OČESNA KLINIKA UKC LJUBLJANA 130 LET

OČESNA KLINIKA UKC LJUBLJANA 130 LET

OČESNA KLINIKA
UKC LJUBLJANA

130 LET

Očesna klinika UKC Ljubljana 130 let
Založnik: Očesna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba: Jože Golobič, univ. dipl. prav., generalni direktor UKC Ljubljana
Uredniški odbor: prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.; izr. prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med.; prof. dr. Polona Jaki Mekja-
vić, dr. med.; doc. dr. Špela Štunf Pukl, dr. med.; doc. dr. Mojca Urbančič, dr. med.; doc. dr. Nataša Vidovič Valentinčič, dr. med.
Tekst: prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.; prof. dr. Marko Hawlina, dr. med.; doc. dr. Mojca Urbančič, dr. med.; dr. Jelka
Brecelj; doc. dr. Maja Šuštar, dipl. biol.; izred. prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med.; prim. mag. Vladimir Pfeifer, dr. med.; doc. dr.
Mirna Štabuc Šilih; prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med.; doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med.; doc. dr. Martina Jarc
Vidmar, dr. med.; prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med.; asist. dr. Gregor Hawlina, dr. med., prim. mag. Dragica Kosec, dr.
med.; doc. dr. Špela Štunf Pukl dr. med.; asist. Makedonka Atanasovska Velkovska, dr. med.; dr. med.; Đurđa Sima, dipl. m. s.
Lektorica: Katarina Faganel
Fotografije: Barbara Klemenc, Matej Povše, Tina Roš
Tehnična urednica, oblikovanje, obdelava fotografij: Ana Vedlin
Tisk: Grafex d. o. o.
Naklada: 300 izvodov
Univerzitetni klinični center Ljubljana, maj 2021
Copyright © 2021

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

614.21(497.4Ljubljana):617.7(082)

KLINIČNI center Ljubljana. Očesna klinika
Očesna klinika UKC Ljubljana : 130 let / [tekst Mojca Globočnik Petrovič

... [et al.] ; uredniški odbor Mojca Globočnik Petrovič ... [et al.] ; fotografije
Barbara Klemenc, Matej Povše, Tina Roš]. - Ljubljana : Očesna klinika,
Univerzitetni klinični center, 2021

ISBN 978-961-7105-05-6
COBISS.SI-ID 62439427

KAZALO 4

OČESNA KLINIKA 130 LET PO USTANOVITVI 7

130 YEARS SINCE THE FOUNDING OF THE EYE HOSPITAL 12

OSEBNA IZKAZNICA OČESNE KLINIKE 13

KRATEK ZGODOVINSKI ORIS 130 LET OČESNE KLINIKE 17
18
STROKOVNE DEJAVNOSTI OČESNE KLINIKE UKC LJUBLJANA 20
Diabetična retinopatija 22
Laboratorij za vidno elektrofiziološko diagnostiko 24
Glavkom 26
Katarakta in operacije sprednjega segmenta 28
Kontaktne leče in keratokonus 30
Mrežnica 32
Nacionalni center celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih 34
Nevrooftalmologija in distrofije mrežnice 36
Očesna onkologija 38
Okuloplastična kirurgija 40
Ortoptika in strabologija 42
Pediatrična oftalmologija 44
Roženica 46
Splošne očesne ambulante 48
Ščitnična orbitopatija 50
Uveitis 52
Vitreoretinalna kirurgija
DELO NA OČESNI KLINIKI SKOZI OČI FOTOGRAFA 86

PEDAGOŠKA DEJAVNOST 89

RAZISKOVALNA DEJAVNOST 92

ZDRAVSTVENA NEGA OČESNEGA BOLNIKA NA OČESNI KLINIKI SKOZI DESETLETJA DELOVANJA 95

OSEBJE 108

ZAPOSLENI NA OČESNI KLINIKI MED DELOM, UJETI V OBJEKTIV FOTOGRAFA

OČESNA KLINIKA 130 LET PO USTANOVITVI

prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med., predstojnica Očesne klinike UKC Ljubljana

Očesna klinika praznuje častitljivo obletnico, 130 let obstoja. Očesna klinika Ljubljana je samostojna enota UKC Ljubljana.
V svoji nekratki zgodovini se je iz skromnega samostojnega Med 199 zaposlenimi je 47 zdravnikov, od tega 37 specialistov
očesnega oddelka, ki je deloval v okviru takratne civilne bolni- oftalmologije. Izmed 13 doktorjev znanosti je devet učiteljev of-
šnice in katerega ustanovitev so v Deželnem svetu potrdili 17. talmologije (štirje redni profesorji, ena izredna profesorica, štirje
novembra 1890, razvila v enega najsodobnejših in strokovno docenti). V zdravstveni negi je kar 111 zaposlenih, od tega 69 di-
visoko usposobljenih očesnih centrov, ki je tako strokovno kot plomiranih medicinskih sester in 42 srednjih medicinskih sester.
organizacijsko povsem primerljiv s sodobnimi očesnimi centri
v Evropi. Od začetkov do danes tu delujejo pionirski oftalmolo- Dejavnost poteka v ambulantah, na oddelkih in v operacijskem
gi, ki dosegajo izjemne dosežke na ožjih oftalmoloških področ- bloku. Obsega 20 specialističnih in subspecialističnih očesnih
jih ter s tem omogočajo razvoj stroke, stalno izobraževanje in ambulant, tri bolnišnične oddelke s skupaj 53 posteljami in pet
znanstvenoraziskovalno delo. Vse v dobro bolnika, kar je temelj- operacijskih dvoran. Na leto beležimo več kot 45000 ambu-
no poslanstvo Očesne klinike. lantnih pregledov, 900 oddelčnih sprejemov s povprečno ležal-
no dobo, krajšo od treh dni, ter opravimo več kot 8000 operacij
in laserskih posegov.

STROKOVNA DEJAVNOST manjše invazivnosti in vstavitev drenažnih vsadkov pri refrak-
tarnih glavkomih sta na voljo le na Očesni kliniki.
Že ob začetku delovanja Očesne klinike so se pojavili zametki
številnih subspecialističnih dejavnosti, ki so do današnjih dni, Kontaktne leče in keratokonus. Vključuje celostno obravnavo
tudi zaradi nezadržnega tehnološkega napredka v oftalmologi- vseh bolnikov s keratokonusom in z drugimi oblikami iregular-
ji, predvsem pa zaradi predanega dela tako posameznikov kot nega astigmatizma iz cele Slovenije.
celotnega tima doživele izjemen razvoj. Njihovi »ustanovitelji«
oziroma »utemeljitelji« in današnji »nosilci« so vrhunski stro- Mrežnica. Invazivni in neinvazivni multimodalni slikovni pri-
kovnjaki na specifičnih strokovnih in zanstvenoraziskovalnih stop pri proučevanju očesnega ozadja omogoča morfološke in
področjih. funkcionalne prikaze že ob rutinskih preiskavah. Intravitrealno
zdravljenje z zdravili od leta 2019 poteka v prenovljenem Centru
Diabetična retinopatija. Obsega program presejanja diabetič- za intravitrealno farmakoterapijo.
ne retinopatije in multimodalno slikovno diagnosticiranje ter
raznoliko zdravljenje z intravitrealno farmakoterapijo, laserjem Nacionalni center celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih
in vitrektomijo. je nova, izrazito multidisciplinarna dejavnost ter v Sloveniji prva
in trenutno edina, ki se ukvarja s celostno rehabilitacijo slepih
Elektrofiziološki laboratorij. Je med redkimi tovrstnimi labo- in slabovidnih.
ratoriji na svetu, kjer na enem mestu potekata elektrofiziološko
diagnosticiranje mrežnice in vidnih poti ter pediatrična elektro- Nevrooftalmologija. Posveča se najtežjim pridobljenim in pri-
fiziologija. rojenim okvaram vidnega živca in vidnih poti ter zgodovinsko
obsega tudi obravnavo bolnikov z distrofijami mrežnice.
Glavkom. Uspešno vodenje bolnika z glavkomom temelji na
zgodnjem diagnosticiranju, spremljanju učinkov zdravljenja in
njegovih modifikacijah. Široka izbira kirurških pristopov v smeri

4

Okuloplastika. Obsega orbitalno kirurgijo, kirurgijo solznih poti Roženica. Obravnava roženice vključuje najnovejše diagnostič-
in kirurgijo vek s poudarkom na endoskopski kirurški tehniki ne možnosti s poudarkom na neinvazivnih slikovnih pristopih
in laserski kirurgiji. Vključuje tudi razvoj kliničnih aplikacij za ter najsodobnejših nekirurških in kirurških načinih zdravljenja.
Er:YAG laser domače proizvodnje. Vključuje tudi področje presaditev, ki je v domeni očesne banke,
akreditirane pri Javni agenciji Republike Slovenije za medicin-
Očesna onkologija. Je interdisciplinarna dejavnost, ki se posve- ske pripomočke (JAZMP).
ča diagnosticiranju in zdravljenju očesnih tumorjev in tumorjev
orbite, med drugim tudi zdravljenju malignih melanomov žilnice Splošna očesna ambulanta. Je izrednega pomena za izobra-
z radioaktivnim rutenijevim aplikatorjem. ževanje specializantov oftalmologije in družinske medicine. V
urgentni ambulanti oskrbujemo bolnike iz skoraj cele Slovenije,
Operacije katarakte in sprednjega segmenta. Operacije ka- ki so k nam napoteni pod »nujno«. Na leto opravimo približno
tarakte so najpogostejše operacije v medicini nasploh. So 14.000 pregledov.
učinkovite in zelo varne. Očesna klinika je referenčni center za
kompleksne operacije sprednjega segmenta pri poškodbah in Ščitnična orbitopatija. Zapleteno stanje zdravimo z izrazi-
razvojnih anomalijah v regiji. to interdisciplinarnim pristopom. Obsega diagnosticiranje in
zdravljenje najtežjih primerov, tudi tistih, ki zahtevajo urgentne
Ortoptika in strabologija. Zgodnje diagnosticiranje vzrokov ški- in elektivne kirurške dekompresije orbite, zdravljenje dvojnega
ljenja, dvojnega vida in slabovidnosti omogoča, da lahko z or- vida in rehabilitativne okuloplastične posege.
toptičnimi postopki, korekcijo ali z različnimi operativnimi teh-
nikami izboljšamo stanje binokularnega vida. Uveitis. Kot izrazito interdisciplinarno področje vključuje tudi
številne nove možnosti diagnosticiranja in zdravljenja, pred-
Pediatrična oftalmologija. Obsega vse subspecialne dejavnosti vsem s tarčnimi zdravili. S tem omogoča hitrejšo rehabilitacijo
v otroški oftalmologiji. Preiskovalne in terapevtske metode so in uspešno ohranitev vida.
prilagojene očesnim spremembam, ki se pojavljajo pri otrocih.
Je izrazito interdisciplinarna dejavnost. Vitreoretinalna kirurgija. S tehnološkim razvojem, medopera-
tivnim natančnejšim spremljanjem struktur v steklovini in mre-
žnici ter z izpopolnjenimi mikroinštrumenti dosegamo boljše
rezultate zdravljenja in hitrejšo rehabilitacijo.

PEDAGOŠKA DEJAVNOST baza za dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje medicin-
skih sester ter za pridobivanje in opravljanje izpita iz specialnih
Očesna klinika je temeljna in osrednja izobraževalna ustanova, znanj. Kot učna ustanova smo akreditirani pri Evropskem od-
ki nudi izobraževanje študentom ljubljanske Medicinske fakul- boru za oftalmologijo (angl. European Board of Ophthalmology)
tete ter specializantom oftalmologije in drugih strok. Za speci- in pri Mednarodnem svetu za oftalmologijo (angl. International
aliste oftalmologije redno organiziramo nacionalna in medna- Council of Ophthalmology).
rodna izobraževanja. Pohvalimo se lahko, da naši specializanti
zelo uspešno opravljajo evropski specialistični izpit. Smo učna

RAZISKOVALNA DEJAVNOST v zadnjih treh letih smo objavili 77 znanstvenih prispevkov, od
tega 47 s prvima ali vodilnim avtorstvom. Kar 25 slednjih smo
Očesna klinika že vrsto let uspešno sodeluje s številnimi ba- uresničili v letu 2020.
zičnimi in kliničnimi ustanovami doma in v tujini. Kot nosilci ali
»člani« smo vseskozi udeleženi pri številnih projektih v okviru
Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo oz. pri Jav-
ni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Samo

5

Na Očesni kliniki si nenehno prizadevamo, da bi zadostili vse ve- Tudi organizacijsko smo v zadnjem letu naredili izjemen preboj.
čjim potrebam prebivalstva po dobrem vidu, tako na področju Predvsem zaradi še pred letom dni nepredstavljive epidemije,
diagnosticiranja kot tudi učinkovitega zdravljenja. Pokrivamo ki je danes žal realnost, smo pospešeno vzpostavili okolje, ki s
tudi organizacijski vidik, saj na številnih področjih delujemo kot prilagojenim procesom dela omogoča varno in celovito obrav-
edini v državi. navo bolnika v čim krajšem času. S specifično prirejenimi pro-
tokoli obravnave bolnikov smo vzpostavili Oddelek enodnevne
Področje oftalmologije se v zadnjih desetletjih, zlasti izrazito pa bolnišnice. Kirurške posege v večini opravimo v obliki enodnev-
v zadnjem desetletju, ponaša z izjemnim tehnološkim razvojem, ne hospitalizacije ali ambulantno po predhodni temeljiti predo-
ki danes omogoča neinvaziven vpogled v morfološke, že skoraj- perativni pripravi. Tudi diagnostične obravnave sledijo načelu
da ultramikroskopske strukture očesa, in z izjemno natančno celovite strokovne obravnave v čim krajšem času, kar seveda
opredelitvijo funkcionalnih značilnosti. Nove možnosti diagno- zahteva organizacijsko odličnost.
sticiranja in zdravljenja z vse bolj tarčnimi zdravili – z intravitre-
alno farmakoterapijo na eni strani ter z genskim zdravljenjem Da je naša sodobno opremljena Očesna klinika vodilna nacional-
in zdravljenjem z matičnimi celicami na drugi strani – odpirajo na strokovna, pedagoška in znanstvenoraziskovalna ustanova,
do še pred nekaj leti nepredstavljive možnosti ohranjanja vida. ki bolnikom poleg hitre in individualno usmerjene obravnave
Različne vrste kirurških posegov na očesu in obočesnih tkivih nudi celostno oskrbo, gre zahvala vsem zdravnikom, medicin-
težijo k minimalno invazivnim posegom in mikrokirurgiji ter hi- skim sestram in tudi drugim sodelavcem od zgodnjih začetkov
trejši in karseda uspešni rehabilitaciji. Iščemo možnosti vpelja- vse do danes. 
ve umetne inteligence in na široko odpiramo vrata personalizi-
rani medicini.

6

130 YEARS SINCE THE FOUNDING
OF THE EYE HOSPITAL

Prof. Mojca Globočnik Petrovič, MD PhD, Head of the Eye Department at University Medical Centre Ljubljana

The Eye Clinic is celebrating a venerable anniversary, 130 years The Eye Hospital is an independent unit at Ljubljana University
of existence. In its history, it has developed from an indepen- Medical Centre. Among 199 employees, there are 47 doctors, of
dent eye department within the then civilian hospital, the es- which 37 are ophthalmology specialists. Among the 13 doctors
tablishment of which was confirmed by the Provincial Council of science, there are 9 teachers of ophthalmology (four full pro-
on 17 November 1890, into a state of the art and professional fessors, one associate professor, four assistant professors).
eye centre. In terms of professionalism and organisation, it is One hundred eleven are employed in nursing (69 graduate nurs-
comparable to other modern eye centres in Europe. Today, as es and 42 mid-level nurses).
in the past, it brings together pioneering ophthalmologists who
have made important discoveries in their narrow fields of oph- It has 3 wards (Surgical Day Ward, Eye Diseases Ward and Pae-
thalmology and directly enabled the development of the profes- diatric Ward) with a total of 53 beds. Each year we have more
sion, continuing education and scientific education, all for the than 2900 ward admissions with an average length of stay of
benefit of the patient, which remains the fundamental mission less than 3 days, we perform more than 8000 operations and la-
of the Eye Clinic. ser procedures, diverse outpatient activities and examine more
than 45,000 patients.

PROFESSIONAL ACTIVITY Contact lenses and keratoconus: treats comprehensively all
patients with keratoconus and other forms of irregular astig-
From the very beginning of the operation of the Eye Hospital, matism from all over Slovenia.
many subspecialist activities were formed and have been de-
veloped to the greatest extent possible. Current or past oper- Retina: invasive and non-invasive multimodal imaging of the
ators are or have been important players in their professional fundus of the eye enables new morphological and functional
and scientific research field. representations already during routine examinations. Intravit-
real pharmacotherapy has been taking place since 2019 in the
Diabetic retinopathy includes a screening programme, multi- renovated Intravitreal Pharmacotherapy Centre.
modal imaging, various treatments that comprise intravitreal
pharmacotherapy, laser and vitrectomy. The National Centre for Comprehensive Rehabilitation of the
Blind and Visually Impaired: as a new activity, it is extremely
Electrophysiology boasts one of the few laboratories of its kind multidisciplinary, the first and currently the only one in Slovenia
in the world, where electrophysiological diagnostics of the ret- that deals with the comprehensive rehabilitation of the blind
ina, visual pathways and paediatric electrophysiology are per- and visually impaired.
formed in one place.
Neuroophthalmology deals with the most severe acquired and
Glaucoma: successful management of a glaucoma patient is congenital defects of the optic nerve and the visual pathway. In
based on early diagnosis, monitoring of effects and modifica- the past, patients with retinal dystrophies have also been treat-
tion of treatment. Extended selection of minimally invasive sur- ed within this activity.
gical approaches, the insertion of drainage implants in refrac-
tory glaucoma is performed only at the Eye Clinic.

7

Oculoplasty covers orbital surgery, lachrymal duct surgery and art non-surgical and surgical treatments. It includes the trans-
eyelid surgery, with an emphasis on endoscopic surgical tech- plant activity and activities at the Agency for Medicinal Prod-
niques and laser surgery with the development of clinical appli- ucts and Medical Devices of the Republic of Slovenia (JAZMP)
cations of the Er:YAG laser. accredited eye bank.

Ophthalmic oncology: interdisciplinary activity of diagnosis The General Eye Clinic is extremely important for the educa-
and treatment of ocular and orbital tumours, including treat- tion of specialists in ophthalmology and family medicine. In the
ment of malignant melanoma of the choroid with a radioactive emergency department, we care for urgently referred patients
ruthenium applicator. from almost all over Slovenia, approximately 14,000 examina-
tions per year.
Cataract and anterior segment surgery: cataract surgery is
the most common surgery in medicine; it is effective and safe. Thyroid orbitopathy is an interdisciplinary activity that includes
We are the reference centre in the region for complex opera- the diagnosis and treatment of severe cases, including urgent
tions of the anterior segment in case of injuries and develop- and elective surgical decompression of the orbit, treatment of
mental anomalies. diplopia and oculoplastic procedures.

Orthoptics and strabology: with an early diagnosis of the caus- Uveitis is a distinctly interdisciplinary field, with many new
es of squinting, double vision and low vision, we can use ortho- diagnostic and treatment options introduced in the last few
ptic procedures, correction or various surgical techniques to years, especially with targeted drugs that facilitate faster reha-
improve the condition of binocular vision. bilitation and better preservation of vision.

Paediatric ophthalmology includes all subspecialties of oph- Vitreoretinal surgery; with technological development, better
thalmology in paediatric ocular pathology, adapted investiga- intraoperative perception of structures in the vitreous and ret-
tive and therapeutic methods of diagnosis and treatment. It ina, advanced microinstruments, we achieve better treatment
works distinctly interdisciplinary. results and faster rehabilitation.

Cornea is an activity that encompasses all the latest diagnostic A more detailed presentation of the professional activity fol-
options with non-invasive imaging approaches and state of the lows in the continuation of this publication.

EDUCATIONAL ACTIVITY specialist exam with flying colours. We are a training base for
undergraduate and postgraduate education of nurses and for
The Eye Hospital is the central educational institution for the obtaining and taking an exam in special skills. We are an educa-
education of students of the University of Ljubljana Facul- tional institution accredited by the European Board of Ophthal-
ty of Medicine and specialists in ophthalmology and other mology and the International Council of Ophthalmology.
disciplines. We regularly organise national and internation-
al trainings for specialists. Our specialists pass the European

RESEARCH ACTIVITY

The Eye Hospital has been successfully cooperating with many In the Eye Hospital, we strive to meet the growing needs of the
basic and clinical institutions at home and abroad for many population for good eyesight - both diagnostically and thera-
years. Over the years, we acted as project promoters or coop- peutically, as well as organisationally, and cover many areas as
erated in more than 20 projects and programmes funded by the only such clinic in the country.
the Ministry of Higher Education, Science and Technology or
the Slovenian Research Agency (ARRS). In the last three years In recent decades, even more so in the last decade, ophthal-
alone, we have published 77 scientific articles, of which 47 (25 mology boasts remarkable technological developments that
last year alone) with first or leading authorship. allow non-invasive insight into the morphological, almost ul-

8

tramicroscopic structures of the eye with a precise definition
of functional characteristics. New possibilities for diagnostics
and treatment with increasingly targeted drugs - on the one
hand with intravitreal pharmacotherapy and on the other hand
with research into gene therapy and stem cell therapy - open
up possibilities for the preservation of vision that were unimag-
inable a few years ago. Different types of eye and eye tissue sur-
gery strive for minimally invasive procedures and microsurgery,
for faster and better rehabilitation. We are looking for possibil-
ities for the introduction of artificial intelligence and opening
the door to personalised medicine.
In terms of organisation, we have made an extraordinary break-
through in the last year. Also due to the epidemic that was un-
imaginable a year ago and is now a reality, we have fast estab-
lished an environment that enables safe and comprehensive
treatment of patients in the shortest possible time with a cus-
tomised work process. With customised patient treatment pro-
tocols, we established the operation of the Surgical Day Ward.
Surgical treatments are mostly performed as same-day or out-
patient surgery after a thorough preoperative preparation. Di-
agnostic treatments also follow the principle of comprehensive
professional treatment in the shortest possible time, which of
course requires organisational excellence.
Thanks to all doctors, nurses and all other associates, from the
beginning to this day, the Eye Hospital has been a leading pro-
fessional, educational and scientific research institution that
offers comprehensive care to patients in addition to fast and
personalised treatment. 

9

10

Foto: Barb1a1ra Klemenc

OSEBNA IZKAZNICA OČESNE KLINIKE

Število zaposlenih 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Zdravnik specialist 182 185 180 186 202 209 207 193
Zdravnik specializant 25 28 27 28 31 33 36 37
Diplomirana medicinska sestra 15 14 17 14 19 12 12 7
Srednja medicinska sestra 48 46 46 51 58 67 69 74
Ostali zaposleni 56 58 53 54 51 55 47 41
38 39 37 39 43 42 44 43

Ambulantni bolniki 43.343 44.865 47.423 49.090 47.579 46.844 48.587 45.963
Hospitalizirani bolniki 2.763 2.875 2.929 2.979 3.007 2.829 3.096 2.946
Operacije 5.358 5.994 8.043 8.856 8.714 8.791 8.869 6.986

Zdravljenje starostne degen. makule 6.018 6.511 7.245 8.822 10.522 12.482 13.923 14.263
Presejanje diabetične retinopatije 1.483 2.811 3.530 3.024
Nacionalni center za rehabilaitcijo 2.145 2.146 699 593
slepih in slabovidnih 76 88 2.163 2.166 692 1.265 2.122 1.839
Operacija sive mrene 387 283
Presaditev roženice 137 141 72 81 2.166 2.557 2.276 1.768
Okuloplastični posegi 611 754 417 355 92 57 87 75
Operacije strabizma 25 90 88 100 364 443 650 502
Vitrektomija 127 141 751 660 119 92 101 128
Operacije odstopa mrežnice 41 54 720 735 805 868
Glavkomske operacije 214 196 36 30 31 14
162 167 218 213

12

KRATEK ZGODOVINSKI ORIS 130 LET
OČESNE KLINIKE

prof. dr. Marko Hawlina, dr. med.; prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.

Začetki strokovne obravnave očesnega bolnika na Slovenskem zneje kraljevine Jugoslavije. Leta 1920 je vodenje očesnega
segajo v zgodnja leta 19. stoletja, ko so se v Ljubljani pojavili prvi oddelka prevzel eden najvidnejših slovenskih oftalmologov pro-
klinično izobraženi očesni zdravniki. Pred tem so sivo mreno fesor Leopold Ješe (1886–1958), ki je bil začetnik slovenske of-
operirali tako imenovani »prebadalci mren«. Takratni kirurgi talmološke terminologije. Že leta 1918 je popisal očesne bolezni
so se iz oftalmologije izobraževali na Dunaju ali v Grazu. Kirurg v slovenskem jeziku, leta 1920 pa je v Liječničkem vjesniku ob-
Fran Ipavec (1776–1858) iz zdravniško-glasbene rodbine Ipavec javil 655 nemških, latinskih in grških oftalmoloških izrazov in jih
se je operacij katarakte učil pri prvemu dunajskemu profesorju poslovenil. Napisal je tudi prvi učbenik za študente medicine in
oftalmologije Georgu Josephu Beeru (1763–1821), predstojniku stomatologije »Oftalmologija« (1946), za medicinske sestre pa
najstarejše očesne klinike na svetu, ustanovljene na Dunaju učbenik »Okulistika« (1953). Že leta 1930 je kirurško zdravil od-
leta 1812. Tudi kirurg Ferdinand Černič je že leta 1800 v Ljubljani stop mrežnice in leta 1936 opravil prvo intrakapsularno ekstrak-
operiral katarakto. Prvi slovenski klinično šolani oftalmolog je cijo katarakte. Leta 1931 je na očesno kliniko prišel dr. Slavko
bil dr. Ludvik Grbec (1805–1880), za njim pa dr. Ljudevit Jenko Prevec (1906–1944), ki je veliko objavljal, zlasti o odstopu mre-
(1841–1912). Prvo oftalmološko knjigo v slovenščini »Oko in vid« žnice ter o Von Hippel-Lindauovi bolezni in Adiejevem skupku.
je leta 1880 napisal Jakob Žnidaršič (1).
Takoj po koncu druge svetovne vojne se je Očesni oddelek
Po prihodu dr. Emila Bocka (1875–1916), ki se je na Dunaju spe- preimenoval v Očesno kliniko. Oftalmologija je vse bolj napre-
cializiral za oftalmologijo in postal docent, se je oftalmologija dovala. Prvi doktor znanosti s področja oftalmologije je postal
začela pospešeno razvijati tudi v Ljubljani. Na pobudo takratne- prof. dr. Stane Stergar (1915–1998), ki je uvajal učinkovite načine
ga direktorja Deželne bolnišnice na Ajdovščini dr. Alojza Valente zdravljenja toksoplazmoze, izvajal krioekstrakcijo sive mrene,
je bil 17. 11. 1980 ustanovljen prvi očesni oddelek s 34 bolniškimi odstranitev intrabulbarnih tujkov z elektromagnetom in druge
posteljami, dr. Emil Bock pa je postal prvi predstojnik. Po po- posege. Leta 1952 je izvedel prvo uspešno presaditev roženice
tresu leta 1895 se je očesni oddelek že isto leto preselil v pavi- v Sloveniji ter leta 1953 ustanovil moderno bolnišnico za očesno
ljon št. 5 nove ljubljanske Deželne bolnišnice. Imel je 61 bolniških tuberkulozo na Jezerskem, ki so jo po odpravi te bolezni ukinili.
postelj in za tedanje čase veliko in moderno operacijsko dvora-
no, sobe za preiskave in sodobne naprave, temnico in prostore Leta 1959 je vodenje klinike prevzela prof. dr. Carmen Dereani
za bolnike. V prvih desetih letih so zdravili okoli 7600 bolnikov, Bežek, ki je leta 1956 prva v Jugoslaviji uvedla moderno zdravlje-
veliko odraslih bolnikov ter otrok s trahomom in očesno tuber- nje škilavosti in slabovidnosti ter se posvečala tudi operacijam
kulozo. Dr. Bock je v tistem času opravil približno 500 operacij glavkoma in poškodb. Z E. S. Murrayem s Harvardske univerze
sive mrene. Uspešno delo dr. Bocka je po njegovi smrti leta 1916 in L. Ješetom je preizkušala možnost okužbe očesa s kužnino
nadaljeval dr. Albert Botteri (1879–1955), prav tako na Dunaju iz- trahoma, hranjeno pri temperaturi – 60°C in o tem objavila stro-
obražen oftalmolog, a je že leta 1920 odšel za predstojnika na kovni prispevek v mednarodni reviji. Posvečala se je tudi očesni
novoustanovljeno zagrebško očesno kliniko. škrofulozi in očesnim poškodbam otrok ter kongenitalni kata-
rakti ter objavila vrsto člankov v domačih in tujih revijah.
Po končani prvi svetovni vojni in razpadu habsburške monarhije
se je okvir delovanja oftalmologije in njeno strokovno težišče z V tem času so na kliniki delali še številni drugi oftalmologi. Mi-
Dunaja in Graza postopno selilo v okvire nove države SHS, po- lena Jeruc je izvajala operacije solzil, prim. Stanko Strnad pa

13

se je posvečal novim kirurškim in medikamentoznim načinom mednarodnih kongresih ter utrdili podlago policentričnemu ra-
zdravljenja otroških očesnih bolezni. Na otroškem oddelku za- zvoju klinike. Pospešeno so uvajali nove preiskovalne metode s
poslena pediatrinja asist. dr. Ana Hawlina je sodelovala tudi sodobnim konzervativnim, laserskim in kirurškim zdravljenjem:
pri raziskovalnem delu. Dr. Marjeta Vrevc Eleršek je ob pomoči računalniško perimetrijo, refraktometrijo, vsaditve znotrajo-
prim. Cirila Zupana ustanovila in vodila ambulanto za kontaktne česnih leč, vitrektomijo in obsevanje malignih očesnih tumor-
leče. Dr. Milica Kolar Boljka in prim. mag. Marija Zupan sta usta- jev. Leta 1988 so odprli ambulanto za očesne tumorje in v so-
novili oddelek za glavkom, Milica Kolar Boljka pa ambulanto za delovanju z Onkološkim inštitutom uvedli obsevanje očesnih
predpis pripomočkov za slepe in slabovidne. tumorjev z rutenijevim aplikatorjem po metodi dr. Lomatzscha.
Prof. dr. Stanislav Novak (1920–1995) je ob pomoči prim. Cirila
Leta 1971 je prevzel vodenje klinike prof. dr. Stane Stergar, leta Zupana vpeljal lasersko zdravljenje očesnih boleznih.
1973 pa so v 6. nadstropju nove stavbe Kliničnega centra Lju-
bljana odprli nov kirurški oddelek z lastno operacijsko dvora- Eden najpomembnejših mejnikov pri operacijah katarakte je bil
no in sodobnimi napravami za mikrokirurgijo. Vodil ga je doc. prehod z ekstrakapsularne ekstrakcije, ki je zahtevala kar 12 mi-
dr. Jožef Videnšek, ki je leta 1983 opravil prvo vstavitev znot- limetrov velik vrez, na moderno operacijo z ultrazvočno emulzi-
rajočesne leče. To je bila ena od najpomembnejših izboljšav v fikacijo skozi zgolj 2- do 3-milimetrski vrez. Po izobraževanju v
oskrbi bolnikov po operaciji katarakte, ki po operaciji niso več New Yorku so oftalmologi Primož Logar, Vladimir Pfeifer in Mar-
potrebovali težkih in debelih očal. Operacije katarakte z ek- ko Hawlina že leta 1989 v Sloveniji vpeljali metodo fakoemulzifi-
strakapsularno ekstrakcijo in vstavitvijo znotrajočesne leče so kacije sive mrene. Sodobno vitreoretinalno kirurgijo je razvijal
kmalu povsem nadomestile intrakapsularno ekstrakcijo. Težje Primož Logar in v delo uvedel prof. dr. Mojco Globočnik Petro-
primere in bolnike za keratoplastiko so tedaj pogosto pošiljali v vič, ki danes s področjem seznanja mlajše kolege.
Beograd ali v tujino. Doc. dr. Jožef Videnšek se je prvi ukvarjal
tudi z vitreoretinalno kirurgijo in leta 1983 opravil prvo vitrek- Okuloplastične posege in posege na solznih poteh je razvijala
tomijo, za sodobni razvoj te pomembne kirurške veje pa je imel prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, ki je ustanovila oddelek za oku-
največ zaslug asist. mag. Primož Logar (1951–2010), ki je razvil loplastično kirurgijo. Z diagnosticiranjem in zdravljenjem bolez-
sodobno metodologijo vitreoretinalnih posegov. Na oddelku za ni žilnice se je ukvarjala prim. mag. Aleksandra Kraut, ki je v delo
funkcionalno diagnostiko so v tem obdobju nove metode vpe- uvedla doc. dr. Natašo Vidović Valentinčič. Za novo nevrooftal-
ljevali prim. dr. Irena Brovet Zupančič, doc. dr. Erik Ankerstn in mološko dejavnost in preiskave distrofij mrežnice z elektrofizi-
prim. mag. Aleksandra Kraut, med drugim moderno diagnostiko ologijo, avtofluorescenco in mikroperimetrijo v letu 2001 zaslu-
mrežničnih bolezni. Bistveni premik v njihovem razumevanju je žen prof. dr. Marko Hawlina, ki je leta 1992 objavil in patentiral
bila fluoresceinska in indocianinska angiografija, interaktivna novo elektrodo za elektroretinografijo (angl. HK-loop), danes v
metoda, ki ni zahtevala zamudnega razvijanja klasičnih fotogra- uporabi po vsem svetu.
fij. Razvijalo se je tudi ultrazvočno diagnosticiranje. Leta 1981
so na kliniki odprli tudi ambulanto za ščitnično orbitopatijo, po- Leta 1993 je vodenje klinike prevzel prim. Peter Dovšak in
dročje pa je nadalje razvijala prof. dr. Polona Jaki Mekjavić. Na očesna klinika se je preselila v izpraznjeno stavbo nekdanje ki-
otroškem oddelku je v to področje kasnejšo predstojnico, prof. rurške vojaške bolnišnice. Januarja 2001 so odprli novo Očesno
dr. Branko Stirn Kranjc, uvajal prim. Stanko Strnad. kliniko, staro pa porušili. Prenovljena klinika je bila opremljena s
sodobnimi medicinskimi aparaturami najvišje kakovosti, pred-
Leta 1983 je vodenje Očesne klinike prevzel prof. dr. Gorazd vsem pa se je v novi zgradbi tudi prostorsko uveljavil koncept
Kolar (r. 1934), ki je leta 1972 uvedel fluoresceinsko angiogra- subspecialističnega razvoja posameznih področij.
fijo očesa in se raziskovalno ukvarjal z diabetično retinopatijo.
Njegova velika zasluga je, da je generacije mladih oftalmologov Ob otvoritvi so novo kliniko sestavljali naslednji oddelki: Odde-
v osemdesetih letih podpiral v željah po izpopolnjevanju v tu- lek očesne kirurgije, Oddelek za očesne bolezni, Otroški odde-
jih centrih. Na ta način so na svojih ožjih področjih nadgrajevali lek, Oddelek za funkcionalno diagnostiko z enotami za elektro-
svoje znanje, ga dopolnjevali z aktivno udeležbo na domačih in fiziološko diagnostiko, ultrazvok, angiografijo in perimetrijo,
Oddelek za ortoptiko in strabologijo, Oddelek za okuloplastično

14

kirurgijo, Oddelek za glavkom, Oddelek za laser, Ambulanta za mrežnične vene, danes pa na ta način zdravimo tudi diabetični
uveitis, Ambulanta za odstop mrežnice, Ambulanta za nevroof- makularni edem. Pri diagnosticiranju in obravnavi bolnikov je
talmologijo, Ambulanta za vitreoretinalno kirurgijo, Ambulanta bistvena nadgradnja slikovnega diagnosticiranja, zlasti s fluo-
za bolezni mrežnice, Ambulanta za ščitnično orbitopatijo, Am- resceinsko in indocianinsko angiografijo ter optično koheren-
bulanta za očesne tumorje, Ambulanta za refraktivno kirurgijo, tno tomografijo.
Ambulanta za kontaktne leče, Ambulanta za slabovidne, Ambu-
lanta za okularistiko in fizioterapijo ter splošne očesne ambu- Pod vodstvom doc. dr. Nataše Vidović Valentinčič smo tudi pri
lante. Kirurški del ima pet operacijskih dvoran. Elektrofiziološka zdravljenju uveitisa uvedli sistemsko in lokalno zdravljenje z bi-
dejavnost vidnega sistema se je z Inštituta za klinično nevrofi- ološkimi zdravili. Začeli smo z rutinsko uporabo novih metod di-
ziologijo prenesla na Očesno kliniko, Z delovanjem pa je pričela agnosticiranja infekcijskih znotrajočesnih vnetij in v sodelova-
tudi Enota za eksperimentalne raziskave. nju z Onkološkim inštitutom vpeljali sodobno, standardizirano
obravnavo diagnosticiranja in zdravljenja znotrajočesnih ma-
Leta 2002 je vodenje klinike prevzela prof. dr. Brigita Drnovšek škaradnih sindromov. Pod vodstvom prof. dr. Barbare Cvenkel
Olup. Klinika je nadaljevala s tradicijo vrhunskega delovanja in danes na kliniki poteka sodobno zdravljenje glavkoma, ki ga iz-
policentričnega razvoja ter razvila izvirno lasersko kanaloplastiko vajamo z laserjem, kirurško in z zaviralci celjenja.
solznih vodov, potekale pa so tudi mednarodne učne delavnice.
Prof. Drnovšek je bila leta 2011 izvoljena za predsednico Evrop- Funkcijo predstojnice klinike je leta 2009 prevzela prof. dr.
skega združenja za oftalmološko plastično in rekonstruktivno ki- Branka Stirn Kranjc, ki je nadaljevala s podporo vsem subspeci-
rurgijo (ESOPRS) in prejela prestižno Mustardejevo nagrado. alističnim področjem in omogočala njihov razvoj ter na svojem
ožjem strokovnem področju neutrudno skrbela za razvoj mo-
Na pobudo Vladimirja Pfeiferja je bila ustanovljena tudi očesna derne otroške oftalmologije. Pod vodstvom prof. dr. Globočnik
banka, akreditirana pri JAZMP, ki je neobhodno povezana z de- se je razvijala vitreoretinalna kirurgija v smeri minimalno inva-
javnostmi na področju presaditev. Prim. Pfeifer je vpeljal tudi zivne kirurgije, zlasti kirurgija makule in očesnih poškodb ter
tehnike lamelarne keratoplastike in razvil sodobne tehnike ope- rekonstrukcij.
racij kongenitalne katarakte in tehnike operacij luksirane leč ter
za svoje delo prejel več mednarodnih nagrad. Klasične operacije odstopa mrežnice, ki jih izvajamo skoraj od
začetkov oftalmološke dejavnosti, še naprej izpopolnjujemo z
Leta 2005 je klinika dobila akreditacijo Evropskega odbora za modifikacijami in sodobnimi pristopi. Razvoj poteka tudi na po-
oftalmologijo (EBO) za evropsko učno bolnišnico, leta 2008 pa dročju lamelarnih presaditev roženice, zlasti zadajšnje plasti.
tudi akreditacijo in sredstva Mednarodnega sveta za oftalmolo- Tudi na področju kontaktologije, zlasti pri keratokonusu, uvaja-
gijo (ICO) za vzpostavitev učnega centra za vzhodno in srednjo nju skleralnih leč in uporabi metode prečnega povezovanja ko-
Evropo. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 so spe- lagenskih vlaken (t. i. crosslinking), je veliko novosti, pomemb-
cializanti Očesne klinike v okviru EBO pričeli opravljati specia- na so tudi spoznanja ortoptike in pleoptike. Izjemen dosežek je
listične izpite in tudi pri nas se danes izobražuje vse več tujih nedvomno ustanovitev Nacionalnega centra za celovito rehabi-
specializantov. litacijo slepih in slabovidnih (NC CRSS). V konceptu celovite re-
habilitacije slepih in slabovidnih odraslih in pri zgodnji obravnavi
Ena najpomembnejših novosti v oftalmologiji ob selitvi v novo prizadetih otrok sodeluje multidisciplinarni tim, tiflopedagogi-
kliniko je bila uvedba novega načina zdravljenja starostne de- nji in psihologinji ter socialna delavka.
generacije rumene pege, za katero dotlej ni bilo učinkovitega
zdravljenja. Leta 2001 smo pridobili nov laser za fotodinamič- Leta 2018 je vodenje klinike prevzela prof. dr. Mojca Globočnik
no zdravljenje z verteporfinom, leta 2006 pa smo med prvimi Petrovič, ki nadalje spodbuja razvoj vseh strokovnih področij ter
na svetu začeli z intravitrealnim zdravljenjem z zaviralci žilnega znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo. Poudarja pomen
endotelnega rastnega dejavnika (anti-VEGF). Ob sodelovanju timskega dela in razvoja vseh področij oftalmologije, zaslužna
mag. Aleksandre Kraut je prof. dr. Polona Jaki Mekjavić dejav- pa je tudi za leta 2016 uvedeno presejanje diabetične retinopa-
nost utrdila in jo nadgradila tudi za stanja po zapori centralne tije in oblikovanje smernic za obravnavo te bolezni.

15

Strokovno in raziskovalno delo zdravniki Očesne klinike pred-
stavljamo na mednarodnih srečanjih in spoznanja objavljajo v
strokovni literaturi. Število objav raziskovalnih in strokovnih
prispevkov v tujih in domačih revijah presega 400. V okviru Je-
šetovega dne vsako leto potekajo redni letni strokovni sestanki.
Slovenska oftalmološka stroka pa nenazadnje interdisciplinar-
no sodeluje s številnimi ustanovami, tako kliničnimi kot bazični-
mi, doma in v tujini, zaupajo pa nam tudi organizacijo številnih
mednarodnih simpozijev in kongresov. Za dobro delo, organizi-
ranost in poslovanje je Očesna klinika prejela tudi priznanja in
nagrade UKC Ljubljana. 

PREDSTOJNIKI (1890–1916)
(1916–1920)
dr. Emil Bock (1920–1958)
prof. dr. Albert Botteri (1959–1972)
prof. dr. Leopold Ješe (1972–1983)
prof. dr. Carmen Dereani Bežek (1983–1993)
prof. dr. Stane Stergar (1993–2002)
prof. dr. Gorazd Kolar (2002–2009)
prim. Peter Dovšak (2009–2018)
prof. dr. Brigita Drnovšek Olup (2018–)
prof. dr. Branka Stirn Kranjc
prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič

16

STROKOVNE DEJAVNOSTI
OČESNE KLINIKE UKC LJUBLJANA

17

DIABETIČNA RETINOPATIJA

doc. dr. Mojca Urbančič, dr. med.

Od leve:
Sedijo: Anita Urbanija, Angela Thaler, doc. dr. Mojca Urbančič in Sandra Ribnikar. Stojita: Azra Duraković in Dijana Toprek.

18

Začetki zdravljenja diabetične retinopatije na Očesni kliniki se- V Ambulanti za presejanje diabetične retinopatije, kjer igrajo
gajo v osemdeseta leta 20. stoletja, ko je bil ustanovljen Odde- pomembno vlogo medicinske sestre, izvajamo program pre-
lek za fotokoagulacijo, kasneje Laserski oddelek, in se je pričel sejanja diabetične retinopatije. Del bolnikov fotografiranje
razvoj slovenske vitreoretinalne kirurgije. Leta 1994 je bilo v so- očesnega ozadja opravi na Kliničnem oddelku za endokrinolo-
delovanju z diabetologi UKC Ljubljana uvedeno dvostopenjsko gijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana, vse fotografije
presejanje diabetične retinopatije, leta 2010 pa je na pobudo očesnega ozadja pa odčitamo na Očesni kliniki. V letu 2019 smo
prof. dr. Mojce Globočnik Petrovič delovna skupina pod okri- v ambulanti za presejanje diabetične retinopatije obravnavali
ljem Razširjenega strokovnega kolegija za oftalmologijo obliko- 8475 bolnikov, leta 2020, ko programa zaradi epidemije nekaj
vala Nacionalni program presejanja diabetične retinopatije. Z časa nismo izvajali, pa 7174 bolnikov. Od leta 2016 imamo v raču-
Očesne klinike so ob prof. Mojci Globočnik Petrovič sodelovali nalniškem programu Hipokrat modul za presejanje diabetične
prof. dr. Marko Hawlina in prim. mag. Davorin Sevšek. Istega leta retinopatije, ki ga želimo izboljšati in nadgraditi. V skladu s Pro-
smo objavili tudi prve Smernice za zdravljenje diabetične retino- gramom presejanja diabetične retinopatije pripravljamo tudi
patije. Za vodjo organizacije zdravljenja diabetične retinopatije nacionalno bazo podatkov bolnikov z diabetično retinopatijo.
je bila imenovana doc. dr. Mojca Urbančič; razvoj novih načinov
zdravljenja je namreč jasno nakazoval nujno potrebne spre- S strokovnimi, raziskovalnimi in znanstvenimi prispevki redno
membe v obravnavi bolnikov. Leta 2008 smo pričeli z zdravlje- sodelujemo na strokovnih srečanjih in izobraževanjih. V znan-
njem diabetičnega makularnega edema z zdravili anti-VEGF, stvenih revijah s faktorjem vpliva smo objavili več kot 30 znan-
leta 2010 pa smo uvedli še zdravljenje z mikropulznim laserjem. stvenih prispevkov na temo diabetična retinopatija. Povezuje-
Nacionalni program presejanja diabetične retinopatije so na mo se z diabetologi in družinskimi zdravniki, sodelujemo pa tudi
Zdravstvenem svetu Ministrstva za zdravje odobrili leta 2011, z z Zvezo društev diabetikov Slovenije.
njegovim izvajanjem pa smo lahko pričeli v letu 2016. Istega leta
smo v sodelovanju z dr. Jelko Zaletel in Nacionalnim inštitutom V želji, da bi zmanjšali pojavnost napredovale diabetične retino-
za javno zdravje (NIJZ) pod pokroviteljstvom Svetovne zdra- patije s hudo okvaro vida, si še naprej prizadevamo, da bi po-
vstvene organizacije (SZO) opravili raziskavo o stanju sladkorne večali delež presejanih bolnikov. Upamo, da bomo v presejanju
bolezni in diabetične retinopatije v Sloveniji. Leta 2017 smo ob- kmalu lahko uporabili tudi umetno inteligenco. Z dodatnimi iz-
javili posodobljene Smernice za diagnosticiranje in zdravljenje boljšavami želimo učinkovitost obravnave bolnikov še povečati.
diabetične retinopatije. Prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič in K temu lahko pomembno pripomorejo ustrezna oprema in ose-
doc. dr. Mojca Urbančič sta kot aktivni članici sodelovali v Ko- bje, primerna računalniška podpora in obširne podatkovne baze.
ordinativni skupini za načrtovanje, koordinacijo, spremljanje in
poročanje o izvajanju Nacionalnega programa za obvladovanje Osebje
sladkorne bolezni 2010–2020 pri Ministrstvu za zdravje, s svojim Ambulanta za diabetično retinopatijo: doc. dr. Mojca Urbančič,
znanjem pa smo pripomogli tudi pri pripravi Slovenskih smernic dr. med., Angela Thaler, dr. med., asist. Neža Čokl, dr. med.
za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2.
Laserski oddelek: asist. dr. Vladimir Debelić, dr. med., Peter
Poti obravnave bolnikov z diabetično retinopatijo se na Očesni Kiraly, dr. med.
kliniki prepletajo. Invazivno diagnosticiranje in intravitrealno
zdravljenje potekata pod okriljem Ambulante za bolezni mrežni- Anti-VEGF terapija: vsi, ki delajo v tej ambulanti
ce, lasersko zdravljenje izvajamo na Laserskem oddelku, zaplete
napredovale diabetične retinopatije pa rešujejo vitreoretinalni Ambulanta za bolezni mrežnice: vsi, ki delajo v tej ambulanti
kirurgi. Bolnika lahko torej obravnava več subspecialistov, a ga
skozi različne faze zdravljenja vodi subspecialist v Ambulanti za Vitreoretinalni posegi: vsi vitreoretinalni kirurgi
diabetično retinopatijo. Leta 2019 smo v Ambulanti za diabetič-
no retinopatijo, ki deluje dvakrat na teden, obravnavali 1859 bol- Ambulanta za presejanje DR: specializanti, doc. dr. Mojca Ur-
nikov, leta 2020 pa kljub pandemiji covid-19 kar 1946 bolnikov. bančič, dr. med. 

19

LABORATORIJ ZA VIDNO
ELEKTROFIZIOLOŠKO DIAGNOSTIKO

dr. Jelka Brecelj, dipl. biol., doc. dr. Maja Šuštar, dipl. biol.

Zgoraj: Ana Jeršin, Marija Jesenšek, doc. dr. Andrej Meglič, Andreja Bozovičar in Helena Lindič.
Spodaj: doc. dr. Sofija Anđelić, doc. dr. Maja Šuštar, prof. dr. Marko Hawlina in doc. dr. Martina Jarc-Vidmar.

20

Elektrofiziološko diagnosticiranje za bolnike Očesne klinike se Na elektrofiziološke preiskave je tako na leto napotenih približno
je začelo leta 1970 in je tedaj potekalo na Inštitutu za klinično 700–800 bolnikov s strani specialistov s področja bolezni mrežni-
nevrofiziologijo. Elektroretinografijo je tam vpeljal prof. dr. Mar- ce, nevrooftalmologije in pediatrične oftalmologije. Del bolnikov
tin Janko, nekaj kasneje pa so pod vodstvom prof. dr. Tineta S. pošljejo k nam področni oftalmologi, nevrologi in specialisti dru-
Prevca razvili tudi vidne evocirane potenciale. V nadaljnjih letih gih strok. Več kot polovica (50 %) bolnikov so otroci, ki nas obiš-
se je ob sodelovanju s prof. dr. Markom Hawlino z Očesne klinike čejo ob diagnosticiranju nistagmusa in zgodnjih bolezni mrežnice
krepilo elektrofiziološko diagnosticiranje mrežnice, sodelova- ter zaradi opredelitve delovanja vidnega sistema ob nenormalnih
nje s prof. dr. Branko Stirn-Kranjc pa je spodbudilo razvoj ele- nevroloških simptomih. Pogosto pregledujemo otroke z amblio-
ktrofiziološkega diagnosticiranja pri otrocih. Ob selitvi Očesne pijo, ki se ne popravlja kljub ustrezni optični korekciji in izvajanju
klinike v novo zgradbo je prof. dr. Hawlina ustanovil tudi Eno- ortoptičnih vaj. Največ odraslih bolnikov (20 %) je k nam napote-
to za vidno elektrofiziološko diagnosticiranje, kamor je znanje nih zaradi diagnosticiranja nevropatije in znotrajlobanjskih vzro-
svojih predhodnikov in lasten razvoj stroke prenesla znanstvena kov poslabšanja vida. Sledijo napotitve zaradi bolezni mrežnice
svetnica doc. dr. Jelka Brecelj. V nadaljnjih 18 letih delovanja in (15 %), nepojasnjenih motenj vida (15 %), izključevanja toksičnih in
ob sodelovanju številnih strokovnjakov se je laboratorij izobliko- nutritivnih očesnih bolezni (5 %) ter drugih vzrokov. Nekaj bolni-
val v enega redkih tovrstnih na svetu, kjer na enem mestu pote- kov, predvsem pediatričnih, pride tudi iz tujine, tj. držav, kjer tovr-
kajo številne preiskave mrežnice in vidne poti ter tudi pediatrič- stno diagnosticiranje še ni na voljo.
na elektrofiziologija.
Kljub velikemu napredku slikovnega diagnosticiranja tako v of-
Z elektrofiziološkim diagnosticiranjem ocenjujemo delovanje talmologiji kot tudi v nevroradiologiji so elektrofiziološke prei-
mrežničnega pigmentnega epitela (EOG) in plasti mrežnice fo- skave nepogrešljive pri diagnosticiranju očesnih bolezni. To se
toreceptorjev, on- in off-bipolarne, amakrine celice (SFERG, odraža v vse večjem številu napotitev, zato je vizija naše enote
on-Off ERG, S-čepnični ERG) in ganglijske celice in njihove povečanje zmogljivosti za diagnosticiranje. Hkrati namerava-
aksone (PERG, fotopični negativni ERG) ter razlikujemo delova- mo še naprej izboljševati funkcionalno karakterizacijo očesnih
nje centralne in periferne mrežnice (MFERG, SFERG). Z diagno- bolezni. S sledenjem smernicam Mednarodnega združenja za
sticiranjem vidne poti ocenjujemo prevajanje po vidnem živcu, klinično elektrofiziologijo vida (angl. International Society for
križanih vlaknih v kiazmi, retrokiazmalni vidni poti in primarni Clinical Electrophisiology of Vision, ISCEV) bomo povzemali di-
vidni skorji (večkanalni VEP na draženje s polpolji). Pri otrocih agnostične novosti in sodelovali pri razvoju stroke z uvajanjem
z nenormalnim razvojem vidne poti, s prekomernim križanjem novih elektroretinografskih odzivov in novih analitičnih metod.
vlaken vidnega živca v kiazmi ali z nekrižanjem v kiazmi zazna-
mo značilne VEP asimetrije na bliskovni in onset dražljaj. Osebje
Doc. dr. Maja Šuštar, dipl. biol., doc. dr. Andrej Meglič, dipl. biol.,
doc. dr. Martina Jarc-Vidmar, dr. med, doc. dr. Sofija Anđelić 

21

GLAVKOM

izred. prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med.

Od leve:
Sedijo: Tjaša Steblovnik, prof. dr. Barbara Cvenkel, asist. Makedonka Atanasovska Velkovska in doc. dr. Špela Štunf Pukl.

Stojijo: Saša Mohar, Milka Milivojević, Marta Rismondo in Lucija Krivic.
22

Zaradi velikega števila bolnikov z glavkomom so leta 1978 na in po njem uporabljamo modifikacije in izboljšave. Kirurške po-
Očesni kliniki ustanovili Oddelek za glavkom. Vodila ga je dr. sege pri refraktarnih glavkomih z vstavitvijo drenažnih vsadkov
Milica Kolar Boljka, ki je zavzeto spremljala novosti s področja opravljamo le na Očesni kliniki v Ljubljani. V zadnjem času se je
diagnosticiranja in zdravljenja glavkoma ter uvedla tonografijo izbira kirurških pristopov močno razširila, predvsem na račun
in nove metode laserskega zdravljenja glavkoma. Leta 1982 je manj invazivnih kirurških načinov zdravljenja glavkoma, ki jih
vodenje oddelka prevzela prim. mag. Marija Zupan, ki ga je vodi- med kirurške posege postopno vključujemo tudi pri nas.
la do upokojitve leta 2008. V tem obdobju je prim. Zupan izbolj-
šala organizacijo dela in podprla vpeljavo novih diagnostičnih Leta 2005 je bila v okviru Združenja oftalmologov Slovenije us-
metod za spremljanje glavkoma (konfokalno lasersko tomogra- tanovljena Sekcija za glavkom, ki je aktivna članica Evropskega
fijo, optično koherentno tomografijo) in modifikacij laserskega in mednarodnega glavkomskega združenja. V njej so posebej
zdravljenja glavkoma (selektivno lasersko trabekuloplastiko). aktivni zaposleni na glavkomskem oddelku, ki skrbijo za konti-
Od leta 2008 oddelek vodi izr. prof. dr. Barbara Cvenkel. Števi- nuirano strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje na področju
lo zaposlenih na oddelku se je zaradi večjega obsega dela (kot glavkoma v Sloveniji.
posledica staranja prebivalstva in več sekundarnih oblik glavko-
ma) in številnih možnosti zdravljenja povečalo. Zaradi vse večjega deleža starejšega prebivalstva se bo število
bolnikov z glavkomom nezadržno povečevalo. To narekuje iz-
Število bolnikov, pri katerih diagnosticiranje in zdravljenje po- boljšanje dostopnosti diagnostičnih preiskav, zlasti rednega te-
tekata na oddelku, se vsako leto zmanjšuje, vse več pa je bolni- stiranja vidnega polja, ki je referenčni standard za spremljanje
kov, ki jih obravnavamo v dveh glavkomskih ambulantah. Vsako vidne funkcije pri glavkomu.
leto pregledamo več kot 6200 bolnikov, izmed njih 750 bolnikov
prvič. Glavkom je med vzroki nepovratne slepote v razvitem V prihodnosti lahko pričakujemo tudi uvedbo zdravil za znižanje
svetu na drugem mestu. Zdravljenje temelji na znižanju očesne- očesnega tlaka z nadzorovanim sproščanjem in večmesečnim
ga tlaka, s katerim upočasnimo slabšanje bolezni in poskušamo delovanjem, s čimer bo adherenca bolnikov pri zdravljenju pos-
ohraniti dovolj dobro vidno funkcijo za vse življenje. Ključno je tala manj pomembna. Zaradi razvoja manj invazivnih kirurških
redno spremljanje bolnikov, da ugotovimo, ali smo zadovoljivo metod za znižanje očesnega tlaka pa pričakujemo, da bo poseg
upočasnili napredovanje bolezni. Očesni tlak znižujemo in ob- postal bolj standardiziran, predvidljiv in omogočal hitrejšo reha-
vladujemo z zdravili ter z laserskimi ali kirurškimi posegi. Na bilitacijo vida.
izbiro zdravljenja vplivajo predvsem stopnja okvare, vrsta glav-
koma, učinkovitost in prenašanje zdravljenja z zdravili ter bol- Osebje
nikova starost. Na leto zaradi glavkoma opravimo več kot 200 Izred. prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., doc. dr. Špela Štunf
laserskih posegov in približno 200 kirurških posegov. Da bi do- Pukl, dr. med., asist. Makedonka Atanasovska Velkovska, dr.
segli čim večjo uspešnost glavkomskih operacij, med posegom med., Tjaša Steblovnik, dr. med. 

23

KATARAKTA IN OPERACIJE
SPREDNJEGA SEGMENTA

prim. mag. Vladimir Pfeifer, dr. med.

Od leve:
Sedijo: Milka Blažević, Mirela Verić in Urška Magić.
Stojijo: Miha Marzidovšek, dr. Zala Lužnik, asist. Petra Schollmayer, prof. dr. Marko Hawlina, doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič,
doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, Sonja Brulc, prim. mag. Vladimir Pfeifer, doc. dr. Špela Štunf Pukl, Azra Duraković,
Sandra Ribnikar, Sabina Brajkovec in Ana Gornik.

24

Od prvih poskusov operacije sive mrene s krioekstrakcijo v Poskrbeli smo tudi za čim večjo varnost posega, kar najmanj
šestdesetih letih 20. stoletja je razvoj na področju operacij zapletov in hitro rehablitacijo. Tudi v ZDA in drugod po svetu je
sprednjega segmenta očesa v nekaj desetletjih bliskovito na- bila nova tehnika zelo dobro sprejeta, dr. Pfeifer pa jo je pou-
predoval do popolnosti. Slovenija je danes na področju operacij čeval po vseh celinah. Zanjo je prejel najvišje priznanje v Evropi
sprednjega očesnega segmenta v svetovnem vrhu, k čemur je in leta 1996 na kongresu ASCRC v Seattlu celo oftalmološkega
pomembno prispeval dr. Vladimir Pfeifer. »Oskarja«.

Rutinska operacija sive mrene je bila nekdaj ekstrakapsularna Danes s to metodo v Sloveniji na leto operiramo približno 22.000
ekstrakcija sive mrene, vsi bolniki pa so bili sprejeti na odde- katarakt, od tega 2500 na Očesni kliniki. Za operacijo sive mrene
lek. Ob odhodu domov so nekaj malega že videli. Strogo so se je na kliniki uvedena klinična pot, ki zmanjšuje tveganje zmot in
morali izogibati težkih opravil, rehabilitacija pa je bila dolgotraj- zapletov. Operacija poteka v lokalni topični anesteziji z 2,2-mi-
na. Napredek se je začel leta 1973, ko je doc. dr. Videnšek prvi v limetrskim vrezom, skozi katerega vstavimo upogljivo IOL, ki
Sloveniji vstavil znotrajočesno lečo (IOL). V tem obdobju se je v popravi vid oziroma odpravi dioptrijo. Operativni poseg izvaja-
ZDA pojavila nova tehnika operacije sive mrene z ultrazvokom- mo z najsodobnejšo tehnologijo predoperativnega diagnosti-
t. i. fakoemulzifikacijo, ki jo je z g. Antonom Bankom, inženirjem ciranja, digitalnim prenosom podatkov v operacijski mikroskop
slovenskega rodu, razvil dr. Charles Kelman. Družina Antona ter utečeno, kakovostno ekipo medicinskih sester in kirurgov.
Banka je Očesni kliniki podarila napravo za ultrazvočno odstra- Rezultati so odlični, zapletov pa izjemno malo. Izvajamo tudi po-
njevanje sive mrene. Kljub nekolikšni nezaupljivosti smo leta sege popolne odprave dioptrije na daleč in na blizu.
1989 po odobritvi prof. Kolarja, takratnega predstojnika Očesne
klinike, dr. Logar, dr. Pfeifer in prof. Hawlina odšli na izobraže- Na Očesni kliniki vsak dan opravimo 20 ambulantnih opera-
vanje v ZDA. Od tam je dr. Pfeifer v takratno Jugoslavijo lastno- cij sive mrene s predoperativnimi in pooperativnimi pregledi.
ročno prinesel prvo napravo za fakoemulzifikacijo, dr. Logar in Skrbimo tudi za nenehno izobraževanje mlajših kolegov. V širši
dr. Pfeifer pa sta novo metodo vpeljala v vsakodnevno delo. Leta regiji je Očesna klinika tudi najboljši center za operacijo kata-
1995 smo med prvimi na svetu začeli uvajati topično anestezijo rakt pri otrocih.
in znotrajočesno antibiotično preventivo v obliki bolusa antibio-
tika na koncu operacije. V prihodnosti stremimo k nadaljnjemu zmanjšanju števila za-
pletov, izboljšanju natančnosti izračuna IOL in uresničenju po-
Dobili smo tudi mehke upogljive IOL, ki smo jih lahko vsadili v polne odprave dioptrije po operaciji sive mrene na daleč. Želi-
oko skozi manjši vrez in s tem pomembno skrajšali rehabilita- mo si novih naprav, kot je IOL Master 700, digitalne povezave z
cijo. Tudi način anestezije smo spremenili v zgolj nekaj kapljic operacijskim mikroskopom, digitalnega prenosa diagnostičnih
anestetika na oko tik pred operacijo. Fakoemulzifikacija s čis- podatkov ter naročanja in določanja IOL brez prepisovanja in s
tim roženičnim vrezom in vsaditvijo upogljive IOL skozi 2,5-mili- tem čimvečjega zmanjšanja tveganja človeških napak. Naši želji
metrski vrez je postala stvarnost in rutina. sta tudi digitalizacija in shranjevanje pooperativnih rezultatov.
Cilj je operacija katarakte brez kakršnih koli zapletov.

Osebje
Prim. mag. Vladimir Pfeifer, dr. med., prof. dr. Marko Hawlina,
dr. med., doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., doc. dr.
Manca Tekavčič Pompe, dr. med., doc. dr. Špela Štunf Pukl, dr.
med., asist. Petra Schollmayer, dr. med., Miha Marzidovšek, dr.
med. 

25

KONTAKTNE LEČE IN KERATOKONUS

doc. dr. Mirna Štabuc Šilih, dr. med.

Od leve:
Sedita: doc. dr. Mirna Štabuc Šilih in prim. mag. Dragica Kosec.
Stojijo: Branka Novak, Ana Gornik, Azra Herceg, dr. Zala Lužnik in Vera Levstek.

26

Zgodovina kontaktnih leč sega daleč nazaj, v leto 1508, ko je totonometrom, tomografom in napravo za prečno povezovanje
Leonardo da Vinci narisal prve risbe, bolj množično pa so jih kolagenskih vlaken (t. i. cross-linking, CXL). Terciarni projekt
začeli uporabljati po letu 1960. Še pred 55 leti je prof. dr. Car- je omogočil, da smo v okviru raziskave poseg prečnega pove-
men Dereani z Očesne klinike avtoričino mamo na predpis kon- zovanja kolagenskih vlaken od leta 2014 pri bolnikih, napotenih
taktnih leč napotila kar na avstrijski Dunaj. Ko so nato na stari v našo ambulanto z ustrezno indikacijo, opravljali brezplačno.
kliniki ustanovili Ambulanto za kontaktne leče, je njeno vode- Oblikovali smo strokovna merila za uporabo CXL in pripravili
nje prevzela prim. Marjeta Vrevc Eleršek, kontaktne leče pa je vlogo za Zdravstveni svet. O postopku smo imeli vabljeno pre-
predpisoval tudi prim. Ciril Zupan. Tedaj je delo višje medicin- gledno predavanje na Evropskem kongresu za kontaktne leče
ske sestre opravljala Meta Černec, za njo pa Milica Cafuta. Kas- leta 2008 v Vilni (Litva). Ustanovili smo Sekcijo za kontaktne
neje sta se pridružila doc. dr. Mirna Štabuc Šilih in prim. mag. leče ZOS, ki je prvo formalno srečanje 16 članov organizirala 30.
Davorin Sevšek, nato še prim. mag. Vladimir Pfeifer in prof. dr. 5. 2007, 23. 6. 2007 pa je bila sprejeta v Evropsko združenje za
Marko Hawlina, ki je ambulanto vodil v letih 1998–2001. Med le- kontaktne leče (angl. European Contact Lens Society of Opht-
toma 2002 in 2020 je ambulanto vodila doc. dr. Mirna Štabuc halmologists, ECLSO). Že od leta 2004 aktivno sodelujemo na
Šilih, nato pa je vodenje prevzela prim. mag. Dragica Kosec. V kongresih združenja ECLSO, predvsem na sestankih nacional-
ambulanti danes redno delajo tudi mlade specialistke dr. Azra nih predstavnikov. 19. 9. 2006 je upravni odbor Združenja oftal-
Herceg, dr. Ana Gornik, dr. Lea Kovač in dr. Zala Lužnik. Za de- mologov Slovenije (ZOS) za slovensko nacionalno predstavnico
lovanje ambulante in ustrezno izobraževanje bolnikov sta nepo- v ECLSO imenoval doc. dr. Mirno Štabuc Šilih. Z ECLSO vsa leta
grešljivi srednji medicinski sestri Branka Novak in Vera Levstek. aktivno sodelujemo, strokovno (vabljena predavanja, vodenje
seminarjev, moderiranje) in tudi prijateljsko. Zaradi nezadržne-
Na Očesni kliniki v Ljubljani zdravimo večino bolnikov z najbolj ga povečevanja števila zahtevnih bolnikov, ki jih v večini vodimo
resnimi spremembami roženice, približno 2000 bolnikov s ke- trajno, smo morali sprejeti odločitev, da bolnike z osnovnimi re-
ratokonusom in bolnike z drugimi oblikami iregularnega asti- frakcijskimi hibami po prvem predpisu kontaktnih leč napotimo
gmatizma iz skorajda cele Slovenije. Testiramo in predpisujemo k izbranemu oftalmologu.
različne poltrde, mehke in skleralne kontaktne leče številnih
proizvajalcev. Organiziramo izobraževanja in seminarje za stro- Naši cilji so zgodnje odkrivanje keratokonusa, pravočasno sve-
kovno javnost ter znanstvenoraziskovalno sodelujemo z več tovanje in ukrepanje, večja kakovost življenja bolnikov in zmanj-
inštituti, tj. s prof. Glavačem z Inštituta za patologijo, prof. dr. šanje potrebe po presaditvi. Pri tankih roženicah bomo v skladu
Dernovškovo s Psihiatrične klinike za raziskovanje kakovosti z izsledki najnovejših raziskav vpeljali protokol zdravljenja s CXL.
življenja bolnikov s keratokonusom, z društvom Roženica ter Seveda želimo ob tem nemoteno nadaljevati s klinično-razisko-
s Philipom Morganom pri mednarodnem zbiranju podatkov o valnim delom, ki obsega epidemiološke, etiološke in genetske
predpisovanju kontaktnih leč. Rezultate vsako leto objavljamo raziskave ter epitelno topografijo kot metodo zgodnjega odkri-
v reviji Contact Lens Spectrum. Zaradi izvedbe treh terciarnih vanja in spremljanja napredovanja keratokonusa.
projektov (Raziskava križne vezave roženičnega kolagena, To-
mografske spremembe ektatične roženice, Zdravljenje okužb Osebje
roženice s prečnim povezovanjem kolagenskih vlaken z ultravi- Doc. dr. Mirna Štabuc Šilih, dr. med., prim. mag. Dragica Kosec,
jolično svetlobo), katerih nosilec je bila doc. dr. Mirna Štabuc Ši- dr. med., Azra Herceg, dr. med., Ana Gornik, dr. med., Lea Kovač,
lih, smo ambulanto posodobili in obogatili z novim keratorefrak- dr. med., dr. Zala Lužnik, dr. med. 

27

MREŽNICA

prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med.

Od leve:
Sedijo: Stanka Celestina, Saša Košir, prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, prof. dr. Marko Hawlina in doc. dr. Mojca Urbančič.
Stojijo spredaj: Ana Jeršin, asist. Darja Dobovšek Divjak, asist. mag. Alenka Lavrič Groznik, Maja Crnčec, Barbara Sotlar, Tatjana

Sedlar, Astrida Pintarič, Helena Lindič, Arijana Škrlj, Anja Ciber in Barbara Klemenc.
Stojijo zadaj: doc. dr. Martina Jarc Vidmar, asist. Špela Markelj, doc. dr. Maja Šuštar, Natalija Kralj, doc. dr. Ana Fakin, Nevena
Sember, Azra Karić, Tjaša Steblovnik, Barbara Sotlar, Mitja Pipan, Andreja Bozovičar, Marjetka Sajovic, Miha Marzidovšek, Ana
Burja, Lea Kovač, Marija Jesenšek, Janez Bregar, Urška Žonta, Polona Zaletel Benda, Ana Gornik, Mirjana Benko, Peter Kiraly,

Andreja Tonič, asist. dr. Vladimir Debelić, Ana Uršula Gavrić in Sanja Radujko.
28

Oftalmološka dejavnost na področju mrežnice je bila sprva omeje- Sonce, ki ga uporabljamo od leta 2016. Od leta 2020 intravitre-
na na diagnosticiranje, z razvojem novih preiskovalnih in terapev- alno farmakoterapijo izvajamo v preurejenih prostorih Centra
tskih metod pa se je obseg dela na področju mrežnice zelo razširil. za makulo. Potrebe po tovrstnem zdravljenju nezadržno naraš-
Danes je ena najbolj »obremenjenih« dejavnosti v oftalmologiji. čajo. Tako je npr. v lanskem letu zdravljenje začelo več kot 600
bolnikov, vsem bolnikom skupaj pa smo v lanskem letu vbrizgali
Prof. dr. Gorazd Kolar in prim. dr. Irena Brovet Zupančič sta leta skoraj 14.500 injekcij.
1976 uvedla fluoresceinsko angiografijo v analogni obliki. Leta
1995 smo z nakupom nove opreme prešli na digitalno zajema- Vključujemo se tudi v mednarodne klinične raziskave in vodimo
nje in shranjevanje posnetkov slikovnih diagnostičnih preiskav, tako institucionalne kot tudi nacionalne. Rezultati so vidni kot
prim. mag. Aleksandra Kraut pa je v klinično uporabo uvedla številni prispevki v recenziranih revijah in kot doktorati. Sodelu-
indocianinsko angiografijo. Pomemben premik na področju jemo s specialisti in centri v tujini, tudi pri organizaciji tečajev za
slikovnega diagnosticiranja mrežnice je prinesel skenirajo- OCT in OCTA. Leta 2018 smo pod okriljem Evropske šole za študij
či laserski oftalmoskop; prvega uporabljamo že od leta 2009, oftalmologije na višji stopnji (angl. European School for Advan-
saj poleg visoke resolucije slik invazivne angiografije omogoča ced Studies in Ophthalmology, ESASO) izvedli tudi mednarodno
tudi neinvazivne slikovnodiagnostične preiskave. Prvo napravo tedensko izobraževanje o boleznih mrežnice. Istega leta smo na
za optično koherentno tomografijo (OCT) smo dobili leta 2007. povabilo prestižnega mednarodnega združenja za diagnostiko
Leta 2006 smo uvedli zdravljenje z biološkimi zdravili, tj. z zavi- mrežničnih bolezni (angl. International Fluorescein Angiography
ralci žilnega endotelnega rastnega dejavnika (t i. zdravili anti- Club, iFAN club), katerega člani smo že več let, v Ljubljani organi-
-VEGF). Z zdravljenjem je pričela prof. Polona Jaki Mekjavić, ki zirali letno srečanje. Izvajamo izobraževanja za specialiste in spe-
je tudi pomembno pripomogla, da je danes ta učinkovita meto- cializante, vedno pa so dobro obiskane in zelo ugodno ocenjene
da v Sloveniji na voljo vsem, ki jo potrebujejo, in dobro dostopna mednarodne učne delavnice za specialiste o intravitrealnem
v sedmih slovenskih centrih. zdravljenju in o slikovnem diagnosticiranju očesnega ozadja.

Dejavnosti v okviru obravnave bolezni mrežnice danes obsegajo Diagnostične in terapevtske možnosti pri obravnavi bolezni mre-
tako diagnosticiranje kot tudi zdravljenje. V letu 2020 smo opra- žnice v zadnjih letih doživljajo nesluten razvoj. To in nezadržni de-
vili skoraj 17.000 pregledov. Zaradi narave bolezni, ki prizadenejo mografski trend staranja prebivalstva vodita v hitro naraščanje
mrežnico, smo dejavnost izvajali neprekinjeno tudi med epidemijo. števila bolnikov. Da bomo še naprej lahko sledili novim diagno-
stičnim in terapevtskim možnostim, bo v delo potrebno vključiti
Diagnostična ambulanta deluje vse dni v tednu. Pri diagnostici- več specialistov za bolezni mrežnice ter oftalmoloških fotografov
ranju s pridom uporabljamo celovit multimodalni slikovni prikaz in medicinskih sester s posebnimi znanji. Vzpostaviti bomo mo-
očesnega ozadja. Vključuje invazivno slikovno diagnosticiranje, rali tudi dodatne diagnostične ambulante z ustrezno opremo.
angiografijo s fluoresceinskim barvilom in z indocian zelenim
ter neinvazivno barvno slikanje in slikanje avtofluorescence Osebje
očesnega ozadja, slikanje z zeleno svetlobo in s svetlobo blizu Diagnostična ambulanta: prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr.
infrardeče ter optično koherentno tomografijo (OCT) in OCT med., doc. dr. Mojca Urbančič, dr. med., doc. dr. Martina Jarc-
angiografijo (OCTA). Uporabljamo najsodobnejšo opremo, dve -Vidmar, dr. med., asist. mag. Alenka Lavrič Groznik, dr. med.,
napravi Heidelberg Spectralis in dve napravi Topcon Triton. V asist. Ana Pajtler Rošar, dr. med., asist. Darja Dobovšek Divjak,
kratkem pričakujemo širokokotno kamero za slikanje očesnega dr. med., asist. Katja Matovič, dr. med., asist. Špela Markelj, dr.
ozadja Optos. Diagnosticiranje vseskozi dopolnjujemo z ostali- med., Peter Kiraly, dr. med., Polona Zaletel Benda, dr. med.
mi diagnostičnimi postopki, kot so statična in dinamična peri-
metrija (perimetri Octopus 900 in Goldmann), mikroperimetrija Terapevtska ambulanta: Osebje diagnostične ambulante in asist.
(Nidek), testiranje barvnega vida in adaptometrija. dr. Vladimir Debelič, dr. med, Tjaša Steblovnik dr. med., Nevena
Sember, dr. med, asist. dr. Ana Fakin, dr. med, Miha Marzidovšek,
Ambulanta za intravitrealno zdravljenje deluje vse dni v tednu, dr. med, Ana Gornik, dr. med, Janez Bregar, dr. med, Lea Kovač, dr.
trikrat na teden tudi popoldne. Za vodenje bolnikov, ki potre- med, dr. Zala Lužnik, dr. med. 
bujejo intravitrealna zdravila, smo razvili računalniški program

29

NACIONALNI CENTER CELOVITE
REHABILITACIJE SLEPIH IN SLABOVIDNIH

doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med.

Od leve:
Sedijo: asist. Špela Markelj, doc. dr. Mirna Štabuc Šilih, doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič in Mirjam Korošec.
Stojijo: Urša Muznik Malešič, Eva Škrlec Velkavrh, Petra Ilc, Katja Molek, Katarina Petek, Breda Rusjan, Silvija Delfin in

asist. Makedonka Atanasovska Velkovska.
30

Nacionalni center celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih Velkavrh in Petra Ilc). Za vsakega bolnika izdelamo individualni
(NC CRSS) je bil ustanovljen na Očesni kliniki šele leta 2018, načrt rehabilitacije, vanj pa so vključeni slepi in slabovidni otroci
čeprav smo v Sloveniji v organizirano rehabilitacijo slepih in sla- v zgodnji obravnavi, mladostniki, odrasli in starostniki. Na leto je
bovidnih vlagali veliko strokovnega in organizacijskega truda že rehabilitacije deležnih 380 bolnikov, ki storitev CRSS uporabljajo
vrsto let pred tem. Tako je v začetku devetdesetih let 20. stoletja delno ali v celoti. Rehabilitacija poteka v prostorih Očesne klinike
pod vodstvom dr. Milice Kolar Boljka začela delovati Ambulanta in delno tudi v domačem okolju bolnikov. Obravnava poteka am-
za slabovidne, v kateri so prvi pri nas začeli s predpisovanjem bulantno, bolniki pa se obravnav in pregledov udeležujejo tako
specialnih pripomočkov za slepe in slabovidne. Hkrati je Ambu- kot vsi očesni bolniki. To pomeni, da nikakor niso izpostavljeni
lanta tudi ustrezno usmerjala ljudi, ki so potrebovali psihološko posebni, »drugačni« obravnavi, kar je s psihološkega vidika izje-
ali tiflopedagoško pomoč. Tovrstna organizirana skrb je v kon- mno pomembno. Z obravnavo, ki poteka v delovnem oz. doma-
tekst oftalmologije zajela tudi rehabilitacijo in s tem odločilno čem okolju, skušamo bolnike kar se da hitro in uspešno pripraviti
vplivala na uzakonitev pravice do celovite rehabilitacije slepih na vrnitev v čim bolj polno in funkcionalno življenje. Vseskozi se
in slabovidnih. Že od leta 2008 je namreč zapisana v 23. členu povezujemo tudi z drugimi ustanovami in strokami, ki so na kakr-
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. šen koli način udeležene v življenju slepih in slabovidnih.

Program Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih v Nacional- Ker slepota in slabovidnost nista težavi zgolj sami po sebi, am-
nem centru CRSS na Očesni kliniki v Ljubljani v današnji obliki pak sta tudi vzrok večje obolevnosti in prezgodnje umrljivosti,
poteka od leta 2018, izhaja pa iz leta 2014 izvedenega Pilotske- je zlasti pomemben multidisciplinarni pristop, ki zahteva vklju-
ga projekta celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih, katere- čenost raznovrstnih strokovnjakov. Zaradi predvidenega izra-
ga vsebinski in organizacijski vodji sta bili prof. dr Branka Stirn zitega povečanja števila slepih in slabovidnih do leta 2050 je
Kranjc in doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič. Nosilec, izvajalec neizogibna nadgradnja obstoječega modela CRSS. Že sedaj se
in koordinator CRSS je Očesna klinika, konkretno zdravnik of- namreč srečujemo s pomanjkanjem zmogljivosti ter v ta namen
talmolog. Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih sodi med že prenavljamo prostore, čimprej pa bomo morali okrepiti tudi
zdravstvene pravice. V programu so opredeljene storitve, te- osebje, predvsem z dodatnimi tiflopedagoškimi strokovnjaki in
melji pa na multidisciplinarnem pristopu. Obravnave trenutno s socialnim delavcem. Na ta način bomo lahko izvajali več razpr-
opravljamo: pet zdravnikov, dve diplomirani medicinski sestri s šenih obravnav po Sloveniji in tudi v domačem okolju.
specialnimi znanji (Mirijam Korošec, Jasmina Tahirović), srednja
medicinska sestra s specialnimi znanji (Breda Rusjan), dve uni- Osebje:
verzitetni diplomirani psihologinji (Urša Muznik in Katja Molek), doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., asist. Makedonka
dve magistri profesorici specialne in rehabilitacijske pedago- Atanasovska Velkovska, dr. med., asist. Silvija Delfin, dr. med., doc.
gike – tiflopedagogika in specifične učne težave (Eva Škrlec dr. Mirna Štabuc Šilih, dr. med., asist. Špela Markelj, dr. med. 

31

NEVROOFTALMOLOGIJA IN
DISTROFIJE MREŽNICE

doc. dr. Martina Jarc Vidmar in prof. dr. Marko Hawlina

Od leve: Lea Kovač, doc. dr. Ana Fakin, prof. dr. Marko Hawlina in doc. dr. Martina Jarc Vidmar.
32

Ambulanta za nevrooftalmologijo in distrofije mrežnice na oloških preiskav opravljamo še slikovno diagnosticiranje glave,
Očesni kliniki deluje od leta 1995. V Slovenijo jo je po vzoru bolnike rutinsko napotujemo na genetsko testiranje, ob sumu
nevrooftalmološke ambulante na kliniki Moorfields v Londonu na Leberjevo hereditarno optično nevropatijo (LHON) tudi na
(Anglija) vpeljal prof. dr. Marko Hawlina. V začetku njenega delo- genetsko diagnosticiranje za potrditev mitohondrijskih optič-
vanja smo imeli za pregled bolnikov na voljo zgolj preproste me- nih nevropatij. Bolnike z makularnimi distrofijami in sekundar-
tode, tj. vidna polja, barvni vid po Ishihari, oftalmoskop, lečo 90, nimi horoidalnimi neovaskularizacijami zdravimo z biološkimi
barvno slikanje očesnega ozadja in fluoresceinsko angiografijo. zdravili, t. i. zaviralci endotelnega rastnega dejavnika (anti-VE-
Kasneje so se razvile številne nove metode, ki so bistveno olaj- GF). Ker se število bolnikov nezadržno povečuje, se ustrezno širi
šale diagnosticiranje bolnikov in njihovih svojcev. Mednje uvr- tudi naša dejavnost.
ščamo slikanje očesnega ozadja z avtofluorescenco, mikroperi-
metrijo in optično koherentno tomografijo. Ambulanta vseskozi Vključujemo se v mednarodne klinične raziskave ter objavljamo
tesno sodeluje z Enoto za elektrofiziološko diagnosticiranje, ki v mednarodnih in domačih recenziranih revijah. V zadnjih letih
je sprva delovala na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v okviru se lahko pohvalimo z doktorati s področja makularnih distro-
UKC, po preselitvi Očesne klinike pa pod vodstvom znanstvene fij, pigmentne retinopatije in Usherjevega sindroma. Leta 2015
svetnice doc. dr. Jelke Brecelj tudi lokacijsko deluje v njenem smo se intenzivno udejstvovali tudi organizacijsko. Hkrati smo
okrilju. Vseskozi tvorno sodelujemo z nevrologi, nevrokirurgi, organizirali dva pomembna kongresa evropske nevrooftalmo-
revmatologi in laboratoriji za genetsko diagnosticiranje v Slo- logije – srečanje Evropskega nevrooftalmološkega združenja
veniji (prof. dr. Borut Peterlin, prof. dr. Damjan Glavač) pa tudi (angl. European Neuro-Ophthalmological Society, EUNOS) in
z nevrooftalmologi in elektrofiziologi iz Evrope in vsega sveta kongres Mednarodnega združenja za klinično elektrofiziologijo
(prof. Graham Holder, dr. Dorothy Thompson). (angl. International Society for Clinical Electrophysiology of Visi-
on, ISCEV) – ter tudi mednarodno srečanje o LHON. Izpeljali smo
Dejavnost nevrooftalmološke ambulante obsega diagnostici- številna vabljena predavanja doma in v svetu. Pripravili smo več
ranje in zdravljenje nevrooftalmoloških bolnikov in bolnikov z izobraževanj za domače oftalmologe, saj se diagnostične in tera-
mrežničnimi distrofijami. V našo ambulanto prihajajo bolniki z pevtske možnosti pri obravnavi optičnih nevropatij in mrežničnih
nepojasnjeno nenadno ali postopno izgubo vida ter težavami z distrofij v zadnjem času hitro razvijajo. Vključeni smo v evropsko
nočnim in barvnim vidom, pri katerih na očesnem ozadju sprva referenčno mrežo za očesne bolezni (angl. European Reference
pogosto ne vidimo značilnih sprememb. Pri diagnosticiranju Network – Eye Diseases, ERN-EYE), ki povezuje mednarodne
uporabljamo statično in dinamično preiskavo vidnega polja, strokovnjake redkih očesnih bolezni, na voljo pa imamo tudi nove
preiskave barvnega vida in multimodalni slikovni prikaz očesne- načine genskega zdravljenja. Za izdelavo slovenskega registra
ga ozadja, ki vključuje večinoma neinvazivne diagnostične pre- genetskih bolezni oči smo pridobili tudi projekt Javne agencije
iskave, tj. barvno slikanje očesnega ozadja, monokromatsko za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki ga vodi doc. dr.
slikanje očesnega ozadja, slikanje avtofluorescence očesnega Ana Fakin. V sodelovanju z bolniki z redkimi očesnimi boleznimi
ozadja, optično koherentno tomografijo makule in papile ter smo leta 2020 ustanovili društvo Svetloba, za katerega priprav-
OCT-angiografijo. Redkeje uporabljamo fluoresceinsko angi- ljamo strokovna predavanja in druge svetovalne vsebine.
ografijo. Bolnike s sumom na gigantocelični arteritis napoti-
mo na ultrazvočno preiskavo ali biopsijo temporalnih arterij, Osebje:
zdravljenje pa poteka v sodelovanju z revmatologi. Pri bolnikih prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., doc. dr. Martina Jarc Vidmar,
z optičnimi nevropatijami poleg krvnih preiskav in elektrofizi- dr. med., doc. dr. Ana Fakin, dr. med., Lea Kovač, dr. med., mla-
da raziskovalka Jana Sajovic, dr. med. 

33

OČESNA ONKOLOGIJA

mag. Katrina Novak Andrejčič, dr. med., asist. mag. Alenka Lavrič Groznik, dr. med.

Sedijo: asist. dr. Gregor Hawlina, prim. mag. Dragica Kosec, asist. mag. Alenka Lavrič Groznik, asist. dr. Vladimir Debelić
Stojita: asist. Darja Dobovšek Divjak, Peter Kiraly
34

Začetki očesne onkologije v Sloveniji segajo v leto 1986, ko so pri Pri obravnavi bolnikov z očesnimi tumorji uporabljamo slikov-
bolniku z melanomom žilnice opravili prvo brahiterapijo z rute- nodiagnostične metode (fotografiranje očesnega ozadja, slika-
nijevim skleralnim aplikatorjem. Metodo je uvedel prof. dr. P. K. nje z autofluorescenco, OCT, OCT-angiografijo, invazivno angi-
Lommatzsch v tedanji Nemški demokratični republiki (DDR). Pri ografijo, izpopolnjeno konvencionalno ultrazvočno preiskavo
njem so se izpopolnjevali prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, mag. kot tudi ultrazvočno biomikroskopijo in dopplersko preiskavo
Primož Logar in prim. doc. dr. Irena Brovet Zupančič, ki so me- ter nenazadnje odvzem bioptičnih vzorcev za diagnostično in/
todo prenesli na Očesno kliniko. Od samega začetka dejavno- ali prognostično biopsijo. V redkih primerih je za diagnostične
sti sodeluje radioterapevt prim. dr. Boris Jančar z Onkološkega namene indicirana preiskava s CT ali MR.
inštituta. V sklopu Oddelka za funkcionalno diagnostiko je bila
tedaj ustanovljena t. i. tumorska ambulanta za diagnosticiranje Možnosti zdravljenja, ki so na voljo na Očesni kliniki, so se z ra-
in zdravljenje predvsem znotrajočesnih tumorjev odraslih, kjer zvojem novih laserskih naprav močno razširile (transpupilarna
smo zdravili tudi številne bolnike iz tedanje Jugoslavije. Od leta termoterapija in fotodinamična terapija, ki ju uporabljamo v
1999 do upokojitve je dejavnost vodila mag. Katrina Novak An- izbranih primerih). Pri zdravljenju poobsevalne retinopatije in
drejčič, ki je leta 2004 iz brahiradioterapije tudi magistrirala. Od znotrajočesnega limfoma vbrizgavamo zdravila intravitrealno.
leta 1986 do leta 2021 smo v Sloveniji z brahiradioterapijo uspeš-
no zdravili 183 bolnikov z znotrajočesnimi tumorji. Prof. Drnov- Sodelujemo tudi s tujimi očesnimi onkološkimi centri, v zad-
škova je prevzela kirurško zdravljenje tumorjev vek, veznice in njem času predvsem s kliniko Moorfields v Londonu, kjer se je
orbite ter enukleacije in eksenteracije orbite. leto in pol izpopolnjevala mag. Alenka Lavrič. Stike ohranjamo
tudi z Očesno kliniko v Lausanni in Očesno kliniko v Liverpoolu,
Bolnike obravnavamo ambulantno in v bolnišnici. Ambulantno kjer izvajajo protonsko obsevanje. Aktivno se udeležujemo sre-
dejavnost smo zaradi vse večjega števila bolnikov, ki potrebu- čanj, ki jih prirejata Evropsko združenje za očesno onkologijo
jejo redno, povečini doživljenjsko spremljanje, v zadnjem letu (angl. Ophthalmic Oncology Group, OOG) in Svetovno združenje
razširili na dvakrat tedensko. Enkrat na teden se sestaja očesni za očesno onkologijo (angl. International Society for Ocular On-
onkološki konzilij, kjer z onkologom radioterapevtom obravna- cology, ISOO).
vamo bolnike, ki potrebujejo zdravljenje z obsevanjem (brahite-
rapijo, teleradioterapijo) oziroma morebitno drugo obravnavo V obravnavo bolnikov z očesnimi tumorji moramo vključiti več
na Onkološkem inštitutu. Bolniki z očesnimi limfomi so predsta- specialistov s posebnimi subspecialističnimi znanji in jih izšo-
vljeni na limfomskem konziliju Onkološkega inštituta. lati. Ker očesna onkologija obravnava pretežno redke bolezni,
je smiselno daljše šolanje v večjih centrih v tujini. Želimo si tudi
Obravnava bolnika z očesnim tumorjem je pogosto multidisci- hitre realizacije načrtov Onkološkega inštituta o novih obseval-
plinarna. Poleg dveh oftalmologov, ki se ukvarjata z očesno on- nih metodah, ki bi bile za starejše bolnike, ki niso primerni za
kologijo, vključuje subspecialiste drugih oftalmoloških strok ter splošno anestezijo, alternativa kirurškemu zdravljenju.
tudi specialiste onkologe radioterapevte in specialiste onkolo-
ške internistike. Pomembno je tudi sodelovanje z Inštitutom za Osebje:
patologijo Medicinske fakultete, Kliniko za otorinolaringologijo asist. mag. Alenka Lavrič Groznik, dr. med., asist. dr. Vladimir
in cervikofacialno kirurgijo, Kliniko za maksilofacialno kirurgijo Debelić, dr. med., asist. Darja Dobovšek Divjak, dr.med. 
in nekaterimi drugimi. Onkološkim bolnikov je omogočena tudi
psihološka obravnava v sklopu Nacionalnega centra za celostno
rehabilitacijo slepih in slabovidnih (NC CRSS).

35

OKULOPLASTIČNA KIRURGIJA

prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., asist. dr. Gregor Hawlina, dr. med.

Od leve:
Sedijo: doc. dr. Ana Fakin, asist. dr. Gregor Hawlina, prof. dr. Brigita Drnovšek Olup in Janez Bregar.

Stojijo: Lucija Grudnik, Anđelka Alauf, Marjana Šuštar Berger in Urša Gabrijelčič.
36

Okuloplastična kirurgija je veja oftalmologije, ki združuje zna- nih dolžin in KTP laserjem za odstranjevanje žilnih sprememb.
nje oftalmologije in plastične kirurgije. V njen delokrog sodijo
orbitalna kirurgija, kirurgija solznih poti in kirurgija vek. Obseg Leta 2007 smo v Ljubljani organizirali letno srečanje Evropskega
diagnostičnih ter kirurških postopkov in tehnik je zato zelo ši- združenja okuloplastičnih kirurgov (angl. European Society
rok. Pri kirurgiji v tem področju uporabljamo režnje, presadke, of Ophthalmic Plastic and Reconstructive Surgery, ESOPRS),
alotransplantate in sintetične materiale, poleg klasičnih kirur- ki smo mu v obdobju 2011–2013 tudi predsedovali (B. D. Olup).
ških tehnik pa se vse bolj poslužujemo tudi endoskopskih ki- Leta 2016 je Brigita Drnovšek-Olup prejela prestižno priznanje,
rurških tehnik, predvsem na področju orbitalne, lakrimalne in Mustardejevo predavanje.
estetske kirurgije.
V zadnjih letih se je oddelek okrepil tudi kadrovsko. Tu trenu-
Oddelek za okuloplastično kirurgijo se je na Očesni kliniki razvil tno delujejo trije redno zaposleni zdravniki in dva delno zapo-
dokaj pozno, šele po letu 1989. V prvih dvajsetih letih obstoja se slena zdravnika (Gregor Hawlina, Brigita Drnovšek-Olup, Levin
je pod vodstvom prof. Brigite Drnovšek-Olup zelo razvil in postal Vrhovec, Ana Fakin in Janez Bregar). Med letoma 2007 in 2015
znan tako doma kot v tujini. Vseskozi sledimo najnovejšim sve- je sodeloval tudi Matej Beltram, ki je opravljal delo na oddelku
tovnim trendom in smo na nekaterih področjih vodilni center v ter sodeloval pri številnih raziskavah in znanstvenih prispevkih.
Evropi. Svoje delo in dosežke predstavljamo na številnih kon-
gresih in v znanstvenih prispevkih. Od ustanovitve do leta 2021 V letu 2020 smo na okuloplastičnem oddelku opravili 3.859 am-
smo tako na domačih in mednarodnih konferencah prispevali bulantnih pregledov (9 ambulant na mesec). Izvedli smo 1.447
202 izvlečka in objavili 97 strokovnih prispevkov. V okviru oddel- okuloplastičnih operacij, največ odstranitev tumorjev vek,
ka smo zaključili tri raziskovalne projekte pri Javni agenciji za očesne površine in orbite (106 malignih tumorjev vek, v veči-
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Uresničevali smo ni bazalnoceličnih karcinomov), poprav ptoze, blefaroplastik,
program Očesne klinike in v okviru Univerzitetnega kliničnega poprav entropija in ektropija, odstranitev pterigija in posegov
centra Ljubljana izvedli dva terciarna projekta. Izkazali smo se s za odpravo solzenja.
tremi magisteriji in enim doktoratom znanosti.
Na področju okuloplastične kirurgije se Očesna klinika uvršča
Na področju laserske kirurgije je naš oddelek odigral pomembno med najbolj razvite klinike tako v Evropi kot v svetu in ta status
vlogo tudi v svetovnem merilu. Ob dveh raziskovalnih projektih želimo ohraniti tudi v prihodnosti. Vizija oddelka je slediti so-
smo že leta 1994 najprej pričeli z razvojem kliničnih aplikacij za dobnemu trendu minimalno invazivne kirurgije, raziskovati ge-
laser Er:YAG domače proizvodnje. Razvili smo številne aplika- netske osnove nekaterih prirojenih bolezni in se še naprej zav-
cije, ki so jih z zanimanjem sprejeli po vsem svetu in so še da- zeto izpopolnjevati na področju endoskopskih kirurških tehnik.
nes zlati standard. Na naši kliniki smo pripravili številne učne
delavnice, ki so se jih udeležili zdravniki z vsega sveta, znanje Osebje:
in metode pa tudi sami posredujemo v dežele širom po svetu. asist. dr. Gregor Hawlina, dr. med., prof. dr. Brigita Drnovšek-
Nadaljevali smo z raziskavami z Er:YAG laserjem različnih valov- Olup, dr. med., Levin Vrhovec, dr. med., doc. dr. Ana Fakin, dr.
med. in Janez Bregar, dr. med. 

37

ORTOPTIKA IN STRABOLOGIJA

prim. mag. Dragica Kosec, dr. med.

Od leve:
Sedijo: doc. dr. Martina Jarc Vidmar, prim. mag. Dragica Kosec, Marijana Tomc in Ingrid Rahne Kurent.
Stojijo: Nevena Sember, Silvija Delfin, Helena Anzeljc, Andreja Udovč, Nataša Obradović in Sanja Randjelović.

38

Oddelek za ortoptiko in pleoptiko na Očesni kliniki je bil ustano- očesnih mišic poravnamo škiljenje tudi brez kirurškega posega
vljen leta 1956. Področje ortoptike in strabologije je začel razvi- in dosežemo binokularno funkcijo vida. Prav tako je pomembno,
jati prim. Tone Žel, ki je oddelek tedaj tudi vodil, pridružil pa se da pri odraslih bolnikih težave s škiljenjem in/ali dvojnim vidom
mu je prim. Stanko Strnad. Delo na tem področju sta nadaljevala odkrijemo čim prej. Tako lahko zgodaj diagnosticiramo možne
dr. Igor Švagelj in prim. Peter Dovšak. Od leta 1993 oddelek vodi vzroke in pričnemo s specifičnim zdravljenjem primarnega
prim. mag. Dragica Kosec. vzroka, ki je privedel do škiljenja in/ali dvojnega vida. Potem ko
smo vzrok odpravili, lahko z osnovnimi ortoptičnimi postopki in
Sprva so ortoptično delo opravljale učiteljice. Nato so jih posto- korekcijo stanje binokularnega vida izboljšamo. Če to ni mogo-
pno zamenjale višje medicinske sestre, danes pa na tem podro- če, imamo na voljo številne kirurške tehnike obravnave škilje-
čju delujejo diplomirane medicinske sestre s posebnimi znanji s nja, ki temeljijo na dobrem poznavanju anatomije in fiziologije
področja ortoptike in pleoptike. delovanja zunanjih očesnih mišic ter njihove primarne funkcije
pa tudi sekundarnega in terciarnega delovanja.
V začetku so na oddelku obravnavali predvsem slabovidnost,
nato pa tudi škiljenje, za katerega je tedaj veljalo, da je posle- Ker danes opravljamo vse vrste oziroma tehnike operacije ški-
dica anatomske spremembe in nepravilnega delovanja zunanje ljenja, lahko vedno izberemo tisto, ki je glede na vzrok in vrsto
očesne mišice. Najpogostejša operacija je bila retropozicija in/ škiljenja pri posameznem bolniku najbolj ustrezna. Z izvrstni-
ali resekcija zunanje očesne mišice. mi rezultati se lahko povsem enakovredno primerjamo s kolegi
Evropskega združenja za strabizem (angl. European Strabismo-
Prelomno obdobje v razumevanju škiljenja v mednarodnem pro- logical Association, ESA) in Mednarodnega združenja za stra-
storu so bila devetdeseta leta 20. stoletja, ko so strokovnjaki s bizem (angl. International Strabismological Association, ISA).
povsem anatomskega pogleda prešli na nevrofiziološko raz- Tako lahko rešujemo probleme dvojnega vida zaradi pareze oku-
mišljanje. To pomeni, da dober vid omogoča pravilno usmerja- lomotornih živcev, restriktivne težave pri endokrini orbitopatiji,
nje pogleda naravnost, vmesni člen v interpretaciji vida pa je v po poškodbah orbite in oči, zaradi visoke kratkovidnosti in dru-
osrednjem živčnem sistemu, ki nato preko oživčenja zunanjih ge. Naštete težave pogosto vodijo celo v tortikolis ter povzro-
očesnih mišic omogoča binokularno enojno sliko z vzporedno čajo bolečine v vratu in hrbtenici. Dobro opravljeno delo ob po-
poravnanimi očesi. Tako so se potrebe po operaciji škiljenja ravnanih očeh omogoča tudi poravnavo glave in s tem manjšo
pri otrocih v obdobju 1990–2000 zmanjšale za polovico in se v potrebo po bolniškem staležu in invalidski presoji. Nenazadnje
naslednjih letih dodatno zmanjševale. Zaradi bolj pravilnega ra- pa poravnane oči pomenijo tudi večjo socialno sprejemljivost.
zumevanja škiljenja se srečujemo z vse večjim zanimanjem za
operacije škiljenja tudi pri odraslih. Osebje:
prim. mag. Dragica Kosec, dr. med., Silvija Delfin, dr. med., Ne-
Danes vemo, da je za poravnavo oči in dobro binokularno funkci- vena Sember, dr. med., Ingrid Rahne, dr. med., doc. dr. Martina
jo vida, vključno z globinsko ostrino vida, pomembno, da simp- Jarc Vidmar, dr. med. 
tome odkrijemo čim prej. Pri otroku lahko z optimalno korekci-
jo refrakcijske hibe in ustreznimi vajami za delovanje zunanjih

39

ROŽENICA

doc. dr. Špela Štunf Pukl, dr. med.

Od leve: asist. Petra Schollmayer, Urška Magić, prim. mag. Vladimir Pfeifer, Sabina Brajkovec, Zala Lužnik in Miha Marzidovšek.
40

Zgodovinska prelomnica v obravnavi bolezenskih stanj roženice Vsa tkiva, ki jih potrebujemo pri presaditvah, priskrbimo v lastni
na Očesni kliniki so prve presaditve v petdesetih letih 20. sto- očesni banki. Akreditirana je pri Javni agenciji Republike Slo-
letja, ki jih je opravljal prof. dr. Stane Stergar, takrat brez mi- venije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) in je čla-
kroskopa in s svilenim šivom. Naslednji mejnik je uvedba sodob- nica Evropskega združenja očesnih bank EEBA (angl. European
nih tehnik presaditve v devetdesetih letih 20. stoletja in njihov Eye Bank Association). Prav v zadnjem letu se lahko pohvalimo
razvoj pod vodstvom prim. mag. Vladimirja Pfeiferja ter sprem- z novim sodobnim spekularnim mikroskopom za pregled do-
ljajoče dejavnosti, povezane z obravnavo bolnikov z okužbami, norskih roženic, izboljšanim načinom vrednotenja roženice in
distrofijami in keratokonusom. uvajanjem predpriprave lamelarnih presadkov z mikrokerato-
mom. Delujemo v okviru lastnega standardnega operativnega
Dejavnosti na področju roženice tako trenutno obsegajo obrav- postopka in upoštevamo visoke standarde glede kakovosti in
navo v Ambulanti za refraktivno kirurgijo in bolezni sprednjega varnosti. Izvajamo raziskovalno dejavnost, nenehno sledimo
segmenta ter transplantacijsko dejavnost z očesno tkivno ban- novostim in sodelujemo z ustanovami po Evropi in svetu.
ko in pripadajočimi diagnosticiranjem, zdravljenjem in kirurški-
mi posegi. Sodelujemo tudi z Ambulanto za kontaktne leče in S povečevanjem tima oftalmologov na področju roženice ter
keratokonus. z izobraževanjem specializantov in medicinskih sester želimo
povečati število obravnav in posegov ter uvajati nove načine
Naštete dejavnosti izvaja osem specialistov ter specializanti in zdravljenja. Trend gre v smeri minimalno invazivnega kirur-
medicinske sestre. Delo poteka v ambulantah, na bolnišničnih škega zdravljenja in zgodnjega pristopa k diagnosticiranju in
oddelkih ter v sklopu kirurških posegov. Na leto opravimo približ- ukrepanju. To bi lahko dosegli tudi z izobraževanjem družinskih
no 100 presaditev roženice, večinoma z naprednimi, minimalno zdravnikov na področju bolezni roženice.
invazivnimi lamelarnimi tehnikami. Izvedemo več deset presadi-
tev amnijske membrane in opravljamo tudi posebne postopke, Po drugi strani pa si prizadevamo za povečan priliv tkiv v očesno
kot so delaminacija, helacija, presaditev limbalnih celic in preč- tkivno banko, zato tvorno sodelujemo z Javnim zavodom
na povezava kolagenskih vlaken roženice (angl. corneal cross- Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-
-linking, CXL). V bolnišnici zdravimo predvsem težke oblike raz- -transplant. V prihodnosti namreč pričakujemo redne in načr-
jed roženice, sicer pa večino bolnikov obravnavamo ambulantno tovane presaditve roženice, ki jih nestrpno čakajo številni bol-
ter na ta način opravimo več tisoč rednih in nujnih ambulantnih niki, pri katerih je zdravljenje s presaditvijo roženice na Očesni
obravnav. Poleg osnovnih oftalmoloških naprav pri obravnavi kliniki Ljubljana edina realna možnost za ohranitev vida.
bolnikov izvajamo topografijo in tomografijo roženice, spekular-
no mikroskopiranje, optično koherentno tomografijo roženice in Osebje:
sprednjega segmenta, osnovne in posebne mikrobiološke pre- prim. mag. Vladimir Pfeifer, dr. med., doc. dr. Špela Štunf Pukl,
iskave ter osnovne in napredne oblike testiranj solznega filma. dr. med., asist. Petra Schollmayer, dr. med., asist. Katja Matovič,
V raziskovalno-razvojne namene se poslužujemo tudi nekaterih dr. med., Ana Gornik, dr. med., Miha Marzidovšek, dr. med., dr.
drugih specifičnih preiskav, npr. genetskih testiranj. sc. Zala Lužnik, dr. med. 

41

PEDIATRIČNA OFTALMOLOGIJA

prof. dr. Branka Stirn Kranjc, dr. med, doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med.

Tekst pod sliko:
Sedijo: Silvija Delfin, asist. Špela Markelj, doc. dr.Manca Tekavčič Pompe, Anica Koščak, Tina Jesenovec

Stojijo: Sanja Randjelović, Nataša Obradović, Nevena Sember, Medina Okić, Barbara Kokot,
Mateja Jerina Gubanc, Biserka Domjanič, Mira Zorman
42

Zametki pediatrične oftalmologije segajo v šestdeseta oz. se- stanja, Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgi-
demdeseta leta 20. stoletja, ko se je zaradi številnih novih spo- jo ter z Dermatološko kliniko UKC Ljubljana kot tudi s strokov-
znanj o otroških očesnih boleznih, očesnih spremembah, pove- njaki različnih subspecialnosti znotraj Očesne klinike in z Nacio-
zanih s prezgodnjim rojstvom, prirojenih okvarah, presnovnih nalnim centrom za celostno rehabilitacijo slepih in slabovidnih.
motnjah, genetskih spremembah ter vnetnih in avtoimunskih
boleznih vse več oftalmologov začelo ciljano posvečati očesnim Poleg kliničnega dela se na Otroškem oddelku Očesne klinike
boleznim v otroštvu. Ustanovljeni sta bili prvi združenji za pedi- posvečamo tudi izobraževalni in raziskovalni dejavnosti. Pedi-
atrično oftalmologijo, in sicer Ameriško združenje za pediatrič- atrični oftalmologi smo mentorji specializantom oftalmologije
no oftalmologijo in strabizem (angl. American Association for in pediatrije, v letu 2020 pa smo kot prvi avtorji ali sodelujoči
Pediatric Ophthalmology and Strabismus, AAPOS) in Evropsko avtorji objavili kar sedem prispevkov v revijah s faktorjem vpliva.
združenje za pediatrično oftalmologijo (angl. European Paedia-
tric Ophthalmological Society, EPOS). Naša očesna klinika je že Prihodnost pediatrične oftalmologije je nedvomno v stalnem
zgodaj sledila svetovnim trendom v oftalmologiji in kmalu smo izboljševanju pristopa do otroške očesne patologije tako v di-
tudi pri nas ustanovili prvi specializiran otroški očesni oddelek. agnostičnem kot v terapevtskem pogledu. V naslednjih letih si
največ obetamo od genskega zdravljenja nekaterih prirojenih
Otroški oddelek na Očesni kliniki v Ljubljani je danes temeljna mrežničnih distrofij. Optimizirati in posodobiti želimo smerni-
”ustanova” za pediatrično oftalmologijo v Sloveniji. Pod njego- ce za presejanje nedonošenčkov na ROP ter povečati ozaveš-
vim okriljem potekajo najsodobnejša kirurška obravnava otrok, čenost pediatrov o okvarah vidne poti in očesnih bolezni otrok,
ki vključuje zgodnje zdravljenje prirojene sive mrene, ektopič- zlasti znotrajočesnih tumorjev, da bi s karseda zgodnjim odkri-
nih leč, prirojenih anomalij sprednjega očesnega segmenta, vanjem razširili možnosti zdravljenja. Tudi na ostalih področjih
presaditve roženice, zdravljenje napredovale retinopatije ne- si bomo prizadevali, da ohranimo stik s svetovnimi smernicami
donošenčka (angl. retinopathy of prematurity, ROP) z lasersko za ugotavljanje in zdravljenje očesnih bolezni otrok. Predvsem
fotokoagulacijo in vitrektomijo pars plana, celotna kirurgija pa si želimo, da bi Otroški oddelek na Očesni kliniki ostal refe-
zadnjega očesnega segmenta, kirurško zdravljenje glavkoma v renčna terciarna ustanova s področja pediatrične oftalmologije
otroštvu, zdravljenje znotrajočesnih tumorjev in tumorjev orbi- in se še naprej vztrajno razvijal.
te, okuloplastični posegi in kompleksne operacije škiljenja. Na
otroškem oddelka izvajamo tudi diagnosticiranje in zdravlje- Osebje:
nje vseh očesnih bolezni ter otroški očesni patologiji prilago- doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med., asist. Špela Markelj,
jene preiskovalne in terapevtske metode. V letu 2020 smo na dr. med., Nevena Sember, dr. med., Silvija Delfin, dr. med. 
oddelku kljub izrednim razmeram zaradi epidemije v splošni
anesteziji izvedli 230 kirurških posegov, 115 razširjenih diagno-
stičnih postopkov, 281 pregledov v okviru presejanja na ROP in
2125 pregledov v Ambulanti za rizične otroke. Dodana vrednost
obravnave očesnih bolezni otrok v naši ustanovi je nedvomno
svetovno priznan laboratorij za vidno elektrofiziologijo. Eden
pomembnejših vidikov kakovostne celostne obravnave otroka
z očesno patologijo je timski pristop, zato tesno sodelujemo s
Pediatrično kliniko, Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska

43

SPLOŠNE OČESNE AMBULANTE

asist. Makedonka Atanasovska Velkovska, dr. med.

Od leve:
Sedijo: Janez Bregar, Lucija Grudnik, Sandra Ribnikar in asist. Makedonka Atanasovska Velkovska.
Stojijo: dr. Zala Lužnik, Jaka Vrhovec, Mirela Verić, Tjaša Steblovnik, Kristina Jevnikar, Breda Rusjan, Miha Marzidovšek, Veronika
Blažič, Melita Tušak, Dijana Toprek, Luka Rebolj, Anita Urbanija, Lea Kovač, Anđelka Alauf, Ana Gornik, Sonja Brulc, Polona Zaletel
Benda, Azra Duraković, Daša Erjavec, doc. dr. Ana Fakin, Tanja Vogrič, Neža Pušnik, Spomenka Dević, Boža Gorenjak de Souza,

Jasna Perković, Anja Kalinšek, Sabina Šolinc in Nina Čufer.
44

Splošne očesne ambulante so v Sloveniji prisotne že od začet- vida in drugimi nujnimi oftalmološkimi stanji imajo v najkrajšem
ka oftalmološke dejavnosti, njihov razvoj pa se je nadaljeval z času dostop do oftalmološkega pregleda ali nujnega posega s
ustanovitvijo prvega Očesnega oddelka leta 1950. Samostojna sodobno opremo. Pri nekaterih očesnih boleznih ali poškodbah
Očesna bolnišnica je začela delovati pet let pozneje. Takrat so sta namreč čas pregleda in začetek zdravljenja izjemno po-
splošne oftalmološke ambulante obravnavale vse bolnike z raz- membna, neredko celo usodna za ohranitev vida.
ličnimi patologijami. Leta 2001 se je Očesna bolnišnica preselila
v nove prostore, s čimer se je posodobila tudi organizacija dela. Tretja splošna ambulanta v sklopu Očesne klinike je Ambulan-
Tako so bile ustanovljene različne veje oftalmološke special- ta za konziliarne preglede. Delo v njej poteka trikrat na teden, v
nosti. Splošna oftalmološka ambulanta je nadaljevala s pregledi njej pa pregledujejo hospitalizirane bolnike iz UKC Ljubljana in
bolnikov na sekundarni ravni, zaradi nujnosti čim boljše oskrbe drugih bolnišnic v Ljubljani, ki med hospitalizacijo potrebujejo
v najkrajšem času za bolnike, ki nujno potrebujejo pregled, pa je oftalmološki pregled. Bolnike, ki niso sposobni prevoza, zdrav-
bila organizirana urgentna oftalmološka ambulanta. niki pregledajo na oddelkih, kjer so sprejeti.

Danes v sklopu Očesne klinike delujejo tri ambulante, ki op- Tako zdravniki kot bolniki si želimo tudi v prihodnje nadaljeva-
ravljajo dejavnost splošne oftalmologije. V splošni oftalmološki ti delo v splošnih ambulantah s posodobljeno opremo, ki naj bi
ambulanti z delovnim časom pet dni v tednu pregledujemo bol- sledila svetovnim standardom na področju oftalmologije. Že-
nike različnih patologij na sekundarni ravni. Obstoj ambulante je limo si tudi prostorske razširitve urgentne oftalmološke am-
izrednega pomena za izobraževanje specializantov oftalmologi- bulante, kar bi omogočilo delo več zdravnikov hkrati ter s tem
je in družinske medicine, ki se pripravljajo za samostojno delo hitrejši in individualni pristop k vsakemu bolniku z urgentnim
na sekundarni ravni. Bolniki imajo možnost neposrednega do- oftalmološkim stanjem.
stopa do sodobnih in subspecialističnih diagnostičnih preiskav
in zdravljenja, ki na terciarni ravni poteka na Očesni kliniki. Specializanti in medicinske sestre v splošnih ambulantah se
bomo še naprej izobraževali, da se bo področje oftalmologije v
Urgentna ambulanta je druga splošna oftalmološka ambulanta Sloveniji tudi v prihodnosti ponašalo z visoko ravnijo znanja in s
v sklopu Očesne klinike, ki dela vsak dan 24 ur in sprejema bol- primerljivimi standardi kot podobne evropske referenčne bol-
nike iz cele Slovenije. V dopoldanskem času delo poteka kon- nišnice.
tinuirano ter se mu posvečajo najmanj dva zdravnika in nekaj
medicinskih sester. V omenjeni ambulanti na dan pregledajo Osebje:
največ bolnikov. V popoldanskem času se nujni pregledi odvi- asist. Makedonka Atanasovska Velkovska, dr. med., doc. dr. Ana
jajo v dežurni službi. Tu se izobražujejo tako specializanti of- Fakin, dr. med., dr. Zala Lužnik, dr. med., Azra Herceg, dr. med.,
talmologije kot tudi specializanti družinske medicine, specia- Polona Zaletel Benda, dr. med., Janez Bregar, dr. med., Miha
lizanti urgentne medicine in pripravniki – študenti medicinske Marzidovšek, dr. med., Tjaša Steblovnik, dr. med., Lea Kovač,
fakultete. Bolniki z različnimi poškodbami oči, nenadno izgubo dr. med., Ana Gornik, dr. med., Peter Kiraly, dr. med. 

45

ŠČITNIČNA ORBITOPATIJA

prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med.

Od leve:
Sedijo: Janez Bregar, prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, prim. mag. Dragica Kosec in asist. dr. Gregor Hawlina.

Stojijo: Saša Košir, Andreja Bozovičar, Astrida Pintarič, Arijana Škrlj, Andreja Tonič in Stanka Celestina.
46

Ambulanto za ščitnično orbitopatijo, nekdanjo Ambulanto za Redno sodelujemo v izobraževalnem procesu Šola za ščitnico,
endokrino orbitopatijo, je ustanovila prim. dr. Irena Brovet-Zu- ki je namenjena zdravnikom družinske medicine, in na podi-
pančič, ki je v njej v okviru raziskovalnega projekta Klinike za nu- plomskem tečaju iz nuklearne medicine.
klearno medicino zaposlila prvo mlado raziskovalko na Očesni
kliniki Polono Jaki. Pri obravnavi bolnikov s ščitnično orbitopatijo bomo še naprej
vzdrževali multidisciplinarni pristop. Čim prej se želimo vključiti
Prof. dr. Polona Jaki Mekjavić sedaj že več let vodi to dejavnost. v Evropsko združenje za Gravesovo orbitopatijo (angl. Europe-
V Ambulanti danes v skladu s sodobnimi evropskimi smerni- an Group On Graves Orbitopathy, EUGOGO). Prizadevali si bomo
cami obravnavamo bolnike s ščitnično orbitopatijo in bolnike tudi za uvedbo novih in naprednih možnosti zdravljenja, zlasti za
s težjo obliko bolezni iz cele države. Pri svojem delu tesno so- zdravljenje z biološkimi zdravili.
delujemo s tirologi s Klinike za nuklearno medicino in z radio-
terapevti Onkološkega inštituta. Zaradi dobrega in usklajenega Osebje:
multidisciplinarnega pristopa so izidi zdravljenja bolnikov s to prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., Janez Bregar, dr. med.,
težko avtoimunsko boleznijo danes bistveno boljši kot nekoč. asist. dr. Gregor Hawlina, dr. med., prim. mag. Dragica Kosec,
Poleg diagnosticiranja in ambulantnega zdravljenja opravljamo dr. med. 
tudi intravensko zdravljenje v obliki dnevne bolnišnice. Na klini-
ki občasno v sodelovanju z otorinolaringologi in maksilofacialni-
mi kirurgi izvajamo tudi urgentne in elektivne kirurške dekom-
presije orbite. Zdravimo dvojni vid in pri neaktivni obliki bolezni
opravljamo rehabilitativne okuloplastične posege.

47

UVEITIS

doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med.

Od leve:
Sedijo: Anđelka Alauf, doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič, Ana Gornik in asist. Ana Pajtler Rošar.

Stojita: Lucija Grudnik in Mojca Urbanc.
48

Področje uveitisa je v učbeniku Oftalmologija že leta 1946 obrav- razmahu zdravljenja z imunosupresivnimi zdravili, kot so azati-
naval prof. dr. Leopold Ješe. Kasneje je prof. dr. Stane Stergar oprin, metotreksat, mikofenolat mofetil, in z biološkimi zdravili,
v doktorskem delu raziskoval očesno toksoplazmozo, prof. dr. ki so na voljo v zadnjih nekaj letih. Hkrati se usmerjamo na lokal-
Stane Novak pa horioiditis. Strokovni in organizacijski temelji no zdravljenje uveitisa z znotrajočesnimi vsadki ali injekcijami
sodobne obravnave bolnikov z uveitisom so bili postavljeni leta zdravil, tako nesteroidnih imunosupresivov kot bioloških zdra-
1998 z ustanovitvijo Ambulante za uveitis. Ustanoviteljica prim. vil, s čimer zmanjšujemo pojavnost sistemskih neželenih učin-
mag. Aleksandra Kraut je hitro prepoznala interdisciplinarno kov. Usmerjeno sodelovanje z zunanjimi ustanovami, npr. z In-
prepletenost področja – tako na ravni diagnosticiranja kot tudi štitutom za mikrobiologijo, Onkološkim inštitutom in Kliničnim
zdravljenja – in tako postavila temelje posebnega subspecia- oddelkom za revmatologijo, prinaša konkretne uspehe v smislu
lističnega usposabljanja ter s tem razvila terciarni referenčni diagnosticiranja okužb, vzpostavitve klinične diagnostične poti,
center. Pod njenim vodstvom je obravnava bolnikov z uveitisom obravnave bolnikov z znotrajočesnimi maškaradnimi sindromi
napredovala v skladu s sodobnimi trendi v svetovnih centrih za ter preizkušanja in uporabe novih tarčnih zdravil pri zdravljenju
uveitis. Uvedla je sistemsko zdravljenje neinfekcijskega uveiti- neinfekcijskega uveitisa. Vse našteto je podlaga akademske
sa z nesteroidnimi imunosupresivnimi zdravili, leta 2016 pa je uspešnosti z objavljanjem strokovnih prispevkov. Organiziramo
doc. dr. Vidović Valentinčič pričela s sistemskim zdravljenjem izobraževanja za specialiste, tudi za specializante. Intenzivno
uveitisa z biološkimi zdravili ter z zdravljenjem znotrajočesnih sodelujemo s tujimi centri za uveitis, predvsem s Centrom za
maškaradnih sindromov z intravitrealnim vbrizganjem bioloških uveitis UMC Utrecht (Nizozemska), tako znanstvenoraziskoval-
zdravil. Prim. Kraut je prva v Sloveniji uporabila tudi mikrobio- no kot tudi organizacijsko (npr. pri pripravi uveitičnih šol).
loško analizo prekatne vodke, ki jo je kasneje doc. dr. Vidović
Valentinčič nadgradila še z analiziranjem vnetnih mediatorjev Nove možnosti pri diagnosticiranju in sistemskem zdravljenju
za prepoznavo znotrajočesnih maškaradnih sindromov. uveitisa so v odkrivanju novih zdravil in novih načinov uporabe
starejših zdravil. Usmerjajo se na specifične poti vnetnega odzi-
Obravnava bolnikov z uveitisom poteka enkrat na teden v Am- va, s čimer zagotavljajo tarčno usmerjeno in bolj varno zdravlje-
bulanti za uveitis, pri stanjih, ki ogrožajo vid, pa je potrebno nje z manj neželenimi učinki in večjo učinkovitostjo. Število bol-
tudi zdravljenje v bolnišnici. Na leto opravimo več kot 1200 nikov, primernih za tovrstno zdravljenje, se nenehno povečuje,
pregledov. Trenutno se z uveitisom ukvarjava dve specialistki. saj se zaradi boljšega poznavanja področja zanj odločamo prej v
Število obravnavanih bolnikov se iz leta v leto povečuje, ne le poteku bolezni. Vse to pomeni, da moramo v obravnavo vključiti
zaradi dobre dostopnosti oftalmološke obravnave in s tem hi- večje število specialistov s posebnim subspecialističnim uspo-
trega prepoznavanja uveitisa, ampak tudi zaradi uvajanja novih sabljanjem in znanjem.
načinov zdravljenja. Ti omogočajo ohranitev funkcionalne vidne
ostrine večjemu številu ljudi, a hkrati zahtevajo bolj pogosto Osebje:
subspecialistično spremljanje. Govorimo predvsem o velikem doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., Ana Gornik, dr.
med., as. Ana Pajtler Rošar, dr. med. 

49