teden, vključno s petkom, na ustih in z
23.3.2018, ko smo nekateri preživeli večer v šoli, na veseljem v
noči poezije. V petek smo se prepustili poeziji. Naše duši.
trebuščke pa smo po dolgem ustvarjanju pesmi
posladkali s palačinkami. Noč smo prespali v Nastja
telovadnici, v naših toplih spalnih vrečah. V soboto je Klevže
nastopil čas slovesa od naših novih prijateljev. Solze
so nam tekle po licih, ko so se odpeljali nazaj domov.

Pomlad naj bo tudi za vas razigrana in polna veselja,
smeha in nenavadnih dogodivščin.

Uredniki Bršljinka:

Nejc Gabrič, Urban Kastelic,
Gal Jurij Kovačič

Urška Juršak, Nika Fišter

MOJ RODNI KRAJ

NOVO MESTO- MOJE MESTO NOVO MESTO - MOJE MESTO

Novo mesto je moje mesto, Novo mesto - moje mesto
je mesto, kjer sem se rodil. ima lepo novo cesto.
Novo mesto je moje mesto, Vabim te, da greš po njej,
tu bom bil, dokler bom živ. hitro zdajle in čim prej.
Novo mesto nima veliko rek,
Novo mesto je moje mesto, ima pa Krko, ki jo je pobelil sneg.
reka Krka, Gorjanci, vasice sredi polj.
Novo mesto je moje mesto, Ulice se vijejo,
vse Dolenjske je idol. hiše od ljubezni sijejo.
Novo mesto na gričih sedi,
Rad imam to mesto, v vinogradih, s trt se cviček cedi.
tu sem srečen in vesel. Arheolog na Kapiteljski njivi kopa,
Z babico in dedkom svojim na bogastvo v Dolenjskem muzeju
večkrat bom zapel: vsak se spozna.
Novo mesto, je moje mesto!
Mesto ima veliko zapuščin,
in bogatih starih dediščin.
Ljudje imamo svoje navade,
nekateri pa tudi slabe razvade.
V Novo mesto rada grem,
tam s prijatli vedno dobre volje sem.

Zala Gabrič, 4.b

KULTURNA DEDIŠČINA NOVEGA MESTA

Kulturna dediščina je za vse ljudi zelo pomembna, še najbolj pa za nas otroke. Z njo spoznavamo ži-
vljenje ljudi iz preteklosti. To me zelo zanima. Novo mesto je zelo zanimivo mesto, ker ima veliko ostankov
naših prednikov.

Čisto na začetku je tam, kjer danes stoji Novo mesto stala le enka skromna hiša. Potem je nastala mala
vasica. Kasneje so ljudje začeli graditi trgovine in različne stavbe in tako je nastajalo Novo mesto. Leta 1365
ga je ustanovil vojvoda Rudolf IV. Novo mesto ima Novi Trg, kjer je danes veliko koncertov, otroških pred-
stav, drsališče… Glavni trg pa je del starega mestnega jedra. Tam so hiše z arkadami in stebri. Tam stoji
mestna hiša Rotovž in znamenit Kettejev vodnjak, kjer ob poletnih mesecih radi posedimo. Ostal je tudi še
del rimskega obzidja, ki je zelo zanimiv.

V Novem mestu je Dolenjski muzej. V njem hranijo veliko zapuščin tega mesta. Novemu mestu se
pravi tudi Mesto situl, zato ker so odkrili 9 situl. Mesto je spada med največje evropsko arheološko najdišče.
V njem so odkrili posebne primere iz železne dobe, ki jih niso našli nikjer drugje.

V Novem mestu je reka Krka. Zelo priljubljena je za veslanje s čolni in ribarjenje. Ob njej se radi spre-
hajamo, kolesarimo, sproščamo, sedimo ob bregu in ližemo sladoled ter opazujemo mlado gnezdo račk. Če-
belnjaki, kozolci, pašniki, vinogradi, sadovnjaki, njive, travniki krasijo Novomeško pokrajino in bogatijo njeno
kulturno dediščino. Kdo ne pozna okusa cvička naših pridnih dolenjskih vinogradnikov, ki se zbirajo v druš-
tvih in se veselo družijo?

Najvišja vzpetina v Novem mestu je hrib Gorjanci z najvišjim Trdinovim vrhom, ki meri 1178 m višine.
Pogosto odhajamo z družino na izlet tja, ustavimo se pri Gospodični in se pomladimo z vodo iz studenca. V
okolici Novega mesta je veliko vasic s cerkvicami. Posebno ob žegnanjih je tam veselo. Vsaka je po nečem
drugačna od druge in vseeno po svoje zelo zanimiva. Odkrita je tudi bogata tradicija življenja ljudi na pode-
želju, ki so nam pustili svoje šege in običaje. Med najbolj znanimi so martinovanje, ličkanje, trgatev, koline,
šranganje … Sama se najbolj veselim pustovanja, saj vsako leto lahko vsaj za en dan postanem nekdo, ki
mi je všeč.

S šolo si gremo večkrat ogledat predstave v Kulturni center Janeza Trdine. V Novem mestu je tudi
velika kinodvorana z več dvoranami. Imamo tudi dve veliki športni dvorani. To sta dvorana Leona Štuklja in
Športna dvorana Marof. Z očkom si greva najraje ogledat košarkaške tekme. Z mamico pa pogosto zavijeva
na Glavni trg v veliko knjižnico Mirana Jarca, ki je znan pesnik in je živel v Novem mestu in tukaj obiskoval
gimnazijo. Tam si nabereva knjige vseh vrst. Rada zavijem v oddelek s slikanicami, si ogledam slike in vča-
sih že kar tam preberem kakšno knjigo.

To je naše in moje Novo mesto. Upam, da se bodo tudi moji otroci nekoč sprehajali po njem in odkri-
vali dediščino tega mesta situl.

Pika Hren , 4.b

NOČ POEZIJE

PORTUGALSKE PESMI

Jorge e André: »Ser«
Ser livre
Ser branco ou negro
De qualquer outra cor
É ser igual
É viver com amor
Mão na mão
Numa vida sem discriminação
Numa vida sem diferenças
Uma vida sem pessimismo
Só pode ser
Uma vida sem racismo

Prevod v angleščino

Jorge e André: “To Be”
To be free
White or black
Or any other color
To be equal
It is living with love
Hand in hand
In a life without discrimination
In a life without differences
A life without pessimism
It can only be
A life without racism

Maria Rita, Íris Vicente:
Uma vida

Uma vida sem discriminação
Uma vida sem pessimismo
Uma vida sem diferenças
É uma vida sem racismo!

Uma vida como o arco-íris
Uma vida em parceria
Uma vida com igualdade
É uma vida com amizade!

Prevod v angleščino

Maria Rita, Iris Vicente:
A life

A life without discrimination
A life without pessimism
A life without differences
It's a life without racism!

A life like the rainbow
A life in partnership
A life with equality
It's a life with friendship!

PESMI

TUJCI
Preselil sem se v Nemčijo.
Tam je vse drugače.
Jezik, polt …

Iza Simona Udovč, 2. d

MOJ KONJIČEK

Moj konjiček je zlat.
Lalalala.
Moj konjiček je skakalec.
Lalalala.
Moj konjiček je prisrčen.
Lalalala.
Kako je biti priden z njim.

Leja Parkelj, 2. a

POT

Na pot sem odšel
veveričke srečal
z njimi se igral,
ptički so mi prepevali prav lepo pesmico.

Manja Izabela Mauko, 2. d

POT

Pot res lepa je,
kamor pelje, kamor gre.
Pot nas pelje daleč stran,
v Slovenijo in nazaj.

Radi se spoznavamo
In si med seboj pomagamo.

Žan Može, 2. d

ZIMSKA IDILA

ZOPET ZIMA JE PRIŠLA
IN NASULA NAM SNEGA,
VSE V ODEJO BELO JE ZAVILA,
IN NARAVO V PRAVO IDILO SPREMENILA.

OTROCI ŽE PRIPRAVLJAMO SANI,
DA NA HRIB, ZA ŠOLO BOMO ŠLI.
RAJALI BOMO CELI DAN,
DOKLER TUDI ZADNJI OD NASE NE BO ZASPAN.

NATO PA DOMOV,
SAJ BO ČAS ZA SPANJE,
ŠE EN ČAJ
POTEM PA SLADKE SANJE.

Žana in Mitja Lužar, 2. b

SNEG

Na snegu se igramo,
delamo snežaka,
kopljemo tunele
in se v njih igramo.

Oči smuča najhitreje,
Mila se uči,
Mami vedno zaostaja,
Pika pa drvi.

Ko sneži,
ob ognju smo vsi
in gledamo kako sneži.

Patrik Gvido Hren, 2. b

SNEG

Zapadel je prvi sneg,
otroci hitijo s sanmi v breg.
Valijo velike kepe snega
in delajo moža iz snega.
Snežak se veselo smeji,
ko mu lonec na glavi stoji.

Jan Nahtigal, 2. b

POČITNICE

Mi gremo na morje,
da bi se plavat naučil,
tja bomo vzeli kopalke
in dobro voljo za vse dni.

Matic Uršič, 2. b

JOK
JOK, JOK, JOK,
DANES MI NE GRE
OD ROK.
VE, VE, VE,
PISANJE PESMICE MI RES
NE GRE.
NEKAJ SEM PA NAPISALA,
DA BOM DRUGIČ ZNALA.

Brina Malnarič, 2. b
SELITEV JE ZABAVNA

KO SE SELIMO NA MORJE,
TO NAJLEPŠI JE ČAS.
TAM PLAVAŠ
IN SE ZABAVAŠ.
KO SE DOMOV VRNEŠ,
POČITNIC JE KONEC.
NATO PA VESELO
V ŠOLO GREŠ.

Karin Brodnik, 2. b

REVNA DRUŽINA

TAM DALEČ V NAŠEM KRAJU JE VOJNA.
OD TAM SMO ZBEŽALI, DA NAS NE RANIJO.

NIMAMO VODE NITI HRANE,
OH, TEŽKO ŽIVLJENJE JE TO!

KAKO LAHKO LEŽIMO,
ŽIVIMO NA HLADNIH TLEH?

MAKSI, KI VOZI TAKSI,
NAS NOČE ODPELJATI V BOLJŠE
KRAJE, KJER LAHKO ŽIVIMO SVOBODNI.

NIHČE NE ŽELI, DA ŽIVIMO Z NJIMI,
KER SMO REVNA DRUŽINA.

ANASTASIJA TUKIĆ, 3. b

VOJNA

ZAČELA SE JE VOJNA.
POGUM! BEŽI NAPREJ!
KO POGUMNO BEŽIŠ,

PREHITI ŠE STRAH.
VSE POSTANE TEMNO
IN ZELO GLASNO.
ZASLIŠI SE ZVOK …
BEŽIŠ, DA SE REŠIŠ.

JAKOB SINUR, 3.C

SELIMO SE SEM TER TJA

SELIMO SE SEM TER TJA,
KER SMO V NEVARNOSTI.

ENKRAT JE VOJNA,
DRUGIČ POPLAVA,
TRETJIČ SE HIŠA PODRE.

NAJBOLJŠE SE SELITI
JE NA MORJE,

POTEM PA ITI DOMOV,
POD DOMAČI KROV.

JURE JURŠIČ, 3. b

VSE LETI

MORJE ŠUMI, OBZORJE LETI.
ZAKAJ SE MI TAKO ZDI,
KOT DA VSE LETI?
TI LJUDJE NIMAJO NIČ.
NE TAKO KOT MI.

IMAMO VEČ KOT RABIMO.
A ZAKAJ JE TAKO?
ZAKAJ NI LEPŠE?

NE MOREM VERJET.

Nina Velkavrh, 3.c

VOJSKA

VOJSKA JE RJAVA,
ZELENA PA TRAVA.
VOJSKA SE NE DA,
KER USLUŽBENCE IMA.

PUŠKO IMAJO,
TISTI, KI PA JE NIMAJO,

PA KIMAJO.
ČRNA JE PUŠKA,
JE KAKOR VELIKA BUŠKA.

RJAVI VOJAK
JE PRAVI JUNAK
IN OPREMLJEN JE KOT

PRAVI SILAK.

JAKOB KASTELIC, 3. b

SELITEV

LJUDJE IZ ZLOBNIH KRAJEV BEŽIJO,
SE K NAM SELIJO.

DA BODO PREŽIVELI,
KER PRI NAS JE MIR, NE PA HUDIR.

RES LEPO JE PRI NAS,
KER NE STRELJAMO V VSAKO VAS.
PRI NJIH SO ZLOBNI VSI VAŠČANI,
PRI NAS PA DOBRI VSI MEŠČANI.

OJ, HUDIR, JOJ, NEMIR!
NAJ SE KARKOLI ZGODI,
NIHČE OD NJIH SE NE SPREMENI.

REBEKA MALNARIČ, 3. b

SELITEV

SELIMO SE, SELIMO CELE DNEVE.
»ZAKAJ SE SELIMO?« VPRAŠA TINA.
»OČKA, OČKA, DAJ POVEJ MI ŽE ENKRAT!«

»ZATO, KER SLUŽBO JAZ IMAM TAM.«
»KAM, KAM, SE SELIMO OČKA?«
V LEPO SLOVENIJO,
KJER V ŠOLO BOŠ HODILA.«

»JUPI, JUPI!« JE VZKLIKNILA TINA.
»BRATEC, V NOVI VRTEC BOŠ HODIL.«

»HURA, HURA!« JE VZKLIKNIL
IN VESELJU NI BILO KONCA.

TJAŠA KRANJC, 3. B

OTROCI

OTROCI SE SELIJO,
SO RANE, HUDE POŠKODBE.
OTROCI SO BREZ ŠOL IN VRTCEV.

STARŠI SO BREZ SLUŽB
IN DENARJA ZA NOVO HIŠO.
OTROCI NIMAJO PRIJATELJEV.
LE KAKO, LE KAKO BI JIM POMAGALI?

Anamarija Luštek, 3.c

DOM

ZAPUSTIL SEM DOM S PRIJATELJI.
ZARADI NARAVNIH NESREČ IN VOJN.
UPAM, DA TUKAJ NE BO NARAVNIH NESREČ IN VOJN.
UPAM, DA MI BO TUKAJ BOLJ TOPLO,
UDOBNO IN VŠEČ KOT KADAR KOLI PREJ.

DA BOM IMEL PRIJATELJE,
BOLJŠE KOT PREJ.

Mark Kramar, 3.c

DOM
ČISTO VSAK IMA DOM,

TUDI ROM.
DOM NI KAR POVSOD,

JE SAMO EN.
DOM POZNAŠ BOLJE OD VSEGA, KAR IMAŠ.

DOM IMAŠ RAD.
MAMI GA ČUVA ,
OČKA OBNAVLJA IN POPRAVLJA.
JAZ PA SEM LAHKO VESEL,

DA GA IMAM.

Lana Slatinšek, 4.a

DOM

GRADILI SI BOMO NOV DOM,
KJER NEKOČ ŽIVELA BOM.

VMES PA NAS ČAKA ŠE SELITEV,
KAR TEŽKA BO ZADOLŽITEV.

ANA SALMIČ KOBE. 4. A

SKRITA V JOPICI

V novo šolo sem prišla,
vsa zelo prestrašena.
Ko v nov razred sem vstopila,
sem se v jopico zavila.

Novi sošolci so strmeli vame,
to bilo je mučno zame.

Hvala babici za njeno jopico,
želela bi se skriti v njeno sobico.

Učiteljica me je pozdravila,
novim sošolcem predstavila.
Novo šolo mi je razkazala,

vse sošolce pokazala.

Babičino jopico sem odložila,
saj nove prijatelje sem dobila.

Strahu in sramu ni bilo več,
s prijatelji novimi odšlo je kar preč.

Pika Hren, 4. b

ZAUPANJE

Lepo je, če komu zaupaš
ali pa ga imaš rad.
Poveš mu lahko vse,
ker je tvoje edino upanje.

Ni važno, kje si
in kam se ti mudi,
če je kdo ob tebi,
srečen lahko si ti.

Nikoli ne bodi žalosten,
ker to potrebno ni.
Spomni se na zaupanje
in na vse dobre ljudi.

Vedno bodi pripravljen na vse,
kar se ti lahko zgodi.
Zaupaj svojim, saj odkril boš,
kdo sploh si.

Julija Redek, 4. b

NOVA ŠOLA

Ko v novo šolo sem stopila,
prestrašena v razred sem zavila.
Joj, kako me je bilo strah!
Najraje bi se spremenila v čarobni prah.

Ko v razred sem prišla,
sem se močno prestrašila.
Učiteljica me je sprejela,
sošolcev pa nisem bila najbolj vesela.

Zafrkavali so me zelo,
v moje rane drezali so močno.
To zelo me je bolelo
in me prizadelo.

Na koncu izkazalo se je,
da pravo prijateljstvo le skrivalo se je.
Sploh ne vem, zakaj, bala sem se,
saj nove prijatelje dobila sem še.

Danes se igramo,
dobre odnose imamo.
Izkazalo se je, da strah je bil odveč,
Prijateljstvo ga odrinilo je preč.

Laura Mervar in Zala Gabrič, 4. b

KULTURA
Danes težko sem se zbudil,
svoj dom sem zapustil.
Kmalu sem ugotovil,
da novo kulturo se bom učil.
Kulturo učiti se je težko,
ker navaditi se nanjo, res ni lahko.
A kmalu se jo bom naučil
in se v novem mestu veselil.
Zdaj že uživam in se zabavam,
v mestu nove prijatelje spoznavam.
Kultura njihova mi ni več tuja,
veselje in sreča ob njej me obliva.
Ajša Radakovič in Peter Sinur, 4. c

NOV ZAČETEK

Danes sem se odselil,
novo šolo sem dobil,
prijatelje sem izgubil,
a nikoli jih ne bom pozabil.

V novi šoli je lepo,
sošolci prijazni so zelo.

Učiteljica je še bolj,
ker pomaga mi najbolj.
V novem domu je lepo,
a v starem lepše je bilo.
Novo sobo sem dobil
in žalosten več nisem bil.

Zelo vesel sem bil,
saj novo hišo sem vzljubil.
Prijateljev sem veliko dobil,
in z njimi sem se rad podil.

Peter Sinur 4.c

POT V NOV KRAJ

Danes odhajamo, hišo prodajamo,
kovčke smo zložili in se odselili.

Peljemo se po dolgih, belih cestah,
ki nas vodijo do novega začetka.
Solze iz mojih oči so tako lile,
da bi lahko cel avto umile.
Brat in sestra sta me tolažila,
mami in oči poljubila.

Peljali smo se dalje, dalje, dalje.
Moje oči so potopile se v sanje.
Pomislila sem na svoj stari dom.
Le kje je zdaj, o joj, o joj!

Očka je avto počasi ustavil,
vedela sem, da to je zdaj to!
Nazaj več nikoli ne moremo!

Sara Dobrovoljc, 4.c

SELITEV

Danes je dan,
ko odidemo stran.

Sama sem bila,
prijateljev nisem imela.

Zelo sem žalostna,
ker doma ne bom več videla.
A nove prijatelje sem dobila,

starih pa tudi nisem pozabila.
Kmalu sem ugotovila,

da je očijeva služba kriva,
da sem se preselila,

česar res se nisem veselila.
Ajša Radakovič, 4. c

OBJEM

Vsi smo različni.
Ne skrbi, prijatelj,
hodi to pot,
naj te sreča ponese,
da najdeš svoj dom.
Kamorkoli ti greš,
tam bo lepo.
Nič več sovraštva,
saj tam boš doma.
Pridi sem, prijatelj,
da podarim ti objem.

Ruta Grdina, 4. d

PRIJATELJ

Prijatelj igra se s tabo.
Pomoč ti nudi, sodelovanje

in prijetno kramljanje.

Ko prijatelj se odseli,
žalostni smo vsi.

Potuje v tujo deželo,
poti nazaj več ni.

Neznane so ulice,
tuja so mesta,
prijatelja ni,
ničesar več ni.

Marko Špoljar, 4. d

LJUBEZEN IN DRUŽINA

Nekaterim je tuja dežela dom, drugim ne.
Družina je naša sreča.
Sovraštvo spremeni v ljubezen.

Potujemo z družino.
Družina nas varuje in združuje.
Prijateljstvo pa nas osrečuje.

Bodi srečen in vesel.
K družini pojdi
in si ljubezen vzemi.

Ruby Vidic Pekolj, 4. d

NIHČE NI RAD SAM

V šoli se igramo
in tudi klepetamo.
Z objemom pomagamo
odgnati žalost stran.
Vsak je najbolj srečen s prijateljem.
Ne pusti nikogar samega.
Nihče ni rad sam.

Maruša Bovhan, 4. d

PRIJATELJ
Tam daleč se dogaja,
kjer prijatelj bil je sam.
Pomagati sem hotela,
pregnati samoto stran.
Postala sva prijatelja,
se igrala, klepetala.
Rada se imela,
tako za vedno bi živela.
Ana Krevs 4. d

SELITEV

Bil je beli volk,
ki imel je zlomljen kolk,
ubogi je šel k zdravniku,

zdravil dobil veliku.
Kmalu se je pozdravil

in se je odselil,
želel je videti ta svet,
saj zdel se mu je spet lep.

Tomaž Povh, 4. d

BEG

S prijatelji se igram
in z njimi klepetam.
Dom, veselje, sreča,
tuja dežela po tem hrepeneče.
Srečni, veseli in tudi žalostni,
vedno pa v srcu zadovoljni.
Strašna zima, led,
zunaj pada sneg.
»Na pomoč, na pomoč!«
kliče deček jokajoč.
Zima, vojna in sneg,
uboge ptičke požene v beg.

Nika Kukman, 4. d

DOM

Dom sem jaz, dom si ti, dom smo mi vsi.
Ko odideš na daljno pot,
se zazreš naokrog.
Kje je dom?
Kje so krila?
Kje je moja domačija?
Kje se potok bistri izliva?
Kje je šola ta igriva?
Kje so jagode rdeče?
Kje so rožice dišeče?
Hočem stran! Hočem nazaj! Hočem nazaj v mojo Slovenijo!
V to kokoško.
Majhno in igrivo, vendar zanimivo!
Tam je moj dam,
moj dom ljudi, kjer groznega človeka ni.
Kjer smo le mi, dobri ljudje vsi.

Trina Zupančič, 5. a

TVOJA POT

Kdor hodi po svoji poti, bo uspešen.
Pot je vedno svetla, če po njej hodiš z nasmehom.
Če na poti padeš, vstaneš in greš z nasmehom naprej.

Ni važno, na čigavi poti hodiš, pomembno je,
da hodiš svobodno in z nasmehom.
Pot te pelje, kamor želiš.
Če je dolga, vztrajaj in se ne predaj,
ker z nasmehom in svobodo prideš dlje, kot si misliš.

Svobode ne prodajaj, saj je dragocena,
izkoristi vsak trenutek v svobodi in z nasmehom.

Bodi srečen in prišel boš po poti daleč naprej.

Tija Rifelj, 5. a

TUJCI
Tujci so prišli,
od doma so z žalostjo odšli.
Vojna se je začela ,
cvetja so zelo ovenela.

Napočil je čas,
da gredo med nas.
Hvaležni oni so bili,
mi predsodke smo imeli prav vsi.

Potrudili so se,
da bi taki bili kot smo mi vsi.
Zaradi temne polti,
smo zaničevalni do njih bili.

Ampak brez dela,
ni jela, poznamo pregovor,
Dela nihče res ni dobil,
Sami, osamljeni vsi so bili…

…Končno smo jih razumeli.
Vsi na novo zaživeli.
Vsi radi smo se imeli,
ko smo nove prijatelje sprejeli.

Nika Povše, 5. a

PO AVTOCESTI

Po avtocesti vozijo,
eni tudi drvijo.
Zato ustavi jih policaj,
za njim nadere jih še papagaj.

Po avtocesti prevoz poteka,
vsem prevoznikom čas izteka.
Avtoceste so žile vsake države,
vodijo preko gora, jezer in celo trave.

Pozimi na njih dogajajo se katastrofe,
od poledice, pa do plohe.
Če se komu kaj hudega zgodi,
nujna pomoč mu prihiti.

PAZITE VSI TAM V PROMETU,
DA VAS NE BO SMRTNI DAVEK DOLETU.

Anže Novak, 5. b

KROF

Krof je sladak,
pa naj je prazen
ali napolnjen.

Radi ga imamo prav vsi,
pa če je napolnjen
z marmelado
ali čokolado.

Za pusta hrusta,
krofi so najslajši,
pa tudi če so veliki,
kot najsladkejša usta.

Anja Novak, 5. b

NA POTI Z JURČKOM

RAD GREM PO PASJI POTI
Z JURČKOM SE IGRAT,
BLEŠČIJO SE KOTI
SOSED PA ZA MANO HODI.

TA MLADI JURČEK DOMA LEŽI ,
KUŽA PA PRED VRATI SEDI.

Vita Pirh, 5. b

JUNAKI

Mi junaki, korenjaki,
že pripravljamo sani,
pa te vprašamo, ti starka zima
a se ti nič ne mudi.

Pa si slišala naš glas,
in ponoči si prišla v vas.
Zjutraj vsi veseli smo bili
in se ti zahvalili.

Zima, zima bela,
vsa otročad te je vesela.
Kar ostani tu pri nas
saj počitnic zdaj je čas.

Marcel Maj Obreht, 5. b

MELODIJA VRAN

Vrana, ti poletela si
Čez oceane, gore, gozdove.
Prinesla melodijo si mi in
Vrana, ti s srečno melodijo
odletela si.
REF :
Zaprem oči in zdaj se vrnita, se vrnita.
Saj vrane melodije ste.
Čaroben je svet in naš planet.
Zvoki vran donijo v nebu tem.

Ana Šavor, 5.c

LJUBEZEN JE TU

Rada bi spoznala te,
ker v mojem srcu tliš.
Rada bi bila s teboj

Pripelji me z besedo v dan,
da stekla bi iz teme stran.
Pristopil bi do tebe
In rekel: »Ljubim te.«

Pripelji me z besedo v dan,
da stekla bi iz teme stran.
Pristopila bi do tebe
In rekla bi ti: »Ljubim te zdaj
in za vekomaj.«

Pripelji me z besedo v dan,
da stekla bi iz teme stran.

Pripelji me z besedo v dan,
Da stekla bi iz teme stran…

Ana Šavor, 5.c

POLŽ DOLŽ

POLŽ DOLŽ ŽIVI V DOLŽU.
KO ZAGLEDA SOLATO,

SE SPRAVI NA KRAVATO.
ŽE ZAPOJE GOLICA

IN MU ZMANJKA GORČICA.
KO SI NATAKNE KOPALKE,
MU ZAPOJEJO SLUŠALKE.

Miha Makše, 5. d

STRAH

Pišem o strahu
in ne o prahu,
če se mu ne javljaš,
če si ga ne predstavljaš,
sploh ne obstaja,
razen, če se ti kaj
v možganih poraja.

Ustrahovati je kot pri
nogometu žogo podati,
včasih te udari z vso močjo,
ali pa ti posveti z običajno lučjo.
Ustrahovati ni lepo,
če si eden iz med njih,
se ti bo maščevalo grdo.

Strah, strah, ah, ta mali grah,
ne rabi te skrbeti,
razen, če imaš topla oblačila poleti.
Strah je izmišljotina,
a včasih kar grda ureznina.
Samo moraš se pobrati
in spet kar si bil, postati!

Urban Kastelic, 5. d

MORJE ŠUMI

Morje šumi,
voda ob skale buči,
barka se ziba
in se nagiba.

Morje šumi,
voda ob skale buči,
v njem je školjka doma,
v sebi pa skriva bisera dva.

Morje šumi,
vetra več ni,
deklica s kanglico tam se igra,
riba iz vode z repom mahlja.

Morje šumi,
vetra več ni,
se sonce poslavlja
in turiste pozdravlja.

Sara Lipičnik, 5.d

USPAVANKA

Ptička spi v gnezdecu,
srnica v travi,
ježek pa z listja

si dekico napravi.

Kuža je v utici,
kravica je v štali,

muca pa že
ves dan drema v košari.

Miška spi v luknjici,
zajček pa v slami,
dete pa najraje
spančka pri svoji mami.

Neja Kovač, 5.d

ČEBELA

Čebela debela je letela,
v okno se zaletela,
padla, omedlela,
krilca si zlomila.

Čebela debela omedlela,
zdaj pri doktorju počiva,
ko reva skozi okno je letela.

Matija Gorše, 5. d

POLICIJA POKLIČE
Muca in psiček vedno se kregata,
ko se izgubita,
cela vas ju išče,
da še policija pokliče na cestišče.

Na cestišču gradijo cesto,
zraven ceste pa še hišo.
Cesta je dolga tri metre,
hiša pa visoka štiri metre.

Muca in psiček prideta domov,
vsa izmučena in utrujena
ležeta na stol.

Tanja Maleševič, 5.d

PICERIJA RONDO
Picerija Rondo je za zabavo,
tam jemo in se veselimo,
na voljo imamo 52 pic,
vsaka je boljša in drugačna.
Ima igrala za male, večje in največje otroke,
tako se splača iti v Rondo.

Jure Špoljar, 5. d

KULU
Sm pršu dumu,
sm rabu kulu,
kolesa nisem mu,
zato v trgovino sm šu.

Kulu je blu ful dragu,
jz pa dnarja nism mu,
zatu sm reno zamenjal za kulu.

Nasleden dan sm pršu domu
in kolesa ni več blu.

Nik Brljavac, 5. d

DEŽNJE KAPLJE
Temni, črni oblaki,
po celem nebu!
Slabo se nam godi,
se mama oglasi.

Hitro, noter, hitro, gremo,
že grmi in dežna kaplja se spusti.
Malo in še malo,
vrata se zapro.

Žalostni obrazi tam vise,
tam pred mokrim oknom,
Nina reče: »Saj bo vse v redu,
v najboljšem redu.«

Dežne kaplje, kje pa so?
Otroci se razvesele,
Hitro ven steče.

Sonce posijalo,
usta gor kot dvigalo.
In precej po lužah čofotajo.

Katja Fišter, 5. d

NOVI DOM

Najprej imaš dom,
ki ga ljubiš brez meja.
Igraš se s prijatelji,
ne da bi slutil, kaj se morda pripeti.

Spoznaš šele tistega usodnega dne,
ko je že prepozno.
Preseliti se morate v tujino,
ker se je oče odločil tako.

Jokaš cele dneve za svojo domovino,
težko se privadiš na novo hišo in šolo.
Tudi jezik ti dela težave,
nimaš pojma, kako ti bo uspelo.

Kasneje pa spoznaš,
da sošolci cenijo, kar imaš.
Ti novi prijatelji stojijo ob strani
in večina te tudi velikokrat brani.

Spoznaš, da z njimi ti bo uspelo
in z družino ti bo tukaj morda celo veselo.

Nika Blažič, 6. c

BEG
Ljudje iz domovine so odšli,

migranti postali so vsi.
Na pot so odšli,
da preživeli bi.

Pot težka je bila,
veliko življenj je zahtevala.

Pri njih vojna divja,
pri nas pa domovina mirna je vsa.

Na novo življenje vsi upajo,
upamo le, da prej ne obupajo.

Želim jim pomagati,
veliko jim moramo še dati.

DOBRODOŠLI !

Lia Plantan, 6. b

VOJNA

Vojn in napadov čedalje več je,
ljudje umirajo in jokajo se,
kaj bo z našim svetom le?

Vsi pa se sprašujemo,
zakaj to sploh delamo,
zakaj do tega je prišlo.
In se malokdaj zavedamo,
da drugi ljudje trpijo,
mi pa v raju živimo.

Naj konča se vojna
in premirje med državami sklenimo,
pomoči potrebnim pomagajmo
in na Karitas darujmo.

Zakaj bili bi osamljeni,
saj smo vsi ljudje in ne »živali«,
ne bodimo kruti in si pomagajmo
in tako nam bo dobro šlo.

Zato si bomo pomagali
in lepo brez vojne živeli,
lepe dni brez neprespanih noči,
ki vzbujale bi strah v oči.

Lara Goričar, 6. b

MIGRACIJE

Dandanes vsakdo bi lahko migriral;
boljša služba, avto, stanovanje,
to za mnoge so le velike sanje.

Kljub veliki želji mnogi oditi ne morejo,
saj niti malo denarja ne premorejo.

A sanje o boljšem,
lepšem svetu ne umrejo,
ljudje bežijo naokrog,
velikokrat tudi brez nog.

Jok, žalost in trpljenje
to za nekatere je življenje.
Za njih na svetu pravic ni,
le kruta usoda jih doleti.

Nevzdržno je čakanje,
ko misliš na svoje sanje.
Zato pomisliš: » Naj migriram?«

Brina Brudar, 6.b

SELITEV

Ljudje se preseljujejo,
Zato pomoč nekateri potrebujejo.
V nekaterih državah svojih pravic ne dobijo,
Zato se zanje močno borijo.

Nekje mora biti država,
Kjer živeli bi svobodno.
Iščejo svojo INDIJO KOROMANDIJO.

Vojne divjajo, očetje se vojskujejo,
Svoje domove branijo.
Le kaj bomo jedli,«se mame sprašujejo
In otroke tolažijo.

Za svojo družino se bojijo,
otrokom boljše življenje želijo.

Nekje mora biti država,
Kjer živeli bi svobodno.
Upajo, da jo najdejo.

Lana Potokar, 6. b

BOJ ZA PREŽIVETJE
Mi, ljudje, željni smo,
željni domovine,
miru, službe in blazine,
mi, ljudje, hrepenimo.

A nimajo vsi take sreče.
Nekateri umrejo,
a nikakor ne od sreče.

Vi, domačini,
prosim, odprite meje.
Strah vas je zase,
a usmilite se tudi mene.

Anže Pirnar, 7. c

POT V NOVO ŽIVLJENJE
Ko v državo vojna prihiti,
hiše in vasi začnejo bombardirati.
Takrat se mehanizem srca razdrobi,
saj otrok člana družine izgubi.

Na pot se odpravljajo,
posamezniki in nemočne družine,
ki jih spremlja najhujša in nepremagljiva bolečina.

Na koncu srečni, a ne vsi,
stojijo na cilju
z novimi prijateljstvi
ob velikem, srečnem obilju.

Mojca Polh, 7. a

POT

V nekaterih državah ni miru,
ampak divja vojna.
Tam bombe uničujejo domove
in ljudem zbujajo strahove.

Ljudje se selijo v upanju na boljše življenje.
A težka je pot,
težko je priti do cilja.

Na poti so meje,
izkoriščanje, žalost, obup.

Tudi ko si čisto na tleh,
se ne pojavi vedno nov up.
To ni pravljica,
ampak resnično življenje.
Sam si v tem,
pobrati se moraš
in oditi dalje.

Vztrajati moraš do konca, do cilja.
Le z vztrajnostjo,
prišel boš do tam.

Čila Radakovič, 7. a

MIGRACIJE

Migrant postane lahko vsak,
če mu v življenju mir ni dan.
Migracije večinoma dojemamo slabo,
a nikoli ne pomislimo:
ZAKAJ LJUDJE HODIJO?
ZAKAJ LJUDJE BEŽIJO?
Migrantov in beguncev se večina boji,
ker polno stereotipov o njih govori.
A ljudje ne bežijo prostovoljno,
prisiljeni so v to.
Morali bi poslušati, pomagati,
namesto tega se bojijo
in vznak tega žice stojijo.
A niso vsi ljudje taki,
nekaterim je prav mar,
darujejo, sebične ljudi ustavljajo.
POMAGAJO.
Aila Močnik Pučinskas, 7.c

SPREJMIMO SE
Ljudje smo si med seboj zelo različni.
Vendar smo drug do drugega včasih krivični.
Vsi imamo upe, želje, cilje in sanje,
vendar na našem svetu divja razdejanje.
Vojne začele so se nedolgo nazaj.
Vendar trajajo in trajajo,
a ne vemo, zakaj.
Srečne dežele nekoč so veselo živele,
skozi čas pa so bolj in bolj osivele.
Tam zdaj divjajo hudi spopadi,
kamorkoli stopiš, so pred tabo prepadi.
Te neprijetnosti so povzročale izsiljevanje,
zato se je veliko ljudi odpravilo na težko potovanje.
Skozi sneg, vročino, dež in točo,
hodijo hitro, da bodo nekoč uzrli domačo kočo.
Topla koča je njihova največja želja,
za njo so pripravljeni žrtvovati svoja življenja.
Sprejmimo medse nove in neznane ljudi,
vsak s seboj nosi svoj čar in čudi.
Sprejmimo nove zamisli,
ob katerih se vsak človek ustavi in pomisli.
Sprejmimo drug drugega
in poskrbimo, da se na svetu nič več hudega ne bo zgodilo,
kajti vsak človek prinaša smeh in milino.

Živa Bregar, 7.b

DRUGAČNOST NAS BOGATI
Vsak človek drugačen je

in tako od drugih razlikuje se.

Ker smo si različni,
so eni pravični,

medtem ko drugi sebični.

Veliko je ljudi,
ki morali so svoj dom zapustiti,

a to jih malo skrbi,
ali bodo sprejeti

in se pomešali med druge ljudi.

Drugačnost nas bogati,
s tem sprijaznimo se vsi.

Na svetu niti dva nista enaka,
niti dvojčka,

ki še ne znata narediti koraka.

Vsak ponosen nase mora biti,
ker vsak ima nekaj,
kar nekdo nima,
zato nas to bogati

in na to ponosni smo vsi.

MIGRATIONS
Moving is har
It is difficult fore someone
Going to another country
Really hard it is to leave your home
Annayway, we need to see a better future
To have a better life
In a country where we have better oportunities to live better
Opportunities for a new start
Nobody will ruin that for you
So let’s make a good life foor us and for you

Nika Grill, 8. c

TEŽKO ŽIVLJENJE

Življenje je dolga pot,
naporna in polna nadlog.
Včasih ti vzame družino,
ali te pošlje v tujino.

Vendar je življenje tudi lepa
stvar,
v njem se učiš,
večkrat tudi spiš,
navsezadnje pa ugotoviš,
da je nekomu tudi mar,
da živiš.

Kljub vsej žalosti
ne pozabi na lepe stvari,
ki ti pridejo prav do kosti.

Ampak nikoli ne obupaj nad življenjem,
in pomisli na lepe trenutke,
in na tisti objem,
ki si ga dobil,
od ljudi, ki te imajo radi.

Tako je življenje pravo potovanje,
ki te popelje v tvoj svet,
kjer je vsakdo sprejet.

Vendar življenje ni ugibanje,
temveč točno določena pot,
ki jo moraš sprejeti,
in jo izživeti.

Urška Juršak, 8. b

TUJEC

Dolga pot,
polna zmot,
boleče noge,
s sabo nosijo molitvene preproge.

Dom pod ruševinam,
na obrazu velika brazgotina.
Njihovo državo zajela je revščina,
vse naokoli je smrtna tišina.

Naproti svojim sanjam,
hitijo po znanje,
iščejo boljše življenje,
prizadene jih naše mišljenje in vede-
nje.

A kdo so ti, je vprašanje,
za njimi je že dolgo potovanje.
Ali bodo uničili našo državo,
ali je druženje z njimi sploh zdravo?

To je le nemočen begunec,
in zaradi njega nas ne bo konec.
Želi si le mir in da posijala bi sreča.
In vedi, zaradi njega ne bo nastala nova nesreča.

So le ljudje,
pa tudi če so muslimani, kristjani ali judje.
Vsi smo si enaki,
vsi smo prvaki.

Življenje je darilo,
ne dovolimo, da nas bi ločilo,
bodimo prijatelji,
da bomo kot pisatelji,
pisali dobre zgodbe v življenju.

Klara Tina Blažič, 8. a

GLORIJA

Kje je upanje v časih, ko si na tleh?
Kje je sreča, kje je smeh?
Kdo ob tebi bo, da bi te spodbujal?
Te v nov dan vesel zbujal?
Ona je sonce, je solze in smeh,
je dokaz, da se je treba truditi za uspeh.
Je upanje, ki se vedno znova vliva,
je sočutna, razumna in potrpežljiva.
Ona je vsakdanje sonce, brez katerega ne živiš,
je zaveznica, zgled, od njenih dejanj se učiš.
Ker te vedno zaščiti in skrbi zate,
je angel, ki lebdi nad tabo in pazi nate.
Je moje življenje, vedno je ob meni,
je Glorija, njeno ime svetniški sij pomeni.
Zame je angel, tvega in se žrtvuje,
Glorija bi zame storila vse, težkim časom kljubuje.

POT
Dolga pot,
mraz povsod,
žalostni obrazi strmijo,
boljše življenje si želijo.
Za njimi je dolgo potovanje,
ujeti želijo svoje sanje.
A mi jih preziramo,
nanje se ne oziramo.
Ker so tujci,
nihče jih ne pozna.
zakaj ni nekoga, ki sočutja veli-
ko ima.
Migranti so ljudje, ki iščejo nov dan,
očitno za naše zaupanje do njih prevelik je dvom.
Nina Strašek, 8. a

SPREJETOST
Neka Alina prišla je na šolo,
šušljalo se je okoli, da ni od tod.
Nobenemu poznana,
nič razigrana,
vendar ranljiva zelo.
Sošolci so to izkoristili,
ni jim bilo mar za njo.
Videli njenih solz niso,
kako po njenem obrazu
polzijo.
Posmehe metali
so ji v obraz,
brez, da bi dojeli,
da je čas.
Čas za kaj?
Čas, da se spregledajo različnosti.
Čas, da ponudiš roko tujcu.
Čas, da sprejmeš človeka v svoj objem.
Tega časa ni bilo,
saj dekle ni nikoli več
v šolo prišlo.
Nika Fišter, 8. c

SPREMEMBA
Živim v zelo lepi hiši
z velikimi okni in bazenom.
Iz pečice vedno diši
po pecivu ali kruhu z rjavim pramenom.
Prijateljev imam ogromno,
cele dneve z njimi se igram.
Mogoče res je to malo zlobno,
ampak vedno v igri zmagam jaz.
Družina mi stoji ob strani,
Vedno skupaj je zabavno.
Če gre kaj narobe, me brani
in mi da roko močne ljubezni.

***
Moj dom v ruševinah je,
niti postelje nimam več.
Nimam s čim hraniti se,
vse prijetne vonjave odšle so preč.
Sam brez prijateljev sem,
samo še hodim naokrog,
nimam z nikomer se igrati.
Samo upam še, da pride nekdo pod moj log.
Kje je moja družina?
A kdo ve?
Najbrž jih je ubila mina,
Za vedno sem jih izgubila.
Kaj se je spremenilo?
Odnosi med ljudmi?
Vse prijateljstvo je minilo,
samo čakam še,
da se jutro razbledi.

KAPLJA
Kaplja čez rob,
kaplja na ljudstvo,
kaplja na naravo.
Ena kaplja je vse poplavila,
obrazom narave je zmanjkalo barvila.

Ena kaplja je spremenila moje življenje,
čutiti mi je dala samo še bolenje.
Ena kaplja je uničila okoliš,
zdaj ti ne preostane drugega,
da Bogu moliš.

Nika Fišter, 8. c

TUJINA

Tuje stvari pred mojimi očmi,
Ujeta med lučmi,
Jemljejo mi misel
In predvsem, ali ima to smisel?
Novi svet me impresionira.
Ali je tujina res prava in edina izbira?

Nika Kovač, 9. a

UPANJE
Tisoč vprašanj v glavi,
Upam, da najdem odgovor pravi,
ki me popeljal bo do resnice,
me ponesel, kjer živijo ptice
in pokazal lepšo plat življenja,
prosim, daj mi še malo potrpljenja.

Leja Gačnik, 9. a

POEZIJA
Kaj je poezija?
Poezija je lahko
veličastna umetnina

in zanimiva.
A lahko pa je
tudi težka in
nikakršna umetnina
za neučenega človeka.
Samo poezija je
zmeraj umetnina,
ampak skrita
slepim očem.
Domen Špringer, 9. a

DOMOTOŽJE

Dom je samo eden,
Od doma se je težko posloviti,
Med ljudi je težko oditi.
Oblaki so nad tabo in
Težko je svoj domači svet pustiti za sabo.
Oditi brez slovesa,
Želeti si tudi nebesa.
Je oditi neznano za dobro hrano,
Ena boljša kot živeti v lakoti.

Barbara Bobnar, 9. b