OČESNA KLINIKA UKC LJUBLJANA 130 LET

VITREORETINALNA KIRURGIJA

prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.

Od leve: Angela Thaler, doc. dr. Xhevat Lumi, prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič in Marko Šulak.
50

Od prve vitrektomije pars plana, ki jo je leta 1970 izvedel nem- žnici, kar omogoča dobra preglednost, ki jo dosežemo z upo-
ško-ameriški oftalmolog Robert Machemer, ni minilo veliko rabo različnih barvil in z medoperativno uporabo optične kohe-
časa, ko je prvo vitrektomijo na ljubljanski Očesni kliniki opravil rentne tomografije, ki je integrirana v novem oftalmološkem
doc. dr. Jože Videnšek. V devetdesetih letih 20. stoletja je vitre- mikroskopu. Z novim kirurškim oftalmološkim mikroskopom
oretinalno dejavnost izpopolnil in v klinično prakso uvedel mag. lahko opravljamo tridimenzionalne kirurške posege »heads-
Primož Logar, ki je takrat uporabljal 20-gauge inštrumente in -up«, ki omogočajo vpogled z večjo povečavo. Omogoča tudi
industrijsko silikonsko olje za nadomestilo steklovine. Operiral ergonomski položaj kirurga in asistentov, manjšo zahtevo po
je predvsem bolnike s proliferativno diabetično retinopatijo in osvetlitvi mrežnice, boljše zaznavanje globine in večje možnosti
bolnike po hudih očesnih poškodbah. Vitrektomija je bila dolgo- učenja. Vitrektomije v večini opravljamo ambulantno ali v eno-
trajen, večurni poseg, takratna revolucionarna novost pa je bila dnevni bolnišnici in v lokalni anesteziji, običajno z analgosedaci-
uporaba perflourokarbona in endolaserja. Mag. Logar je v de- jo. Na leto opravimo več kot 800 vitrektomij, od tega 330 zaradi
javnost uvedel prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič, ki je 1996. leta odstopa mrežnice, 300 zaradi bolezni vitreomakularnega stika,
prvič samostojno opravila vitrektomijo. Kasneje se je pridružil 30 zaradi dislokacije leče, 40 zaradi proliferativne diabetične
doc. dr. Xhevat Lumi, nato doc. dr. Mojca Urbančič in v zadnjih retinopatije, tudi zaradi očesnih poškodb, endoftalmitisa, za-
letih mlajši kolegi. V zadnjih 20 letih so se indikacije razširile na pletov po operaciji katarakte, subretinalne krvavitve, retinopa-
kirurgijo makule – prva operacija makularne luknje leta 2000 tije nedonošenčka in podobnega.
(Globočnik Petrovič), prva presaditev mrežnice leta 2018 (Lumi),
prva presaditev notranje mejne membrane leta 2017 in prva Prihodnost vitreoretinalne kirurgije obeta. Načrti na področju
presaditev amnijske membrane leta 2021 pri refraktarni maku- robotike in kontroliranega robotskega pristopa – za zdaj še ek-
larni luknji (Globočnik Petrovič) ter prva pnevmatska vitreoliza sperimentalno – so usmerjeni v natančen pristop celo v same
leta 2015 (Čokl). V klinično prakso smo vpeljali diagnostično vi- sloje mrežnice, tudi intravaskularno, Na obzorju so nove spo-
trektomijo z odvzemom vzorca steklovine, mrežnice in žilnice jine za trajno nadomeščanje steklovine. Z vse bolj natančnimi
(Globočnik Petrovič, Vidović Valentinčič). Doc. dr. Lumi je vpeljal minimalnimi kirurškimi pristopi pa se odpirajo nove možnosti
metodo pupiloplastike v kombinaciji z »Iris-Clow« implantacijo zdravljenja mrežnice z matičnimi celicami in genskim zdravlje-
IOL (2018), dr. Šulak pa uspešno operira retinopatijo nedono- njem ter tudi možnosti preventivne vitrektomije, npr. pri diabe-
šenčkov. tični retinopatiji ali starostni degeneraciji makule.

Rutinska vitrektomija je danes tehnično izpopolnjen poseg, ki Osebje:
omogoča nadzorovan dostop do mrežnice in njenih struktur prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med., doc dr. Xhevat
skozi oko. Ukvarjamo se z mikrometrskimi strukturami na mre- Lumi, dr. med., asist. Neža Čokl, dr. med., Marko Šulak, dr. med.,
Angela Thaler, dr. med. 

51

DELO NA OČESNI KLINIKI
SKOZI OČI FOTOGRAFA

52

53

Priprava bolnika in instrumentov za operacijo
54

Priprava bolnika za operacijo (čiščenje površine z jodom)
55

Med operacijo
56

Med operacijo za mikroskopom kirurg in asistenca
57

Med vitreoretinalno operacijo, kirurg za mikroskopom uporablja endoiluminacijo
58

Med vitreoretinalno operacijo: kirurg za mikroskopom uporablja endoiluminacijo in lečo pred očesom za prikaz očesnega ozadja
59

Odprtine v beločnici za instrumente, ki jih kirurg potrebuje med vitreoretinalmim posegom
60

Operacija katarakte
61

Pri nekaterih operacijah (okuloplastični posegi) mikroskop ni potreben
62

Operacija veke
63

V operacijski sobi: končana operacija zamenjava roženice (keratoplastika) s prikazom na zaslonu
64

Potek operacije roženice, spremljanje poteka na 3-D zaslonu
65

Določanje vidne ostrine v času epidemije covid-19
66

Določanje vidne ostrine na daljavo v urgentno-triažni ambulanti
67

Očesni pregled na špranjski svetilki (biomikroskop) na otroškem oddelku
68

Pregled očesnega ozadja na špranjski svetilki s posebno lečo
69

Mrežnica: prikaz z optično koherentno tomografijo (OCT)
70

Prikaz žil (angiografoja) na očesnem ozadju na oddelku funkcionalne diagnostike
71

Slikanje očesnega ozadja pri dojenčku
72

Pregled očesnega ozadja pri dojenčku z indirektno oftalmoskopijo
73

Pomoč sodelavke pri preiskavi bolnika z optično koherentno tomografijo
74

Tridimenzionalni prikaz roženice in sprednjega očesnega segmenta na aparatu Sirius
75

Posvet zdravnikov ob pregledu bolnikovih slikovnih izvidov
76

Očesni pregled pri covid bolniku
77

Vaje za izboljšanje vida na oddelku za ortoptiko in pleoptiko
78

Ocena kotov škiljenja in binokularnega vida na sinoptoforju
79

Priprava pred dajanjem injekcije anti-VEGF v oko
80

Dajanje injekcije anti-VEGF pri bolniku s starostno degeneracijo rumene pege
81

Medicinski sestri peljeta bolnika na operacijo
82

Dajanje kapljic bolnici na hospitalnem oddelku
83

Izpolnjevanje dokumentacije na oddelku
84

Čakalnica za ambulantni pregled
85

PEDAGOŠKA DEJAVNOST

prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med.

Katedra za oftalmologijo:
Od leve: doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med., prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med., prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med.,
prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., Andreja Marolt, dipl. m. s. s spec. znanji, Mirijam Mavec,

posl. sekr., doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med.
86

Očesna klinika samostojno in v sodelovanju s Katedro za oftal- braževanje. Od leta 2005 je Očesna klinika evropsko akreditiran
mologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani organizira učni center s strani EBO, od leta 2008 še s stani Mednarodnega
izobraževanje študentov Medicinske fakultete, specializantov sveta za oftalmologijo (angl. International Council of Ophthal-
oftalmologije in drugih specialnosti ter medicinskih sester. mology, ICO). Na Očesni kliniki se izobražujejo tudi specializanti
Katedra za oftalmologijo deluje na Očesni kliniki že 75 let. Prvi družinske medicine, nevrologije in medicine dela.
predstojnik je bil prof. dr. Leopold Ješe, za njim prof. dr. Carmen
Dereani, prof. dr. Stane Stergar, prof. dr. Stane Novak in prof. dr. Redno organiziramo in izvajamo številna nacionalna in medna-
Gorazd Kolar ter nazadnje prof. dr. Marko Hawlina. rodna izobraževanja za specialiste v obliki raznolikih predavanj
in delavnic. Ta izobraževanja so zelo odmevna, zato jih redno iz-
Na Očesni kliniki je zaposlenih devet zdravnic oz. zdravnikov z vajamo in tudi ponavljamo.
učiteljskim nazivom, tj. štirje redni profesorji, ena izredna pro-
fesorica in štirje docenti, ter štirinajst asistentov. Katedro za Tako vsako leto organiziramo enodnevno srečanje, Ješetov dan,
oftalmologijo od leta 2019 vodi prof. dr. Polona Jaki Mekjavić. na katerem se posvetimo izbrani oftalmološki problematiki.
Poleg nje je zaposlenih še pet učiteljev: prof. dr. Marko Hawlina, Pristopamo izrazito interdisciplinarno in obravnavano ”očesno”
prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, izr. prof. dr. Barbara Cvenkel, tematiko osvetlimo s čim več zornih kotov. Srečanje spremlja
doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič in doc. dr. Manca Tekavčič tudi zbornik prispevkov, da se z obravnavanimi vsebinami lah-
Pompe. Pri izvajanju pedagoškega procesa s Katedro sodelu- ko seznanijo vsi, ki jih področje zanima, tudi če se srečanja niso
jejo nazivni sodelavci in tudi ostali zdravniki klinike, pedagoška udeležili. Tako so se v osmih letih zvrstile naslednje teme: Ur-
sestra diplomirana medicinska sestra Andreja Marolt in tajnica gentna oftalmologija in diabetična retinopatija, Odstop mrežni-
gospa Mirjam Mavec. Katedra vsako leto izpelje pouk, ki vklju- ce, Bolezni orbite, Uveitis, Očesne poškodbe, Očesna površina,
čuje predavanja in klinične vaje, za približno 160 študentov me- Pediatrična oftalmologija ter v lanskem letu še Očesne bolezni
dicine in 50 študentov dentalne medicine. Pouk nemoteno po- in delazmožnost.
teka tudi v času epidemije. V zadnjih dveh letih smo posodobili
pristope učenja, osvežili spletno učilnico, ki je postala bolj inte- Z razvojem novih diagnostičnih metod, predvsem vse bolj upo-
raktivna, in obogatili literaturo. Priskrbeli smo tri nepogrešljive rabljane optične koherente tomografije (OCT), se je pojavila
biomikroskope s prenosom slike na računalniški monitor. Člani potreba po izobraževanju tudi na tem področju. V sklopu Slo-
Katedre sodelujejo tudi pri izvajanju pouka na Medicinski fakul- venskega oftalmološkega kongresa smo že dvakrat izvedli Te-
teti Univerze v Mariboru in na Medicinski fakulteti Univerze v čaj optične koherentne tomografije (OCT) in Tečaj OCT angio-
Zagrebu ter pri drugih predmetih Medicinske fakultete Univerze grafije, na katerih so sodelovali strokovnjaki Dunajskega centra
v Ljubljani. So mentorji študentskih Prešernovih raziskovalnih za odčitavanje slik (angl. Wienna reading centre). V sklopu le-
nalog in udeleženi v pilotnem projektu Klinična praksa. tošnjega kongresa bomo izvedli Šolo za uveitis, na kateri bomo
gostili strokovnjake za uveitis iz nizozemskega Utrechta. V sklo-
Na Očesni kliniki poteka večji del specializacije iz oftalmologi- pu kongresa ISCEV smo leta 2015 izvedli dvodnevni Praktični
je za vse oftalmološke specializante v Sloveniji. Nekateri so na tečaj klinične elektrofiziologije.Na področju nevrooftalmologije
Očesni kliniki celotno obdobje specializacije, drugi v obdobju smo leta 2018 organizirali sklop predavanj s področja optičnih
pridobivanja znanj iz dejavnosti, ki jih ne izvajajo v njihovi ma- nevropatij in ostalih nevrooftalmoloških simptomov ter sklop
tični ustanovi. S štipendijami Evropskega združenja za oftal- predavanj o mrežničnih distrofijah.
mologijo (angl. European Society of Ophthalmology, SOE) in
Evropskega odbora za oftalmologijo (angl. European Board of Že trikrat smo izpeljali Osnovni tečaj fakoemulzifikacije in Šolo
Ophthalmology, EBO) se izobražujejo tudi v tujini in vsako leto za oskrbo očesnih poškodb. Ob teh priložnostih imajo tako spe-
opravljajo evropski specialistični izpit (angl. Felllow of Europe- cializanti kot specialisti možnost, da poglobijo teoretično in
an Board of Ophthalmology, FEBO), na katerem dosegajo zelo predvsem praktično znanje kirurških tehnik. Tudi na področju
dobre rezultate. Tudi k nam, na Očesno kliniko, prihajajo spe- intravitrealne farmakoterapije redno organiziramo praktične
cializanti iz drugih držav na enomesečno ali večmesečno izo- tečaje, po potrebi tudi večkrat letno.

87

Dejavno sodelujemo v tradicionalni Šoli za glavkom, ki je bila že Da bi vztrajno delali korake naprej, na Očesni kliniki skrbimo tudi
osemnajstkrat, ter v Šoli za kontaktne leče, Šoli za ščitnico, Šoli za stalno izobraževanje ostalega zdravstvenega osebja. Očesna
o melanomu in Alergološki šoli. klinika je tako učna baza za dodiplomsko in podiplomsko izobra-
ževanje medicinskih sester. V sklopu rednega dela pridobivajo
Kot referenčni center za izvajanje zdravljenja z zdravili anti-VE- specialna znanja, iz katerih opravijo tudi končni izpit. Znanja
GF smo dobi povabilo, da organiziramo strokovno dvodnevno redno obnavljajo oz. jih izpopolnjujejo. Poseben in nepogrešljiv
mednarodno izobraževanje o zdravljenju bolezni makule z zdra- profil osebja Očesne klinike so oftalmološki fotografi, ki izobra-
vili anti-VEGF (angl. Anti-VEGF Treatment in Macular Disease). žujejo za izvajanje slikovnodiagnostičnih preiskav.
Od leta 2014 smo jih izvedli že devet. Leta 2018 smo na povabilo
Evropske šole za postspecialistično izobraževanje iz oftalmo- Pozornost posvečamo tudi izobraževanju laične javnosti, saj kot
logije (angl. European School for Advanced Studies in Ophthal- gosti sodelujemo v poljudnih izobraževalnih televizijskih in ra-
mology, ESASO) izvedli celotedensko izobraževanje o boleznih dijskih oddajah.
mrežnice za specialiste oftalmologije iz Evrope. Poleg tujih
mednarodno priznanih strokovnjakov je v okviru izobraževanja s Nadaljevali bomo z dosedanjim načinom izobraževanja in vztraj-
predavanji sodelovalo tudi sedem specialistov z Očesne klinike. no uvajali nove načine, predvsem v smislu novih tehnologij za
Leta 2019 smo pripravili mednarodno dvodnevno delavnico o izobraževanje na daljavo. Vsekakor pa za nemoteno delo s štu-
slikovnem prikazu očesnega ozadju ”Imaging of fundus”, lansko denti nujno potrebujemo več pedagoškega osebja.
leto pa smo zaradi epidemije delavnico Slikovni prikaz očesne-
ga ozadja izvedli virtualno. Redni člani Katedre za oftalmologijo
Medicinske fakultete Ljubljana:
V današnjih časih ”vztrajajoče” epidemije smo morali izobraže- prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., prof. dr. Marko Hawlina,
vanje tudi na drugih področjih prilagoditi neugodnim razmeram. dr. med., prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med., izr. prof.
Tako so izobraževalne dejavnosti v dobršni meri preseljene na dr. Barbara Cvenkel, dr. med., doc. dr. Nataša Vidović Valentin-
splet, kjer sodelujemo pri spletnih seminarjih, namenjenih stro- čič, dr. med., doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med.
kovni javnosti. Ker v tej obliki učenje praktičnih veščin seveda ni
možno, že načrtujemo nove načine izobraževanja, ki se jih bomo Nazivni člani Katedre za oftalmologijo
lotili takoj, ko bodo to dopustile epidemiološke razmere. Medicinske fakultete Ljubljana:
doc. dr. Martina Jarc Vidmar, dr. med., doc. dr. Xhevat Lumi, dr.
Zdravniki Očesne klinike smo avtorji poglavij v številnih učbeni- med., doc. dr. Špela Štunf Pukl, dr. med., doc. dr. Mojca Urban-
kih, tudi tujih, in avtorji strokovnih monografij. Tako se lahko s čič, dr. med., doc. dr. Ana Fakin, dr. med., asist. dr. Gregor Haw-
posameznimi področji v slovenskem jeziku podrobneje seznani- lina, dr. med., asist. dr. Vladimir Debelič, dr. med., asist. mag.
mo v monografijah, kot so Slepota, slabovidnost in rehabilitaci- Alenka Lavrič Groznik, dr. med., asist. Petra Schollmayer, dr.
ja (N. Vidović Valentinčič, 2016), Bolezni vitreomakularnega sti- med., asist. Ana Pajtler Rošar, dr. med., asist. Makedonka Ata-
ka (M. Globočnik Petrović, P. Jaki Mekjavić, 2018) in Neinvazivni nasovska Velkovska, dr. med., asist. Neža Čokl, dr. med., asist.
slikovni prikaz očesnega ozadja (P. Jaki Mekjavić, 2018). Špela Markelj Beguš, dr. med., asist. Darja Dobovšek Divjak, dr.
med. 

88

RAZISKOVALNA DEJAVNOST

prof. dr. Marko Hawlina, dr. med.

Oftalmologija je uspešna stroka tudi na področju razvojno-raz- ranje Ministrstva za znanost. Projekti in program so omogočili
iskovalnega dela. Pomembna prelomnica je bila zlasti selitev v tudi nabavo pomembnega dela raziskovalno-klinične opreme,
novo poslopje Očesne klinike v letu 2001. Od tedaj število raz- pridobitev mladih raziskovalcev in zagotovitev pomembnega
iskovalnih prispevkov in doktoratov eksponentno narašča, saj dela financiranja izobraževanja sodelujočih. Ena naših pogla-
se je na primer število prispevkov s skromnih treh v letu 2002 vitnih raziskovalnih smeri je raziskovanje mrežničnih distrofij
povzpelo na kar 36 v letu 2020. Uspešno smo zaključili več te- in optičnih nevropatij. Pri tem je pomembno dolgoletno sode-
meljnih in aplikativnih projektov, medtem ko so v teku razisko- lovanje z genetiki pod vodstvom prof. dr. Damjana Glavača in
valni program in nekaj projektov, razvidnih iz evidence SICRIS. V prof. dr. Boruta Peterlina, pri otrocih pa tudi z genetiki pedia-
raziskovalnem delu smo od leta 1989 do letošnjega leta po evi- trične klinike. Ob prihodu na novo Očesno kliniko smo razširili
denci COBISS objavili več kot 400 prispevkov z recenzijo v tujih diagnostične raziskave z metodo avtofluorescence, optične
in domačih revijah. koherentne tomografije, mikroperimetrije in multifokalne elek-
troretinografije pri distrofijah mrežnice, ki sta jih kot doktorski
Sestavek se omejuje na čas od osemdesetih let 20. stoletja do deli obravnavali že dr. Petra Popović in doc. dr. Martina Jarc Vid-
danes. V zgodnjih letih je bilo razvojno delo posvečeno pred- mar. V letu 2003 smo v sodelovanju z nemškim oftalmološkim
vsem uvedbi novih kliničnih metod. Z raziskovalnim delom se je združenjem ob njihovi 100-letnici izdali tudi skupno številko SCI
v tistem času ukvarjala dr. Milica Boljka, ki je leta 1989 v reviji revije Klinische Monatsblätter der Augenheilkunde, v kateri je
Spektrum der Augenheilkunde objavila članek o vplivu fibro- izšlo devet naših prispevkov. Kasneje je delo s sistematičnim
nektina v avtolognem serumu na celjenje roženice. Leta 1994 raziskovanjem mrežničnih distrofij nadaljevala dr. Alma Kurent,
je v British Journal of Ophthalmology objavila tudi prispevek o za njo pa dr. Eva Lenassi in doc. dr. Ana Fakin; zadnji dve sta po-
toksičnih vplivih lokalnega anestetika na roženični epitel. Raz- membne raziskave opravili tudi na kliniki Moorfields v Londonu.
iskovalna skupina očesne klinike je bila formalno ustanovljena Tesno sodelujemo tudi s prof. Fransom Cremersom iz Nijmegna
in prijavljena leta 1997 pri tedanjem Ministrstvu za znanost in na Nizozemskem, kjer je bila pred kratkim na izpopolnjevanju iz
tehnologijo. Prvi projekt smo pridobili leta 1987 (Projekt PORS- genetskih raziskav Stargardtove bolezni naša najmlajša mlada
09-3695/344-87, nosilec M. Hawlina) in na Inštitutu za klinično raziskovalka dr. Jana Sajovic.
nevrofiziologijo v klinično prakso uvedli tedaj novo metodo –
slikovno elektroretinografijo. Na raziskovalni razvoj na tem po- S pridobitvijo raziskovalnega programa je bilo zagotovljeno tudi
dročju so pomembno vplivali prof. dr. Tine S. Prevec, prof. dr. financiranje in uresničen koncept delovanja klinično usmer-
Martin Štrucl in prof. dr. Martin Janko ter znanstvena svetnica jenih eksperimentalnih laboratorijev, ki smo ga na novi kliniki
doc. dr. Jelka Brecelj, ki se je kasneje pridružila raziskovalni zasnovali s sodelovanjem prof. dr. Davida Križaja, ki je danes
skupini očesne klinike. Kot mlada raziskovalka se je pri njej na vodja laboratorija na Moran Eye Centru v Salt Lake Cityju (ZDA)
Inštitutu za klinično nevrofiziologijo usposabljala doc. dr. Man- in pri katerem se v okviru Fulbrightove štipendije trenutno iz-
ca Tekavčič Pompe, kasneje pa tudi doc. dr. Maja Šuštar, univ. popolnjuje in opravlja eksperimentalni del doktorata dr. Luka
dipl. biol., ki je dr. Brecljevo po njeni upokojitvi nasledila kot Lapanje. Posebnega pomena za vzpostavitev dela v laboratoriju
vodja Enote za vidno elektrofiziologijo. Prof. dr. Marko Hawlina za imaging kalcija je bilo sodelovanje z doc. dr. Gregorjem Zu-
je po doktoratu v Londonu prevzel vodenje raziskovalne skupine pančičem, ki je bil zaslužen za optimizacijo in zagon metod ter
Očesne klinike, ki se je leta 2004 uvrstila med 15 klinik Klinične- je v to dejavnost vpeljal tudi doc. dr. Sofijo Andjelić, ki se je naši
ga centra, ki so uspele pridobiti stabilno programsko financi- raziskovalni skupini pridružila po opravljenem doktoratu v Trstu

89

in kasneje to dejavnost tudi uspešno prevzela. Prav tako smo pri sa v sodelovanju s prof. dr. Damjanom Glavačem so bila tema
ultrastrukturnih raziskavah lečne ovojnice pri različnih vrstah doktorske disertacije doc. dr. Mirne Štabuc-Šilih. Prof. Glavač
katarakt v okviru doktorata doc. dr. Špele Štunf Pukl uspešno je bil v letu 2017 tudi somentor doktorske teme doc. dr. Xheva-
sodelovali z znanstveno svetnico dr. Anastazijo Hvala z Inštitu- ta Lumija o genskih polimorfizmih rastnih dejavnikov in cito-
ta za patologijo, na področju vrstične elektronske mikroskopije kinov pri proliferativni vitreoretinopatiji. Na področju uveitisa
pa s prof. dr. Kazimirjem Drašlarjem z Biotehniške fakultete. V je pomembno klinično raziskovalno delo začela že prim. mag.
laboratorijih imamo pogoje za delo s kulturami, svetlobno mi- Aleksandra Kraut v sodelovanju s prof. dr. Jernejem Logarjem,
kroskopijo, histokemijo in imaging kalcija, ki so ključni za klinič- vodjem laboratorija za parazitologijo Mikrobiološkega inštituta,
no motivirane raziskave na katerem koli očesnem tkivu. ki sta že pred leti objavila tri pomembne SCI prispevke v zvezi
s toksoplazmo, toksokaro in akantamebo pri očesnih bolnikih.
Vseskozi smo uspešno raziskovalno sodelovali s slovenskimi Leta 2003 smo v Portorožu organizirali drugi tridnevni tečaj
bazičnimi in kliničnimi ustanovami, v tujini pa zlasti s kliniko Moorfields Uveitis Course s številnimi mednarodno priznanimi
Moorfields Eye Hospital v Londonu, s katero smo v letu 2002 predavatelji. Uspešno in prizadevno sodelujemo pri raziskavah
pripravili tridnevni tečaj o boleznih makule. Prav tako smo tesno vnetij, npr. pri analizi citokinov z dr. Petrom Korošcem z Inšti-
sodelovali s prof. dr. Grahamom Holderjem s klinike Moorfields tuta za pljučne bolezni Golnik ter v okviru doktorata doc. dr.
Eye Hospital in z dr. Dorothy Thompson iz bolnišnice Great Or- Nataše Vidović Valentinčič s prof. dr. Aniki Rothovo z očesne
mond Street Children Hospital v Londonu. Dr. Brecljeva je bila klinike v Utrechtu. Pod vodstvom prof. dr. Polone Jaki Mekjavić
tudi urednica posebne izdaje publikacije Documenta Ophthal- smo objavili raziskave o učinku anti-VEGF zdravljenja na bolez-
mologica v letu 2003 na temo pediatrične nevrofiziologije, ki ni mrežnice pa tudi na področju fiziologije očesa v hipoksičnih
sta jo razvijali skupaj s prof. dr. Branko Stirn Kranjc. Pri pripravi pogojih. Doc. dr. Mojca Urbančič je v okviru doktorata prispe-
prispevka o naprednih protokolih elektroretinografskih metod vala pomembne objave na področju diabetične retinopatije.
je pomembno tudi avtorstvo doc. dr. Maje Šuštar. Uspešno je Na področju slikovnega diagnosticiranja je raziskovalno delo
bilo tudi sodelovanje prof. dr. Branke Stirn Kranjc s prof. dr. pri prof. dr. Giovanniju Staurenghiju v Milanu objavila tudi asist.
Sketljem s patofiziološkega inštituta MF in dr. Ivo Eržen z In- Ana Pajtler Rošar. Pomembno sodelovanje z več objavami je
štituta za anatomijo s kolegi iz Pariza o strukturi in delovanju tudi na področju raziskav gigantoceličnega arteritisa s skupi-
zunajočesnih mišic. V sodelovanju s prof. dr. Jožetom Pižmom no prof. dr. Matije Tomšiča s Klinike za revmatologijo. V zadnjih
z Inštituta za patologijo MF sta prof. dr. Drnovšek-Olup in mag. letih smo raziskovalno delovali tudi na področju karakterizacije
Beltram ovrednotila učinke laserskega sevanja na kožo in z doc. epitelnih matičnih celic in imunologije roženice v okviru dokto-
dr. Cvenklovo na očesno zakotje. Prof. Brigita Drnovšek-Olup rata dr. Zale Lužnik pod strokovnim mentorstvom asist. Petre
je v sodelovanju z s prof. Majaronom z Inštituta Jožef Stefan in Schollmayer in prof. dr. Marka Hawline ter s sodelavci z Inštituta
mag. Borisom Vedlinom iz podjetja Optotek razvila in patentira- za mikrobiologijo in imunologijo ter Inštituta za patologijo MF,
la klinično uporaben Er-YAG laser za dakriocistotomijo in YAG kasneje pa tudi v okviru podoktorskega izobraževanja na Har-
laser za znotrajočesno uporabo, ki je bil predmet doktorskega vardski očesni kliniki.
dela dr. Gregorja Hawline. Pod somentorstvom prof. dr. Drnov-
šek-Olup in doc. Žižka je doktoriral tudi dr. Vladimir Debelić. Zaupana nam je bila organizacija številnih mednarodnih simpo-
Nič manj uspešno ni bilo sodelovanje prof. dr. Barbare Cvenkel zijev in kongresov. Tako se je kongres European Association for
s prof. dr. Alojzom Ihanom, ki je svojo doktorsko nalogo z im- Vision and Eye Research (EVER) od leta 2007 do 2009, torej tri
presijsko citologijo in pretočno citometrijo v SCI reviji objavila leta zapored, odvijal v Portorožu. Organizirali smo tudi kongres
leta 2000, zdaj pa vodi raziskovalno delo na področju glavkoma. Evropskega združenja za okuloplastično in rekonstruktivno
Pomemben del objav so tudi genetske raziskave pri bolnikih z kirurgijo (angl. European Society of Oculoplastic and Recon-
diabetično retinopatijo, ki jih je v sodelovanju s prof. dr. Danie- structive Surgery, ESOPRS) in kongres Evropskega združenja
lom Petrovičem in prof. dr. Borutom Peterlinom v okviru svojega za pediatrično oftalmologijo (angl. European Pediatric Opht-
doktorata in kasneje razvijala prof. dr. Mojca Globočnik Petro- halmology Society, EPOS) leta 2007. Leta 2014 je bilo v Ljubljani
vič. Genetske in morfološke raziskave roženice in keratokonu- srečanje Winter Meeting of European Society of Cataract and

90

Refractive Surgeons (ESCRS). Leta 2015 smo gostili kongres V kratkem pričakujemo tudi polnopravno akreditacijo pri Evrop-
Evropskega nevrooftalmološkega združenja (angl. European ski raziskovalni mreži (angl. European Research Network, ER-
Neuro-ophthalmological Society, EUNOS) in kongres Mednaro- N-EYE), ki bi nas uvrstila med akreditirane centre za izvedbo
dnega združenja za klinično elektrofiziologijo vida (angl. Inter- multicentričnih kliničnih raziskav, ter uvedbo genskega in ce-
national Society for Clinical Electrophysiology of Vision, ISCEV). ličnega zdravljenja. Nedvomno se bo raziskovalno delo na vseh
naštetih področjih pospešeno razvijalo tudi v prihodnje, saj so
nosilci posameznih podpodročij mednarodno prepoznavni in
motivirani strokovnjaki, ki v svoje raziskovalne projekte vključu-
jejo nadarjene mlade oftalmologe. 

91

ZDRAVSTVENA NEGA OČESNEGA BOLNIKA
NA OČESNI KLINIKI SKOZI
DESETLETJA DELOVANJA

Đurđa Sima, dipl. m. s. s specialnimi znanji

92

Vsaka obletnica ali visok jubilej je priložnost, da spregovorimo visoke ravni varnosti, ki se kaže z neznatnim številom odklonov.
o preteklosti ter o nastanku in razvoju stroke. K razvoju Očesne K racionalizaciji delovnih procesov pomagamo s skrbnim načr-
klinike ter dobrem in zaupanja vrednem sodelovanju smo v dese- tovanjem postopkov našega dela pri obravnavi bolnika v diagno-
tletjih naše ustanove prispevali vsi zaposleni, zato moramo pou- stičnih in raznovrstnih postopkih zdravljenja. S skrbnim ravna-
dariti, da je tudi vodstvo zdravstvene nege na Očesni kliniki pri- njem z materialnimi viri, sledenjem tehnični ustreznosti naprav
spevalo pomemben delež. V dolgem obdobju od leta 1981 vse do ter izvajanjem naročil za vse redne in izredne servise medicin-
leta 2001 je naloge glavne medicinske sestre opravljala Marjeta skih naprav prispevamo pomemben delež k izvedbi varne in ka-
Možek, od leta 2001 do leta 2020 pa je to nalogo z velikim entuzi- kovostne obravnave oftalmoloških bolnikov. Trenutna kadrovska
azmom uresničevala Tatjana Nendl. V zabeležki o zgodovini mo- zasedenost in struktura zdravstvene nege na Očesni kliniki sta
ramo omeniti tudi mandate predsednic strokovne sekcije medi- v zadnjih dveh letih doživeli spremembe na področju opredeli-
cinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji Slovenije. tve oddelkov in različnih enot, kar bo tudi v prihodnje zahtevalo
Začetke delovanja je pripisati takratni glavni medicinski sestri in smotrno ravnanje pri kadrovski politiki klinike.
prvi predsednici oftalmološke sekcije Marjeti Možek, ki je svoje
zadolžitve opravljala v letih 1982–1986. Za njo so se zvrstile Vojka Izvajalci zdravstvene nege na Očesni kliniki smo razporejeni v
Macura (1986–1988), Marjeta Lunar (1988–1992), Sonja Šinkovec okviru organizacijskih procesov, ki omogočajo temeljno delo-
(1992–1996), Ljuba Taljat (1996–1999), Đurđa Sima (1999–2008), vanje in izvajanje dejavnosti. Dnevni in mesečni razporedi tako
Bernarda Mrzelj (2008–2016) in Lucija Grudnik (2016–2020), od upoštevajo potrebe po posameznih dejavnostih. Epidemija co-
leta 2020 pa strokovno sekcijo vodi Andreja Marolt. vid-19 nas je v letih 2020 in 2021 dodatno »prisilila« v razpore-
janje po t. i. covid oddelkih v Univerzitetnem kliničnem centru
Prispevek sedanjosti oftalmološke zdravstvene nege je razviden Ljubljana. Tako smo se soočili z dodatnimi in novimi nalogami,
v številnih nalogah, ki se vsakodnevno prepletajo v zdravstvenih kot so prerazporeditve, kontrola vhodnih točk ter zaradi skopih
timih na deloviščih Očesne klinike. Tako smo na področju zdra- rezerv tudi natančno in sprotno evidentiranje osebne varoval-
vstvene nege poleg potrebe po razvijanju temeljnih znanj za ne opreme. Poskrbeti smo morali tudi za začasni umik tveganih
varno in učinkovito oskrbo bolnikov v obdobju od 2010 dalje na skupin zaposlenih iz delovnega procesa ter za prilagoditev dela
Očesni kliniki skrbeli tudi za nudenje specialnih znanj za potrebe izrednim pogojem. Seveda pa smo po dogovorjenih pravilih te-
polivalentne usposobljenosti vseh medicinskih sester na Očesni stirali vse bolnike in zaposlene.
kliniki. Program, ki je bil verificiran leta 2012 pri Zbornici zdra-
vstvene in babiške nege (Zvezi strokovnih društev medicinskih Vsako prenavljanje prostorov, reorganizacija delovnih procesov
sester, babic zdravstvenih tehnikov Slovenije), je izvajalkam in in podobne dejavnosti zahtevajo tudi vložek medicinskih se-
izvajalcem zdravstvene nege omogočil pridobitev uradnega po- ster. Zato se ponosno uvrščamo med soustvarjalce zgodovine
trdila o pridobitvi specialnega znanja s področja oftalmološke na Očesni kliniki in strokovne rasti zaposlenih. Ker smo nekateri
zdravstvene nege. Zadnje desetletje delovanja očesne zdra- prevzeli še druge zadolžitve v stanovskih oz. profesionalnih or-
vstvene nege je zaznamoval prispevek k dvigovanju kakovo- ganizacijah, uspešno širimo znanje tudi zunaj meja Očesne klini-
stne in varne obravnave znotraj akreditacijskih zahtev zavoda ke in prispevamo k razvoju smernic, ki so nacionalnega značaja.
ter strokovnih smernic, ki jih narekuje oftalmologija. Tako smo
se medicinske sestre Očesne klinike kalile v pripravi pisnih na- Strategija razvoja oftalmološke zdravstvene nege sledi razvoju
potkov za sodelavce, pisnih navodil za bolnike in enakovrednem temeljnih znanj in zavedanju o potrebi varne obravnave ob upo-
sodelovanju pri pripravljanju kliničnih poti, ki so v zadnjem ob- števanju bolnikovih pravic v vseh fazah obravnave. Poudarjamo,
dobju nastajale na Očesni kliniki. Akreditiranje Univerzitetnega da stroka zdravstvene nege njene predstavnike vztrajno nago-
kliničnega centra Ljubljana je medicinske sestre Očesne klini- varja, da redno sledijo razvoju oftalmologije in skrbijo za aktivno
ke vključilo v pripravo in skrb nad različnimi že omenjenimi do- nadgrajevanje specialnih znanj. Z gotovostjo lahko trdimo, da
kumenti ter nas hkrati opolnomočilo za dvigovanje strokovnih Očesna klinika poudarja predvsem rast in razvoj specialnega
kompetenc, pisanje standardov in iskanje ustreznih kadrovskih osebja vseh profilov in s tem tudi zdravstveni negi omogoča, da
normativov na nacionalni ravni zdravstvene nege Slovenije. V z optimalno kompetentnostjo prispeva svoj delež k ozdravitvi
sistem oftalmološkega zdravljenja prispevamo z doseganjem številnih bolnikov z očesnimi boleznimi.

93

Sredi leta 2020 sem tako prevzela naloge vodenja strokovnega
kolegija zdravstvene nege Očesne klinike in se kot glavna me-
dicinska sestra zavezala, da z vodstvenim usmerjanjem nadalje
skrbim za kakovostno, napredno in na dokazih osnovano prakso
ter s sodelavci promoviram razvoj stroke oftalmološke zdra-
vstvene nege. 

94

OSEBJE

Osebje Očesne klinike
95

Da delo na Očesni kliniki poteka organizirano in strokovno od- DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE
lično, so zaslužni vsi zaposleni na bolnišničnih oddelkih, v ope- Anzeljc Helena, dipl. m. s. s specialnimi znanji
racijskem bloku, ambulantni dejavnosti in Nacionalnem centru Benko Mirjana, dipl. m. s. s specialnimi znanji
za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih kot tudi v admini- Bojc Marjeta, dipl. m. s.
straciji ter vsi drugi sodelavci. Bozovičar Andreja, dipl. m. s. s specialnimi znanji
Brajkovec Sabina, dipl. m. s. s specialnimi znanji
ZDRAVNIKI Celestina Stanka, dipl. m. s. s specialnimi znanji
asist. Makedonka Atanasovska Velkovska, dr. med. Ciber Anja, dipl. m. s. s specialnimi znanji
Janez Bregar, dr. med. Crnčec Maja, dipl. m. s. s specialnimi znanji
izr. prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med. Daničić Maja, dipl. m. s.
asist. Neža Čokl, dr. med. Duraković Azra, dipl. m. s. s specialnimi znanji
asist. dr. Vladimir Debelić, dr. med. Durić Melisa, dipl. m. s.
asist. Darja Dobovšek Divjak, dr. med. Gabrijelčič Urša, dipl. m. s.
Silvija Delfin, dr. med. Gašper Nataša, dipl. m. s.
doc. dr. Ana Fakin, dr. med. Gazibarić Maja, dipl. m. s.
Ana Gornik, dr. med. Golob Ana, dipl. m. s.
prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med. Grudnik Lucija, dipl. m. s. s specialnimi znanji
prof. dr. Marko Hawlina, dr. med. Humerca Zdenka, dipl. m. s., mag. vzg. in menedž. v zdr.
asist. dr. Gregor Hawlina, dr. med. Jakulin Erika, dipl. m. s.
Azra Herceg, dr. med. Jeršin Ana, dipl. m. s. s specialnimi znanji
prof. dr. Polona Jaki Mekjavič, dr. med. Jesenovec Tina, dipl. m. s.
doc. dr. Martina Jarc Vidmar, dr. med. Jesenšek Marija, viš. m. s. s specialnimi znanji
Peter Kiraly, dr. med. Klinar Zala, dipl. m. s. s specialnimi znanji
prim. mag. Dragica Kosec, dr. med. Kocbek Nadja, dipl. m. s. s specialnimi znanji, mag. zdr. nege
Lea Kovač, dr. med. Korošec Mirijam, dipl. m. s. s specialnimi znanji
asist. mag. Alenka Lavrič Groznik, dr. med. Koščak Anica, viš. m. s., spec. oft. zdr. nege
doc. dr. Xhevat Lumi, dr. med. Košir Saša, dipl. m. s. s specialnimi znanji
dr. Zala Lužnik, dr. med. Kotnik Simona, dipl. m. s.
Miha Marzidovšek, dr. med. Krulc Kaja, dipl. m. s.
asist. Špela Markelj, dr. med. Lazić Radivoje, dipl. m. s. s specialnimi znanji
asist. Katja Matović, dr. med. Levstek Vera, aktivnosti in kompetence dipl. m. s. v skladu z 38.
asist. Ana Pajtler Rošar, dr. med. čl. novele ZZDej-K
prim. mag. Vladimir Pfeifer, dr. med. Lindič Helena, dipl. m. s. s specialnimi znanji
mag. Ingrid Rahne Kurent, dr. med. Mauser Maruša, dipl. m. s. s specialnimi znanji
asist. Petra Schollmayer, dr. med. Magić Urška, dipl. m. s. s specialnimi znanji
Nevena Sember, dr. med. Marn Martina, dipl. m. s. s specialnimi znanji
Tjaša Steblovnik, dr. med. Marolt Andreja, dipl. m. s. s specialnimi znanji
doc. dr. Špela Štunf Pukl, dr. med. Meden Edita, dipl. m. s. s specialnimi znanji, mag. zdr. nege
Marko Šulak, dr. med. Mikelj Anja, dipl. m. s.
doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med. Miklič Katja, dipl. m. s.
Angela Thaler, dr. med. Mikolič Mateja, dipl. m. s.
doc. dr. Mojca Urbančič, dr. med. Mikuž Vedrana, dipl. m. s.
doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med. Mitevski Marija, dipl. m. s.
Levin Vrhovec, dr. med. Mlakar Tomšič Karmen, dipl. m. s.
Polona Zaletel Benda, dr. med.

96

Mohar Saša, dipl. m. s. s specialnimi znanji, mag. menedž. Domjanič Biserka, srednja m. s.
Mrzelj Bernarda, dipl. m. s. Erjavec Daša, srednja m. s. s specialnimi znanji
Novak Branka, aktivnosti in kompetence dipl. m. s. v skladu z 38. Hadler Tadeja, srednja m. s.
čl. novele ZZDej-K Husić Sanela, srednja m. s.
Okić Medina, dipl. m. s. Janša Kati, srednja m. s. s specialnimi znanji
Pečjak Petra, dipl. m. s. Jeras Anita, srednja m. s.
Pervinšek Simona, dipl. m. s., univ. dipl. org. Karić Azra, srednja m. s. s specialnimi znanji
Pintarić Astrida, dipl. m. s. s specialnimi znanji Kavčič Katja, srednja m. s. s specialnimi znanji
Radujko Sanja, dipl. m. s. s specialnimi znanji Kogoj Ksenja, srednja m. s.
Rebolj Jožica, viš. m. s. Kokot Barbara, srednja m. s.
Ribnikar Sandra, dipl. m. s. s specialnimi znanji Kordiš Iris, srednja m. s.
Ruparčič Sanela, dipl. m. s. Kos Miha, zdravstveni tehnik
Rus Nina, dipl. m. s. Kosec Simona, srednja m. s.
Rusjan Breda, aktivnosti in kompetence dipl. m. s. v skladu z 38. Kralj Natalija, srednja m. s. s specialnimi znanji
čl. novele ZZDej-K Krivic Lucija, srednja m. s. s specialnimi znanji
Sedlar Tatjana, dipl. m. s. Laterner Lidija, srednja m. s.
Sibila Irena, dipl. m. s. Miklavčič Hribernik Patricija, srednja m. s., dipl. san. Inž.
Sima Đurđa, dipl. m. s. s specialnimi znanji Milivojević Milka, srednja m. s. s specialnimi znanji
Sotlar Barbara, dipl. m. s. Mugerli Leonora, srednja m. s. s specialnimi znanji
Stoiljković Anđela, dipl. m. s. Nedović Vesna, srednja m. s.
Šalika Tanja, dipl. m. s. Pajnik Beguš Irena, srednja m. s.
Škrlj Arijana, viš. m. s. s specialnimi znanji Rismondo Marta, srednja m. s. s specialnimi znanji
Štular Mojca, dipl. m. s. Rašidlovič Sabrija, zdravstveni tehnik
Tahirović Jasmina, dipl. m. s. s specialnimi znanji Sajovic Marjetka, srednja m. s. s specialnimi znanji
Tomc Marijana, dipl. m. s. s specialnimi znanji Šušak Veselka, srednja m. s.
Tonić Andreja, dipl. m. s. s specialnimi znanji Šadl Potočnik Brigita, srednja m. s. s specialnimi znanji
Tratnik Maja, dipl. m. s. Toprek Dijana, zdravstveni tehnik s specialnimi znanji
Udovč Andreja, dipl. m. s. s specialnimi znanji Tušak Melita, srednja m. s. s specialnimi znanji
Urbanija Anita, dipl. m. s. s specialnimi znanji Urbas Romana, srednja m. s. s specialnimi znanji
Verić Mirela, dipl. m. s. Veljković Tešić Tanja, srednja m. s.
Vtič Dragica, viš. m. s. Vesel Capuder Petra, srednja m. s.
Yancheva Stefka, dipl. m. s. Vogrič Tanja. srednja m. s. s specialnimi znanji
Zorko Nataša, dipl. m. s. s specialnimi znanji Zorman Mira, srednja m. s.
Žonta Urška, dipl. m. s.
OSKRBOVALKE V BOLNIŠNICI
SREDNJE MEDICINSKE SESTRE Begulić Šemsada
Alauf Anđelka, srednja m. s. s specialnimi znanji Družanović Elza
Bezjak Nada, srednja m. s. Grujanović Slobodanka
Blažević Milka, srednja m. s. s specialnimi znanji Japelj Tatjana
Brulc Sonja, srednja m. s. s specialnimi znanji Pelc Anica
Burja Ana, srednja m. s. s specialnimi znanji
Ceglar Vida, srednja m. s.
Cerar Ana, srednja m. s.
Dević Spomenka, srednja m. s. s specialnimi znanji

97

BOLNIČARJI V URGENTNI IN KIRURŠKI DEJAVNOSTI LABORATORIJ ZA VIDNO ELEKTROFIZIOLOŠKO DIAGNOSTIKO
Leskovar Irena doc. dr. Maja Šuštar, dipl.biol.
Novak Martina doc. dr. Andrej Meglič, dipl.biol.
Oven Janja doc. dr. Sofija Anđelić, dipl. biol.
Petrič Ana
SODELAVCI NC CRSS
ADMINISTRACIJA Ilc Petra, mag. prof. spec. in reh. ped., tifloped. in spec. uč. tež.
Cokan Sergeja Molek Katja, univ. dipl. psih.
Cvetković Maja Urša Muznik Malešič, univ. dipl. psih.
Fuhrmann Levičar Janja Škrlec Velkavrh Eva, mag. prof. spec. in reh. ped., tifloped. in
Gogala Maruša spec. uč. tež
Hribar Terpin Helena
Kogovšek Tina OFTALMOLOŠKI FOTOGRAFI
Krajc Sonja Klemenc Barbara
Kropivnik Jana mag. Darko Perovšek, dipl. biol.
Mavec Mirijam Pipan Mitja
Mioč Alen
Obradović Nataša FIZIOTERAPEVTKA
Petek Katarina Šuštar Berger Marjana
Randjelović Sanja
Remec Leda VZGOJITELJICA
Ribič Vesna mag. Mateja Jerina Gubanc, prof. pred. vzg.
Rozman Simona
Rožnik Helena KURIR
Sajovic Sonja Pavlič Matjaž
Stupan Marija
Urbanc Mojca HIŠNIK
Vavken Mihaela Jurše Leon

VARNOSTNIKA
Dolničar Roman
Jurič Tunjica

ZDRAVSTVENO OSEBJE KO ZA ANESTEZIOLOGIJO IN
INTENZIVNO TERAPIJO OPERATIVNIH STROK UKCL
Mag. Štivan Feri, dr. med., spec. anest.
Žnidaršič Klavdij, viš. med. teh.
Cerar Ana, srednja m. s.
Rokavec Martina, srednja m. s. 

98

Administracija
Od leve:

Sedijo: Helena Rožnik, Nataša Obradović, Mirijam Mavec in Jana Kropivnik.
Stojijo: Sanja Randjelović, Simona Rozman, Maja Cvetković, Sonja Sajovic, Alen Mioč, Tina Kogovšek in Mojca Urbanc.

99