e-Brljinko marec 2018

MIGRACIJE
Z družino sem odšla,
nekam daleč,
lahko bi rekla,
kar na konec sveta.
Iz Slovenije v Avstralijo,
kjer zdaj vroče je zelo,
odšli pa smo zato,
ker oči dobil tam je novo službo boljšo.
Pogrešam prijatelje in sorodnike zelo,
zato se med počitnicami
vračamo v Slovenijo.
V novi šoli
sprva strašno je bilo,
a zdaj vse prav je in lepo.
Res je,
da nikoli ne bo
tako lepo,
kot je bilo tam,
daleč stran,
v Sloveniji,
kjer je moj dom,
pravi dom, ljubeči dom.
A jaz vem,
da zapustila je ne bom,
ker tam le, tam je moj
pravi dom.
Nina Omahen, 9. a

Maciej Smreczak, Marta Gniecka: „INJURED”

Are you able to coldheartedly pass a lost, frozen, starved child who has his hand
out

and beg you for help because at home he…
he doesn’t have home…

What about this goodman who has to hold a weapon? Sacrifice.
He fights for his country but his heart is being torn apart when he’s leaving his lit-

tle princess without a new doll which he promised so much.

What about this disabled for whom every day is like a miracle and an agony at the
same time?

How can he fight back if he is not even able to ask for your prayer?

What about this believer?
Mind you, everything what’s good – in the name of God, so this evil which bruis-
es his face where does it come from? “Love your fellow man like you love your-

self “ and they like monsters hound this fearful man.

What about this mother of sorrow? All her thoughts go to those for whom she is
sure to fight for at least one crumb. Her words drown in the air and get lost some-

where in the haze.
No one cares…

What about Romeo and Juliet? Will they resist the destiny that is waiting for
them? How can they save the love if they’re not able to save themselves?

These people…like birds….forced to fly away…looking for any goodness or just
one branch of anchor… but in front of the eyes - simple horizon…vast, incon-

ceivable, remote horizon … as their dreams – about any relief..

Maciej Smreczak, Marta Gniecka: ,,Zranieni”

Jak przejść obojętnie obok dziecka, zagubionego, zziębniętego,
wygłodzonego, które wyciąga rękę i błaga o pomoc, bo w domu..

ono nie ma domu..
Co z tym mężczyzną, który musi nieść broń? Ma walczyć za kraj lecz rozdziera się jego

serce kiedy zostawia swoją małą księżniczkę bez nowej lalki którą tak obiecywał?
Co z tym chorym, dla którego każdy dzień jest cudem i męką? Jak on się ma bronić skoro

nie jest w stanie poprosić cię nawet o modlitwę?
Co z tym wierzącym? Przecież wszystko dobre jest w imię Boga, więc to zło które obija mu
twarz z jakiej siły pochodzi? '…bliźniego jak siebie samego' a oni jak potwory pastwią się

nad nim, zlęknionym.
Co z tą matką boleściwą? Każda jej myśl wokół tych dla których jest w stanie się bić choćby
o okruszek? Jej słowa topią się w powietrzu i giną gdzieś w mgle. Nikogo to nie obchodzi.
A co z Romeo i Julią? Czy ich też dosięgnie ten los? Jak mają uratować swoją miłość skoro

nie będą mogli uratować samych siebie?
Ci ludzie.. jak ptaki.. są zmuszeni do odlecenia, szukają dobra i choć jednej gałęzi oparcia.. a

przed nimi tylko horyzont.. wielki, niepojęty, odległy horyzont.. jak ich marzenia.. o
jakiejkolwiek uldze..

Jakub Kaciczak, Justyna Kaciczak: “Welcome in my world”

You know this feeling: When your sleep lasts a couple of minutes,
When the whistle of bullets rouse you all of a sudden,

When your mouth slowly tend to forget the taste of water,
When every now and again there’s one uncle less,

When your mum is crying for the fifteenth time : „Run“,
When all of these things are becoming a routine?
Welcome in my world.

Jakub Kaciczak, Justyna Kaciczak: “Znasz to uczuie”

Znasz to uczucie:
Kiedy sen trwa kilkanaście minut,
Kiedy budzi cię świst kul nad głową,
Kiedy usta powoli zapominają, jak smakuje woda i jedzenie,
Kiedy co chwila jest o jednego wujka mniej,
Kiedy mama po raz piętnasty woła: „uciekamy”,
Kiedy to wszystko staję się normą?

Witaj w moim świcie.

Gabriela Merklinger: “What goes around, comes
around”

Why do you treat a black man worse?
Why are you against people of other faith in your country?
These are just two questions in which the hatred sits, but they hurt as

much as the blows, perhaps even more.
Bear in mind what this thinking can lead to, or do you want another ra-

cial war?
Please, next time you see someone different, smile – it doesn’t cost any-

thing..
The world will thank you.
Remember, what goes around, comes around.

Life will repay you.

Gabriela Merklinger: „Jak Kuba Bogu
tak Bóg Kubie”

Dlaczego człowieka czarnego traktujesz z góry
gorzej?

Dlaczego ludzi innego wyznania nie chcesz
widzieć w kraju?

To tylko dwa pytania w których siedzi nienawiść,
ale bolą one równie mocno jak ciosy, być może

nawet bardziej.
Pomyśl do czego może doprowadzić takie
myślenie, czy pragniesz kolejnej wojny na tle

rasowym?
Proszę cię, następnym razem gdy kogoś
odmiennego zobaczysz, uśmiechnij się - to nic nie

kosztuje.
Świat ci podziękuje.
Pamiętaj, wszystko wraca z powrotem.
Zycie odwdzięczy ci się.

Poezija v angleščini (Noč poezije)

8. razred

Migration is a very hard
thing because you need
to move to another country,
world and leave your
family.
Špela Barbo, 8. a

A lot of people move,
they would live here, if they could.
They're fighting the disease,
desperate, looking for peace.
People are without a home,
children are alone.
They're looking for a new homeland,
going to the end.
The road is really long,
now I have a new mother tongue.

Lara Velkavrh, 8. a

Missing my home and family,
now I am going on a different path,
Going all around the world,
going stRaight,
And never looking back,
every day, meeTing new people,
gettIng to know new reality,
gOnna find new home,
where I will bring my family
and start a new life.

Neja Adamič, 8. c

9. razred

I moved to the USA,
Now I live in LA,
Because of war,
in my real home.

I have no money,
My home is modest,
I have no shower,
I am scared of this.
Nina Omahen, 9. a

Missing my home,
homesIck and scared
starvinG and thirsty
scarRed of death.

Alone in the forest,
I’m waiTing for help

watchIng the stars and
wishing tO be

iN bed.
Barbara Kebelj, 9. b

Ko vrag zaide,
sonce vzide.
Ko vrag se širi
tam čez reke,
čez gore, čez
duše osamljene,

on hodi ,za strah se
bori. Strah in mir
želi. Božji strah,
ne strah vojne
in lakote revne.

Zdaj je noč.
Ko stopi čez mejo,
vidi svetlo noč,
v svitu že zaspi.
Zjutraj gre in
človek, kdaj boš ti zaspal?

Nik Klemenić, 9. a

He walks, he rests, he moves forward,
as he goes on, the more he misses home,
his family, his friends, his country.

People laugh and stare, like in the ZOO,
they think you’re animals, dangerous creatures.

Nobody respects you and nobody cares
about you, but I will join you
in the glory when you reach your goal.

You walk, you sleep, you move forward.

Matic Kitek, 9. b

Moving away from home
Interesting things await
Getting food from locals
Little Rights is what we have.
Any time is the time when we can die
Tonight we rest
ton Ight we sing,
tomorrOw we embrace the world,
there is No regret, nor love,
the fight iS what remains of us.

Rok Šuštaršič, 9. a

I feel homesick. Do you know why?
Because I don’t live in my homeland
I miss my friends and relatives
I live in another country
in the world which I don’t know
and I don’t speak the language
I want to be happy
but I don’t know how.

Barbara Bobnar, 9. b

THE ROAD
The road is short or long,
the road is funny or sad.
Sometimes the road is hard and
sometimes it is easy.

On the road is just one person
or a group of people.
People on the road are
young or they are old.

The road is a way and
your life walks on
this road.
Ileja Zupančič, 9. b

MIGRATION
Most disappointing thing
In this planet isn’t.
Guarding yourself maybe is bad
Rest of the world thinks you are bad
And nobody respects you.
Time is long and you get old
Inside you are alone
Outside it is cold and hot at day
Nobody wants to be a migrant.

Neznani avtor

7. b razred

Homeland is the place, where a man can feel
loved, this can be in another country, place …

The man who moves, home, work, joy and
friends loses.

The refugees have a long way to go,
their lives are never the same, they are
often in poverty and fear.

When I see refugees, I think of their
trouble, they move to new homes, they live
a new life and do not give up.

They never forget the previous life, but
they accept and continue their journey.

Karlin Kralj Željko, 7. b

Home is everything that someone wants.
It’s hard to see people, most of all
older and younger that move
away from their homes because of war.
Some die because they are cold and
hungry. A lot of people have small
children that don’t know how they
will survive because they walk from point
to point and they think from day to day and remember
the warmth, love, happiness and friendship
of their home.

Izabela Derganc, 7. b

We are refugees
running from war
we must find a path
to a new home
we are migrants
we are migrants
the road is long
and hard
but we will prevail
to a new land

Aleksander Voglar Pungartnik, 7. b

Refugees
they run away from
their homelands.
They put their hands
together and go
across the world and
look for peace.
Sometimes people make
a difference among them
but we are all the same people.

Lea Mulalić, 7. b

The road to a new life is long.
The journey to peace is longer.
But along the journey the people grow stronger.
A lot of people die along the way,
but no one will ever cry or say,
that they will make the bad people pay.

Živa Bregar, 7. b

Moving through the world
In the word that is
Getting locked in your
Religon. This needs to stop the
Anger in the world.
The suth of Europe
I hope if will be better
Or the world in the future.
No more war in the world.

Žiga Strajnar, 7. b

I have a home,
my home is a big,
red and blue house.
I live in there
with my mom,
dad and my
sister.
There we had
very funny and
beautiful moments.

Urban Terlep, 7. b

When I go elsewhere,
I miss my home.
When we move
I have to adapt to a new home.
My homeand
is everything to me.
When I wake up
I think about my home.

Dražen Kecman, 7. b

I move to
another
house. I
have got a new
home. I move
and move. I’m
a refugerr. My
homeland is
far away. I
haven’t got a job.
My family isn’t
rich. We are starving
but this is my
bad life and I
need to get used
to it.
STAY
STRONG
AND
DON’T
EVER
GIVE
UP!

Luka Špendal, 7. B

My family is not with me
I`m feeling like I`m falling apart
Going far away from home
Right now I`m running away
Afraid of what will happen the next day
Terrified of people around me
I`m alone
Oh, when will it be over?
Night is coming
Teja Krevs, 8.a

I love my life
My house is burning
Missing my friends and pets
I` going on another journey
Growing up with my sister
Riding my bike
Asking for the way
Thinking: »What is going on?«
I am missing my old life
On the move
No food
Oskar Udovč, 7.a

MY DREAMS ARE TO BE AWAY FROM THIS PAIN
IN MY DREAMS I AM SAFE
EVERYTHING WILL BE OKAY
REUNITED AT LAST WITH THE PEOPLE I LOVE
ANOTHER DAY HAS PASSED
THEY PUT US ON A TRAIN FAR AWAY FROM HERE
I SEE A TALL BUILDING FULL OF HOPE AND FUTURE AT LAST
BEING HAPPY ONCE, BEING HAPPY NOW
I`LL NEVER RELIVE THAT DAY AGAIN, I AM SAFE NOW.

Eva Neža Doberdrug, 9. A

PLACE LIKE HOME

Every time I went to bed,
I asked myself: »What's home?«
My answer was I don't know,
until I ended up alone.

Now I know I don't have a home
now I long for that place.
Will I ever have it back?
Will there be finally peace?

The war made me realise,
what home really is,
what actually that place is
and it's a place we all miss.

THERE ARE PEOPLE

There's a point in your life
when you think it's the end.

Yeah we cry,
for our broken phones,
for not having enough clothes.

But there are people out there
who have no phones,
that don't have enough clothes.

They ain't crying about that.
They are crying because of
a lost home where they used to sat,
because of the friends they won't see again.
They might not even
have family with them.

Why?

Now think again
about crying
about your phone, clothes.
You have everything
you need right now.
Just think about that.

There are people out there
who don't have a life.

Nika Fišter, 8. c

Činkvine
Čas čudežev

Marjetka Pivk

beg
razburljiv težak
ljubiti razumeti pomagati
žalost sreča razočaranje upanje

življenje

Čas čudežev

Lara Velkavrh

pot
čustveno realno
iskati vztrajati premagati
upanje ljubezen napetost izkušnje

spomin

Čas čudežev
Živa Bregar

potovanje
samostojen ljubezniv
sta pretrpela je odkril je odrasel
žalost zaskrbljenost svoboda ljubezen

življenje

Čas čudežev
Čila Radakovič

upanje
brezčasen razburljiv
potovati trpeti čakati
želja strah presenečenje resnica

sprememba

Čas čudežev
Patricija Femc

hrepenenje
žalostna globoka
ljubiti upati iskati
obup upanje žalost ujetost

želja

Čas čudežev
Oskar Udovč

resnica
čustvena skrivnostna
seljenje pripovedovanje dopolnjevanje
Kaj se bo zgodilo? Njihovi občutki? Prestrašenost Zakaj?

zgodba

Činkvine
Čas čudežev
Žana Pirnar

samostojnost
pogumen ljubezen
potovanje osamljenost zaupati
trpljenje žalosten sreča zamišljenost

resnica

Klara Tina Blažič

migracije
vsakdanja aktualna
seljenje veseliti se iskanje
žalost veselje radost jok

beg

Nina Strašek

upanje
čustvena vztrajna
trpljenje iskanje razočaranje
volja pot beg želje

volja

Činkvine
Čas čudežev

Nika Grill

prihodnost
čudežni skrivnostni
pobegniti zaupati sprejemati
drugačnost sprejemanje žalost premagovanje

migracije

Urška Juršak

migracije
čudežna zanimiva
potepati se učiti bežati
žalostna življenjska zgodba poučna polna misli

beg vse do Francije

Nika Fišter

potovanje
skrivnostno čudežno
hoditi sprijazniti se zapustiti
žalost strah jeza osamljenost

življenje

Činkvine
Čas čudežev
Vana Bašić

prijateljstvo
realistično nevarno
bežati ljubiti preživeti
strah sočutje domotožje upanje

pustolovščina

MIGRACIJE
Aleksander Voglar Pungartnik, Matevž Rozman, Semra Salija, Aila Močnik

Pučinskas, Mojca Povh

migracije
obupana žalostna
trpeti obžalovati podhraniti
jeza žalost pogrešanje obujanje spominov

preseljevanje

NK Svoboda
Živa Bregar

prijateljstvo
odgovoren odločen
je potoval je zaupal sta postala
strah mir svoboda olajšanje

preizkušnja

_________________________________________________________________________________

Činkvine - NK Svoboda
Nika Grill

pomoč
prijazen prijateljski
spodbuditi pomagati omogočiti
pravo prijateljstvo upiranje skupnost skupaj zmoremo več

svoboda

Čila Radakovič

tekma
zanimiv zmagovalni
pomaganje pisati verjeti
ni obupal rešitev dobro srce sanje

sodelovanje

Nina Strašek

drugačnost
prijateljska mladinska
sprejemati iskati igrati
bolečina rešitev zaupanje pomoč

povezanost

Činkvine - NK Svoboda

Klara Tina Blažič

nasprotja
športno navdihujoča
žalovanje pogum iskanje
žalost sreča boljše pogum

drugačnost

-------------

Žana Pirnar

srečanje
zaupljiv odgovoren
igrati se trpeti zaupati
strah sreča olajšanje pozitivno mišljenje

poti

Oskar Udovč

nogomet
doživljajoča zaskrbljujoča
spoznavanje sprejemanje gostovanje
pomagati sodelovati zavarovati se postaviti se zase

sreča

Činkvine - NK Svoboda
Patricija Femc

prijateljstvo
močna napeta
boriti se iskati najti
veselje olajšanje živčnost oddih

krila

Urška Juršak

prijateljstvo
dobrodušna napredna
igrati pomagati prispevati
zanimiva zgodba zgled vsemu svetu poučna na trenutke žalostna

pomoč ljudem v stiski

PUSTOLOVŠČINA S PETROM PANOM

Četrtošolci smo si v Lutkovnem gledališču Ljubljana ogledali pustolovsko predstavo Peter Pan in na
koncu o njej zapisali tole:

Najbolj mi je bil všeč lik Mihca. To pa zato, ker je takrat, ko bi moral iti spat in je mama ravno odhajala
iz sobe, se dvignil iz postelje in jo vprašal kdaj se je rodil. Mama mu je odgovorila, da se je pred peti-
mi leti ob dveh zjutraj. In nato ji je on rekel, če jo je potem zbudil. To je bilo meni res smešno.

Sara Ferbežar, 4.c

Najbolj sem bila presenečena nad poljubom. Tega res nisem pričakovala. Najbolj pogumna v predsta-

vi sta bila Peter Pan in Wendy. Zelo pa mi je bil všeč Mihec- Glista. Videlo se je, kako so se igralci tru-

dili. Predstava mi ej bila res zelo všeč. Zala Gabrič,

4.c

Všeč mi je bilo, ker so bili znani igralci. Najboljši lik mi je bil Mihec. Vsi so bili zelo zanimivi in smešni.

Anže Femc, 4.c

Najbolj mi je ostalo v spominu, ko so se Peter Pan, Tigrasta Lilija in Wendy borili proti piratom. Nato
sta se Peter Pan in Wendy poljubila.

Lana Luštek, 4.c

V Ljubljani sem zelo uživala na predstavi. Ko smo hodili proti dvorani smo prehodili veliko stopnic.
Najboljši del v predstavi mi je bil, ko so uprizorili valove, ki plapolajo nad igralci in gledalci. To je bila
najboljša predstava kar sme jih videla.

Pika Hren, 4.b

Najbolj mi je bilo v predstavi všeč, kos ta se Peter Pan in Wendy poljubila. Predstava je bila smešna
in zanimiva. Ni pa mi bilo všeč, da se nismo smeli dotakniti predmetov in igralcev.

Lara Smolič, 4.c

Ob gledanju predstave sem bila zelo presenečena, saj sem poznala lika po imenu Jakec in Miha ( Pi-
pec in Glista). Prepoznala sem jih iz televizijskih nadaljevank. Bil mi ej všeč način predstave, saj se je
vse dogajalo tik pred nami in nad nami. Ni pa mi bilo všeč, da so se nekateri dogodki ponavljali.

Laura Mervar, 4.b

Najbolj mi je bil všeč lik po imenu Čvek, zato ker , ko se je predstavil je zelo hecno zapel svoje ime.
Igra ni bila tako podobna zgodbi, ki sem jo brala v knjigi. Zanimivo je bilo tudi zato, ker smo si pred-
stavo ogledali na Odru pod zvezdami. Peter Pan in Wendy sta v zgodbi razvijala romanco. Igralci so
bili tako predani, da je nastal tudi prvi čisto pravi poljub.

Sara Dobrovoljc, 4.c

V 2. a-razredu se v okviru dodatnega pouka pripravljamo na tekmovanje iz znanja sloven-
ščine. Letos je osrednja tema tekmovanja književno delo Leopolda Suhodolčana Krojaček
Hlaček. Da nam bo pisanje na tekmovanju šlo bolje od rok, že sedaj pridno vadimo in piše-
mo svoje zgodbe, v katere vpletamo elemente prebranega književnega dela. Ali nam dobro
uspeva?

Lia Ana Prosen: Krojaček Hlaček sešije šolo

Nekoč je živel zelo prijazen mož po imenu krojaček Hlaček. V neki šoli so bili otroci v šoli
cel teden. Krojaček Hlaček je imel v tej šoli tudi prijatelje. Borka in Bineta ter eno prijateljico
Bredo. Breda je hodila v 5. c, Bine v 9. a in Borko v 8. b. Vsi so se zelo radi igrali igro
Pismo.
A neke sobote je v šolo zadela strela. Krojaček Hlaček se je odločil to šolo narediti znova.
Spraševali so ga, kako jo bo obnovil in nato jim je povedal kako. Vzel je nit in šivanko ter
začel šivati. Uporabil je šest barv. Te barve so bile rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra
in vijolična. Šola je postala tako pisana, da je ta šola postala najlepša.

Gašper Dežman: Krojaček Hlaček sešije šolo

Bil je konec šolskih počitnic. Borko, Bine in Breda niso bili preveč navdušeni in so si želeli,
da drugi dan ne bi bilo šole. In drugi dan res ni bilo šole. Spraševali so se, kam je šla, iskali
so jo, a o njej ni bilo ne duha ne sluha. Odšli so h krojačku Hlačku. Povedali so mu vse od
a do ž. Krojaček Hlaček je ostal miren in rekel: »Sešijmo novo šolo!« Borko, Bine in Breda
so se malo obotavljali, krojaček Hlaček pa je že začel preštevati gumbe. Šola je bila en dva
tri narejena. Imela je lepo okrašene zavese, tablo in igralni kotiček. Nove šole so bili vsi
zelo veseli.

Svit Jambrošič: Krojaček Hlaček sešije šolo

Krojaček Hlaček je šel v šolo po Borka, Bineta in Bredo. Ko se je ustavil pred šolo, je videl,
da je šola porušena. Spraševal se je, kaj naj zdaj. Malo je pomislil, nato pa rekel: »Sešil
vam bom novo!« Otroci so ga spraševali: »Kako?« On pa jim je rekel: »Pozorno me opa-
zujte!« Vzel je šivanko in gumbe in sik sik pošil. Šola je bila narejena. A nekaj ji je še manj-
kalo. Pisarna za učitelje in knjižnica. Šik šik je pošil in pisarna ter knjižnica sta bili narejeni.
Kupili so še knjige in šola je bila pripravljena za otroke.

CICI VESELA ŠOLA – 2. RAZRED
Tema marčevske CICI VESELE ŠOLE je – NAŠA OPRAVILA DOMA, zato se pri ID CICI VESE-
LE ŠOLE pogovarjamo, kaj in zakaj moramo tudi otroci pomagati staršem pri domačih opravilih.
Če bomo tudi otroci pomagali staršem pri opravljanju domačega dela, bodo starši imeli več ča-
sa, da se bodo igrali z nami. Vsi člani družine pa bomo imeli več časa za različne hobije in za
počitek.

CICIVESELOŠOLCI, 2. .R
NAŠA NAJLJUBŠA OPRAVILA

Manja, 2. d

V roke rad vzamem sesalec in z njim lovim smeti po stanovanju.
Gal, 2. d

Izza Simona,2.d

Rada pomivam posodo in bratcu pomagam pri brisanju posode.
Brisanje prahu je zanimivo, ko s čudežno krpico loviš drobne delce, ki jih
skoraj ne vidiš.

Žana, 2. b

Všeč mi je, ko čistim zelenjavo in mi roke dišijo po zelenjavi. Rada tudi
pomagam mamici kuhati. Zelo zanimivo mi je, ko s kuhalnico vrtim zele-
njavo po loncu.

Brina, 2. b

Jaz sem Svit. Star sem 8 let. Moje najljubše opravilo doma
je zlaganje sveže opranega perila iz pralnega stroja. Perilo tudi rad zložim
v omaro.

Svit, 2. a

Moje ime je Gašper in najraje hranim mojega morskega prašička. Zelo rad
mu postrežem s suhim senom in ga opazujem, kako grizlja slamice sena.

Gašper, 2. a

Zala, 2. c
Moje najljubše opravilo je pospravljanje mize po kosilu.

Monika, 2. d

MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ LONDON EYE
High
Imam prijatelja, famous
najboljšega na svetu, London
skupaj se igrava in zabavava. view,
glass cabins
Včasih kaj ušpičiva, colour blue.
ali pa uničiva,
a kazni se izmuzniva, You can see it, too!
kot prava tatova. Go to London and you
will see that all
Tudi, če se skregava, the things are true.
se takoj pobotava,
bonbone kdaj vzameva Živa Bregar 7.b
in jih skupaj snedeva.

A najrajši se zabavava,
Ko se skupaj igrava.

Peter Sinur, 4.c

GLASBENA OLIMPIJADA

Jaz, Edita in Patricija smo se uvrstile na državno tekmovanje iz
glasbene olimpijade. To tekmovanje je eno od najtežjih tekmovanj,
ki se jih osnovnošolec lahko udeleži.

Zgodaj zjutraj sem bila že na poti in se vsa tresla. Tekmovanje je bilo
razdeljeno na štiri sklope. Najprej smo pisale test, kjer je bilo ogrom-
no slušnih primerov in druge naloge iz splošne glasbene razgleda-
nosti ter vprašanja, ki so se navezovala na članke, ki smo jih morali
prebrati. Test je bil mimo in čakal nas je najtežji del tistega dne, vsaj
zame, to so bile A-vista vaje. Vstopila sem v učilnico in na klavirju
sta me čakala dva stolpca. V levem so bile melodične, v desnem pa
ritmične vaje. Najprej sem pred dvočlansko komisijo izvajala melo-
dično vajo. Ta mi ni šla od rok, zato pa sem se pri ritmičnih vajah s
punktiranim ritmom in triolami bolje odrezala. Nato smo šle v Šantlo-
vo dvorano, kjer smo odpele izbrano pesem.

Popoldne nas je čakal še zadnji sklop - izvajanje lastne skladbe, kjer
se najbolj vidi umetniški duh glasbenika. Čakala sem, da moj glas
napolni vso dvorano. Ko sem zaslišala aplavz, sem vedela, da mi je
uspelo in da sem s svojim celotnim nastopom na tem tekmovanju
lahko zadovoljna. Čakala sem samo še na razglasitev rezultatov. Sr-
ce mi je poskočilo, ko sem zaslišala, da smo vse tri osvojile srebrno
priznanje. Bila sem ponosna nase, na Patricijo in Edito, še posebej
pa na učiteljico Tatjano Dolenc, saj si je vzela čas in nas je učila in
trenirala pol leta za to tekmovanje. Vidi se, da to tekmovanje potre-
buje še več vloženega dela, saj je zelo obsežno. Seveda pa je bila
ta izkušnja edinstvena in lepo je bilo videti še druge mlade upe Slo-
venije, ki bodo čez nekaj let stali na svetovnih odrih pred ogromno
množico.

Nika Fišter, 8. c









REBUS

123 12345 1234
___ ___ ___ ___ ___ ___

1234 1234567
Nika Blažič 6.c ___ ___ ___ ___ ___ ____

PARLAMENT

Udeležila sem se regijskega parlamenta, kar je bil že velik dosežek in sem bila
sama s sabo čisto zadovoljna. Vendar sem rekla, da se bom potrudila za uvrsti-
tev na nacionalni parlament. Nervoza je skozi moje kosti šinila takoj, ko sem sto-
pila skozi prag novomeške občine. In nervoza je bila definitivno razlog, da sem
se še bolj potrudila in utemeljevala svoje mnenje. Težko je bilo priti do besede
saj je bilo učencev kar iz 35 šol in tudi žal mi je za tiste, ki niso imeli take sreče,
da bi jih večkrat poklicali, kakor sem jo imela jaz. Čutila se je tekmovalnost, toli-
ko pametnih, razgledanih otrok in misliš, da se ne moreš primerjati z njimi. Toda,
na koncu mi je uspelo, saj sem se uvrstila na nacionalni parlament in sem zno-
traj svojega časa skakala od sreče. To je res enkratna priložnost in komaj ča-
kam, da grem v Ljubljano in pokažem, utemeljim, da otroški glas šteje in ne sme
biti preslišan.

Nika Fišter, 8. c

NIKA IN DOMEN NA 28. REGIJSKEM PARLAMENTU DEBATIRALA O
ŠOLSTVU

Svetniške klopi je 8. marca 2018 zasedlo 35 delegatov, ki so na regijskem parlamentu zastopali 15.203
učencev 43 osnovnih šol iz 24 občin širše dolenjske regije, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladi-
ne Mojca ob podpori Mestne občine Novo mesto.
Prav vsi delegati, ki so prišli iz Šentvida pri Stični, Kostela, Šentruperta, Loškega Potoka, Škocjana, Sta-
re Cerkve, Kočevja, Ribnice, Novega mesta, Straže ... so se pridno oglašali in tehtno obdelali letošnjo
temo, za katero so soglašali, da je zelo dobro izbrana in več kot potrebna v osnovnem šolanju. Učenci
bi namreč v šolskem sistemu marsikaj zamenjali, dodali, spremenili ...
Domnu je pomembno uporabno znanje za življenje, Žigo skrbi avtoriteta učiteljev, ki jo spodkopavajo
nekateri učenci in njihovi starši, Nika bi nekatere predmete uvedla skozi celo leto. Amika Zoja meni, da
bi bilo med šolske predmete uvesti tudi prepoznavanje odvisnosti in samopomoč, Lana bi uvedla tudi
osnove ekonomije. Veliko učencev je poudarjalo, da bi namesto opominov in ukorov za neprimerno ob-
našanje učencev uvedli družbeno koristno delo, pri katerem bi moral učenec pomagati snažilkam in
hišniku. Megi je poudarila potrebno spoštovanje med vsemi zaposlenimi in učenci na šoli. Nina meni, da
učenci odnos do šole prinesejo od doma, saj s svojim obnašanjem pokažejo, kakšno mnenje o učiteljih
in šoli imajo njihovi starši. Nika bi delo učitelja podelila tudi boljšim učencem, ki naj bi snov slabšim do-
datno razložili. Žiga želi sodelovati pri delu šole in nastajanju učnih programov – balast bi odstranil iz
knjig in zvezkov ter poglobil znanje pri pomembnejših vsebinah. Ivo je poudaril pomen ocenjevanja tru-
da, saj so nekateri učenci pri npr. športni vzgoji manj uspešni, se pa morda bolj trudijo. Urban bi uvedel
kot obvezne le osnovne predmete, ostale pa bi si učenci izbrali po svojih željah. Lana si želi več praktič-
nega dela, poskusov in uvedbo računalništva kot osnovnega predmeta. Megi meni, da se pri zgodovini
preveč učijo o antiki in premalo o Sloveniji in Slovencih. Večina učencev se strinja, da so domače nalo-
ge potrebne, vendar bi je morali učitelji dati manj. Žiga bi ocenjevanje dopolnil s komentarji, Neža je po-
udarila pomen opisnega ocenjevanja za določene predmete ...

Na koncu so regijski delegati za nacionalni otroški parlament izvolili desetčlansko delegacijo: 9. aprila
2018 jih bodo v veliki dvorani državnega zbora zastopali: Žiga Murn Lindič iz Kočevja, Jakob Kavšek iz
Črnomlja, Ivo Štukelj iz Ivančne Gorice, Neža Račečič, Klara Ostojić in Domen Špringer, Nika
Fišter, Amika Zoja Jelič in Klara Štukelj iz Novega mesta, Iva Žalec iz Mokronoga in Lucija Konda iz Čr-
nomlja.

Maja Gorenc Šulc in Saša Kovač,
mentorici otroškega parlamenta

KITAJSKA

Meni je zelo všeč Kitajska. Po starodavni legendi je Kitajsko ustvaril velikan Pangu.
Simbol tega je znak jin in jang. Kitajska ima več kot milijardo prebivalcev. Kitajci so izu-
mili karate, papir, smodnik, samokolnico, cmoke, špagete in tisk. Tam živijo pande, ki
jedo bambus. Kitajci uporabljajo za pisanje pismenke. Znamenitost Kitajske je Veliki ki-
tajski zid.

Svit Jambrošić, 2. a

SKUPAJ NA RODITELJSKEM SESTANKU

Ko sem v torek popoldne prišel v šolo, sem najprej počakal, da so se vsi zbrali. Potem smo
predstavili 8 krogov odličnosti. Ena izmed teh je odgovornost. Brali smo različne stvari o od-
govornosti. Jaz sem vodil zabavno razgibavanje. Ogledali smo si film in si s starši izmenjali
prijazna sporočila. Nato smo skupaj s starši v tabelo vpisali, kako opravljamo naloge. Na
koncu nam je učiteljica predstavila šolo v naravi.

Lukas Brljavac, 3. a

Na roditeljski sestanek sem prišla z mamico. Najprej smo vsi posedli na stole. Potem smo
nekateri učenci odšli pred tablo in nagovorili starše. Ko je bil na vrsti Lukas, smo morali vsi
vstati in upoštevati njegove ukaze. Žana je razdelila liste, da smo označili, kako uspešni smo
pri opravilih. Nato smo še zaplesali in odšli domov.

Gaja Jakše, 3. a

V STARI HIŠI SREDI MESTA

Nekoč je bila stara hiša sredi mesta. V stari hiši je živela babica od ma-
lega Janija.

Jani je šel rad s starši k babici, saj mu je pripovedovala zgodbe, ki so bi-
le zanimive. Nekega dne pa mu je babica pripovedovala zgodbo o hiši v
kateri živi.

Babica je začela pripovedovati… Nekega dne se je moj pra pra pra de-
dek odločil, da bo ob reki Krki na bregu zgradil hišo. Čez nekaj let je tja
prišla še moja pra pra pra babica. Poročila sta se in skupaj srečno žive-
la. Imela sta otroke in vsi so veselo tekali po bregu, se kopali v reki, lovi-
li ribe po reki in se vozili s čolnom…Čez nekaj let so k njim prišli živet še
njihovi sorodniki., saj je bilo prostora dovolj za vse. Breg se je polnil in
polnil…Nastala je majhna vasica. Ker so potrebovali več hrane in denar-
ja za preživetje so naredili veliko vrtov in na tržnici sredi vasi prodajali
zelenjavo. Tako so nastale prve trgovine. Ljudje so tam menjavali različ-
no blago in lažje so živeli. Takrat je to postala že velika vas, ljudje so se
preseljevali, saj ej bilo tukaj življenje lepo. Takrat sta tu živela že moj pra
pra dedek in pra pra babica.Tako se je naš rod večal in večal in čez leta
je tam nastalo novo mesto. Takrat je v njem živel že pra pra dedek. To
mesto se je večalo in večalo in hiša v kateri se je začelo prvo življenje,
se je starala. In to je hiša v kateri sva zdaj jaz in ti moj vnuček in to me-
sto je danes Novo mesto.

Tako je babica končala svojo zgodbo.

Jani ni mogel verjeti, da je to zdaj ta hiša v kateri sedi ob svoji babici.
Gledal jo je in gledal in razmišljal, kaj vse se je dogajalo v njej, kdo vse
je živel v tej stari hiši. Zelo ej bil vesel te zgodbe. Vsem jo je
pripovedoval. Želel si je, da zanjo izvedo
še drugi in si želel, da se ne bi pozabila.

Peter Sinur, 4. c

SVET

Svet je sladek kot med, Lia Ana Prosen in Leon Golovrški: POMLA-
velik in okrogel kot žoga. DNA
Enak kot drugi planeti,
tak barven in svetel. Ptica zletela je na drevo in pela lepo.

Aljaž Krajnc, 4.b Ko prišel sem, lepa je bila in pomlad priklicala.

Svit Jambrošič in Žiga Bojanc: IZŠTEVAN-
KA

Tiger gre čez cesto pa sreča Pehto.

Pehta mu reče: »Spekla te bom!«

Tiger pa reče: »Raje grem lovit slepo miš, ti pa zdaj
loviš!«

Sara Godina in Miha Uršič: IZŠTEVANKA
Muca Maca črna miš,
tri kokoši ti loviš!

Monika Adamič in Leja Parkelj: IZŠTEVAN-
KA
1, 2, 3 gosenica lovi.
1, 2, 3 medvedek že spi.