S E K C I J A Z A M L A D I N S K O K N J I Ž N I Č A R S T V O P R I Z B D S ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE SeM@FoR ŠTEVILKA 4 | november 2023
nova sodelovanja U R Š K A B O N I N Leto je naokoli in pred nami je že četrta številka glasila SeM@FoR. Še vedno velja povabilo, da aktivno sodelujete in soustvarjate glasilo, saj smo prepričani, da imate tudi sami številne zanimive poglede in izkušnje, ki bi jih želeli deliti. Se že veslimo vaših prispevkov, ki jih pričakujemo na [email protected]. L E A H E D L M A J A K E N D A P R I M O Ž P O T O Č N I K L A V R A T I N T A
04 Uvodni nagovori Kazalo vsebine IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle: predstavitev O branju in mladih Po SeM@FoRjevih poteh SeM@FoRjev utrip Literarna SVETilka SeM@FoRček: arhiv 3. letnika SeM@FORE 10 18 24 50 61 71 111
VRTENJE SVETA IN VRT OTROŠKIH KNJIG Premikanje oživlja, je princip življenja. Panta rei, po grško. Ali se premika svet ali se premikamo mi: oboje je temeljni fenomen v vesolju in mikrokozmosu. Najbolje, da se te premičnosti zavedamo in zaznavamo kozmični veter in lastno sapo v njem. Vsak posameznik z dihanjem ustvarja šum, vsak osebek oblikuje dih v besede, pomene, čutne dotike in miselna obrazila. To je naša priložnost. Enkratna in samodejna. Knjige so odtisi tega mavričnega sveta. Odrasli v njih vidimo lastno podobo. V njih razbiramo, kje in kaj bi nas bogatilo, kako bi obrnili svet, da bi se vrtel na naš način, da bi bilo moke in kruha. In še kak ščepec soli za sproti. Branje otrok je prvotna zaznava sveta: to branje je kot vtis, ki ga pušča tok nekdanjega časa, obenem pa brežina in bližina sveta, ki prihaja, ki nastaja in se sproti spreminja.
Otrok samodejno vzame knjigo in jo nese k ustom, jo ovoha, jo obrača, svojim vidnim organom prilagaja risbe in barve v njej. Razveseli se šuma ob listanju in kako postane papir zgrbančen spakec, ko ga zmečka. Vse to ga navda z občutkom, da je vključen v vse živo, kar se premika. In še sam ustvarja svojo vez, svoj pomen v straneh in vrsticah, ki so zapisane v veliki knjigi človeštva. Odrasli bi se morali spet in spet od njih navzeti takih pristnih stikov: osliniti si prst, potem ko smo polistali po knjigi, poslušati šum v krošnji njenih strani. Koliko čudovitega peloda nam lahko oplaja dan in osmisli pogled na vsakdanje skrbi. Za vse pri Bralni znački – in seveda za vse, ki jim je knjiga dom in opravek, je tak prvobitni odnos do književnih stvaritev potreben. Premakne nas iz rutine, povrne nam moči in iluzije. Opazili bomo, kako je vesolje knjig udobno in izzivalno obenem. Priložnost, da spet shodimo po svoje: gremo v svet ali se sprehodimo prek domačih logov. S takim počutjem in samozavestjo bomo prišli do Frankfurta*, do Bologne ali zavili do Prevalj, kjer se je rodila Bralna značka … Sam pa bom kot njen zdajšnji predsednik kar v Trstu obračal strani v knjigah in delal tako veter, burjo: ali, če ostanem skromen, z dihanjem odganjal zimo in mraz! Marko Kravos, predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS * Uvodnik je bil napisan pred Frankfurtskim knjižnim sejmom.
Jesen si vedno nadene tople, prijetne barve, k temu pa sodijo tudi prijetni dogodki. V letošnjem letu se je veliko ustanov in uradov ukvarjalo z duševnim zdravjem, tudi otrok in mladostnikov. K občutku varnosti, sprejetosti in ne nazadnje sproščenosti in dobremu počutju lahko veliko prispevamo tudi knjižničarji in seveda KNJIGE. V njihov čudoviti svet bralce lahko povabimo s pripovedovanjem, branjem, pogovori o knjigah znotraj generacije ali na medgeneracijskih srečanjih. Vsakovrstno srečanje s knjigo vse udeležence obogati. Bodoče bralce »zvočna knjiga«, ki jo povejo ali preberejo odrasli, medtem ko se malčki »crkljajo« v naročju, opazujejo in komentirajo ilustracije, navdaja z mirom, varnostjo in toplino, obenem pa pri njih spodbuja domišljijo. Samostojni bralci spoznavajo druge svetove, si bogatijo besedišče in se prepuščajo novim doživetjem, ob tem pa lahko zbežijo iz puste ali neprijetne vsakdanjosti. Po prebranem pa je tudi priložnost za pogovor o knjigi, ki bralce poveže ali v njih le sproži željo po soočenju različnih razumevanj istega besedila. 06 | Uvodni na govor i
Da izberemo pravo mladinsko knjigo za katero koli priložnost, imamo na Slovenskem na voljo čudovito orodje Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki nam vsako leto predstavi najkakovostnejše knjige za mlade bralce. V veliko pomoč pri izbiri nam je lahko znak zlata hruška za najkakovostnejše izdaje. S polic nas vabijo tako leposlovne kot strokovne knjige. Slednjim smo letos v Bralnem društvu Slovenije namenili posebno pozornost na nacionalnem posvetu z naslovom Branje za znanje na mednarodni dan pismenosti, 9. septembra. Letos teče že 6. izvedba Nacionalnega meseca skupnega branja, ki ne nagovarja bralcev in pripovedovalcev le v septembru in oktobru, temveč skozi vse leto. »Kaj dogaja na tej sceni« lahko spremljamo na Dogodkovniku, spletni strani https://nmsb.pismen.si/dogodki/, ki beleži številne bralne in z branjem povezane dogodke in vabi k udeležbi ter povezuje izvajalce v enotno mrežo. Zelo kmalu pred nami sta dva mednarodno zelo pomembna dogodka: najprej bo Slovenija častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu oktobra 2023*, nato aprila 2024 še v Bologni, kjer je vedno poudarek na otroških in mladinskih knjigah. Obeh dogodkov se lahko zelo veselimo, svetovni bralci bodo spoznali več slovenskih knjig kot kdaj prej. Pustimo se torej zazibati v čarobnost knjig, ob tem uživajmo, so družimo in se še česa naučimo. Savina Zwitter Predsednica Bralnega društva Slovenije * Uvodnik je bil napisan pred Frankfurtskim knjižnim sejmom. Uvodni na govor i | 07
P R E J E M NI C A NAGR ADE S LOV ENSKE S EKC I J E I B B Y 2 0 2 3 Čestitamo! LILJANA KLEMENČIČ
Liljana Klemenčič je pred upokojitvijo skoraj 30 let delovala kot vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Svoje delo je opravljala srčno in zavzeto, predano, poglobljeno, strokovno in večsmerno ter vedno z veliko mero empatije in velikim posluhom, predvsem za mladega bralca, pa tudi za vse ostale uporabnike knjižnice. Bila je pomembna sopobudnica ustanovitve Sekcije za mladinsko knjižničarstvo pri ZBDS, njena prva predsednica in dolgoletna aktivna članica izvršnega odbora Sekcije. Liljana Klemenčič je pomembno prispevala k utrditvi statusa mladinskega knjižničarja. Navdušeni smo, da je za svoje dolgoletno strokovno in predano delo na področju promocije otroške in mladinske književnosti ter branja prejela nagrado Slovenske sekcije Ibby 2023.
IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) je mednarodna organizacija, ki združuje knjižničarje in strokovnjake za informacijske storitve z vsega sveta. IFLA ima več sekcij, ki se osredotočajo na različna področja knjižničarstva in informacijskih znanosti. V letošnjem letu so potekale volitve za člane različnih sekcij, sama sem bila izvoljena in sem tako postala članica IFLA Sekcije knjižnic za otroke in mlade odrasle (IFLA Libraries for Children and Young Adults Section). I F L A S E K C I J A K N J I Ž N I C Z A O T R O K E I N M L A D E O D R A S L E P R E D S T A V I T E V LAVRA TINTA 10 | IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle: predstavitev
Izmenjava strokovnega znanja: Člani sekcije iz različnih držav in kulturnih ozadij sodelujejo pri izmenjavi izkušenj, praks ter najnovejših raziskav in trendov na področju knjižnic za otroke in mlade odrasle. Razvoj smernic in priporočil: Sekcija prispeva k oblikovanju smernic in priporočil za razvoj knjižničnih storitev, zbirk in programov za otroke in mlade odrasle, ki sledijo najboljšim praksam v svetovnem merilu. Organizacija konferenc in seminarjev: IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle redno organizira mednarodne konference, seminarje in druge dogodke, na katerih se strokovnjaki srečujejo in izmenjujejo svoje izkušnje. Sodelovanje z drugimi organizacijami: Sekcija sodeluje z drugimi sorodnimi organizacijami, kot so UNESCO, UNICEF in IBBY, pri promociji pomena knjižničnih storitev za otroke in mlade odrasle ter njihove pravice do dostopa do informacij. Namen IFLA Sekcije knjižnic za otroke in mlade odrasle je spodbujati in podpirati knjižničarje z vsega sveta, ki delajo z otroki in mladimi odraslimi ter izboljševati kakovost knjižničnih storitev, namenjenih tej ciljni skupini. Nekateri ključni cilji in dejavnosti te sekcije vključujejo: BENJAMIN SCHEFFLER Nekatere sočlane sem v živo spoznala na IFLA kongresu konec avgusta v Rotterdamu. V sekciji nas trenutno deluje 23 – predsednica Sekcije Marianne Martens, tajnik Benjamin Scheffler, koordinatorka za informiranje Sarah Evans in 20 članic ter članov. SARAH EVANS MARIANNE MARTENS IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle: predstavitev | 11
Raziskave in razvoj: Sekcija spodbuja raziskave na področju knjižničarstva za otroke in mlade odrasle. To vključuje študije, analize in razvojno delo, ki prispevajo k boljšemu razumevanju potreb in interesov mladih bralcev ter boljši prilagoditvi knjižničnih storitev. Promocija raznolikosti in vključenosti: Sekcija se zavzema za raznolikost v knjižnicah, tako v zbirkah kot tudi v programih. Spodbuja knjižničarje, da se prilagajajo različnim kulturam, jezikom, potrebam in interesom mladih bralcev ter zagotavljajo vključujoče okolje za vse. Spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij: Sekcija spodbuja knjižnice, da razvijajo inovativne programe in storitve, ki spodbujajo ustvarjalnost in kritično mišljenje med otroki in mladimi odraslimi ter jih navdušujejo za branje. Izboljšanje komunikacije in sodelovanja: Sekcija omogoča komunikacijo med knjižničarji za otroke in mlade odrasle po vsem svetu, kar omogoča izmenjavo idej, izkušenj ter boljše mednarodno sodelovanje. IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle se osredotoča tudi na naslednje ključne vidike: IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle je pomembna organizacija, ki prispeva k izboljšanju kakovosti knjižničnih storitev za mlade bralce in spodbuja dostop do informacij, kulture in znanja v tej pomembni ciljni skupini. Njeno delo pomaga tudi pri uresničevanju ciljev UNESCO-vega programa "Agenda 2030 za trajnostni razvoj," zlasti v povezavi s spodbujanjem izobraževanja, bralne pismenosti in enakosti dostopa do informacij. Pomemben poudarek IFLA Sekcije knjižnic za otroke in mlade odrasle je tudi spodbujanje bralne pismenosti in kritičnega mišljenja med mladimi. S svojim delom prispeva k razvoju in izboljšanju knjižnic za otroke in mlade odrasle po vsem svetu, kar pa neposredno koristi tudi razvoju mladih in njihovemu dostopu do kakovostnih informacijskih virov ter kulturnim in izobraževalnim vsebinam. 12 | IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle: predstavitev
1. Delovna skupina ALMA (Astrid Lindgren Memorial Award): Sekcija nominira kandidate za spominsko nagrado Astrid Lindgren, delovna skupina pripravi nominacije. Gre za prestižno nagrado, ki se podeljuje posameznikom ali organizacijam za izjemne prispevke k otroški in mladinski literaturi. 3. Delovna skupina za komunikacijo: Skrbi za to, da je delo Sekcije vidno navzven. Dvakrat letno izdamo glasilo s članki z vsega sveta in posodobitvami o našem delu. Imamo tudi Facebook stran, ki jo uporabljamo za bolj spontano in neformalno komunikacijo. 2. Delovna skupina najboljše prakse: Delovna skupina zbira primere iz knjižnične prakse, ki so izjemno uspešni pri delu z otroki in mladimi. Kdorkoli lahko pripravi video posnetek in ga pošlje Sekciji, ki ga nato objavi na YouTube kanalu. Najboljše prakse so lahko dogodki, promocije branja, različne kampanje, ozaveščanje, partnerstva, inovativna uporaba knjižničnega prostora ali kak drug vidik knjižničnih storitev. Želimo si, da bodo primeri služili kot vir navdiha in način povezovanja z drugimi knjižničnimi strokovnjaki. IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle: predstavitev | 13 Znotraj sekcije trenutno deluje 8 delovnih skupin:
4. Delovna skupina za smernice: Smernice za knjižnične storitve za otroke od 0 do 18 let promovirajo in spodbujajo razvoj učinkovitih knjižničnih storitev za otroke po vsem svetu. Prva izdaja je bila objavljena leta 2003, s popolno revizijo leta 2018. Ta izdaja je bila prevedena v več različnih jezikov – leta 2019 smo jo v Sekciji za mladinsko knjižničarstvo pri ZBDS prevedli tudi v slovenščino. Trenutno se pripravljamo na posodobljeno izdajo. 5. Delovna skupina za infografiko smernic: Delovna skupina je pripravila vizualni povzetek smernic za knjižnične storitve za otroke in mladino od 0 do 18 let v obliki infografik, kar omogoča lažji dostop za mladinske knjižničarje. 14 | IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle: predstavitev
6. Delovna skupina za Dan varnejše rabe interneta: Delovna skupina sodeluje pri razvoju in izvajanju ukrepov za izobraževanje in ozaveščanje o varnosti na internetu. To je še posebej pomembno, saj je dostop do informacij prek interneta v današnjem digitalnem svetu ključnega pomena, hkrati pa se pojavljajo tudi tveganja, povezana z internetom. Naslednji Dan varnejše rabe interneta bo potekal 6. februarja 2024. 7. Delovna skupina za sestrske knjižnice: Gre za program, pri katerem se vzpostavi partnerstvo med dvema knjižnicama preko katerega si potem mladinski knjižničarji izmenjujejo mnenja in izkušnje, sodelujejo in razvijejo skupne programe za branje in opismenjevanje otrok in mladih. Na spletni strani je prijavni obrazec ter seznam vseh knjižnic, ki že sodelujejo.
8. Delovna skupina Svet skozi slikanice: Na letošnjem kongresu IFLA v Rotterdamu je bila predstavljena tretja izdaja kataloga The World Through Picture Books z anotiranim seznamom slikanic, ki jih priporočajo knjižničarji z vsega sveta. V katalogu je predstavljenih 530 knjig iz 57 držav v 37 jezikih. Na razstavi, ki smo jo pripravili ob bok dogodku, je bila tudi ena od slikanic zadnjega slovenskega izbora, Tunes from mousedale dunes (Drobtine iz mišje doline), avtoric Anje Štefan in Alenke Sottler, ki je izšla pri Mladinski knjigi, prejemnica priznanja zlata hruška. Z donacijami založnikov, ki so prispevali izvode knjig, sta nastali dve razstavni zbirki vseh knjig vključenih v katalog. Ena domuje v nacionalni knjižnici v Franciji, druga na Japonskem. Zbirki sta na voljo vsem zainteresiranim za ogled, za študijske namene ter za potujoče razstave. 16 | IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle: predstavitev
IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle: predstavitev | 17 IFLA Sekcija knjižnic za otroke in mlade odrasle s svojimi projekti, smernicami in pobudami spodbuja bralno pismenost, dostop do informacij in varnost na internetu za to pomembno ciljno skupino. Skladno s poslanstvom se osredotoča na izboljšanje knjižničnih storitev za otroke in mlade odrasle po vsem svetu, kar pomaga pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja in zagotavlja, da mladi bralci dobijo priložnost za izobraževanje, raziskovanje in kreativnost skozi knjižnice. Njihovo delo ostaja ključnega pomena za prihodnost mladih in prihodnost knjižničarstva po vsem svetu. Člani IFLA Sekcije knjižnic za otroke in mlade, ki smo bili prisotni na WLIC 2023 v Rotterdamu.
Razprava o tem, ali mladi danes berejo manj kot v preteklosti, je precej kompleksna in odvisna od različnih dejavnikov. Obstajajo študije in raziskave, ki kažejo, da se bralne navade med mladimi spreminjajo. Nekateri dejavniki, ki vplivajo na to spremembo, vključujejo: O branju in mladih Pozdravljeni, radi bi poklepetali z vami o branju in mladih. Pozdravljeni! Seveda, z veseljem se pogovarjam o branju in mladih. Kaj vas zanima ali kaj bi želeli razpravljati na to temo? Najprej nas zanima, če mladi res berejo manj kot so brali včasih. Kljub temu pa je pomembno poudariti, da številni mladi še vedno radi berejo in cenijo literaturo. Obstajajo tudi prizadevanja za spodbujanje branja med mladimi, kot so šolski programi, knjižnice in literarni festivali. Branje ima številne koristi, vključno z razvojem jezikovnih veščin, povečanjem domišljije in izboljšanjem splošnega razumevanja sveta. Kljub spremembam v bralnih navadah je branje še vedno pomemben način za pridobivanje znanja in razširjanje obzorij, zato je pomembno spodbujati mlade, da razvijajo bralno navado. Digitalna tehnologija: V dobi interneta, pametnih telefonov in družbenih medijev so mladi bolj izpostavljeni krajšim besedilom, kot so spletni članki, sporočila in družabna omrežja. To lahko vpliva na njihovo sposobnost in voljo za branje daljših tiskanih del. Zaposlenost in obveznosti: Mladi danes imajo pogosto natrpan urnik z izobraževanjem, športnimi aktivnostmi in drugimi obveznostmi, kar lahko pusti manj časa za branje. Izbira medijev: Mladi imajo danes veliko možnosti za zabavo, vključno z gledanjem televizije, igranjem videoiger in drugimi oblikami razvedrila, kar lahko tekmuje s časom, ki bi ga sicer preživeli s knjigami. Izobraževalni pristopi: V nekaterih primerih se izobraževalni pristopi niso ustrezno prilagodili spremenjenim potrebam in interesom mladih bralcev. 18 | O branju in mladih K a j p r a v i C h a t G P T ? V današnjem času se veliko pozornosti posveča umetni inteligenci, predvsem se je v zadnjem letu veliko govorilo o jezikovnem modelu ChatGPT, ki ga uporablja tudi vse več mladih. Pri ChatGPT-ju gre za umetno inteligenco, trenirano na obsežnem korpusu besedil, kar ji omogoča razumevanje in generiranje človeškim podobnih besedil. Zanimalo nas je, kakšne odgovore nam lahko takšen jezikovni model ponudi na vprašanja o mladih in branju.
Bralne navade se med mladimi sicer lahko razlikujejo, vendar še vedno obstajajo številni bralci v tej starostni skupini. Tisto, kar mladi radi berejo, je odvisno od njihovih osebnih interesov, vendar so nekatere priljubljene kategorije in žanri med mladimi bralci: Pomembno je, da knjižnice in izobraževalne ustanove spodbujajo branje med mladimi ter jim omogočajo dostop do knjig in gradiva, ki jih zanimajo. Poleg tega lahko organizirajo bralne izzive, knjižne klube in druge dejavnosti, ki spodbujajo bralno kulturo med mladimi. Young Adult (YA) knjige: To so knjige, napisane posebej za najstnike in mlade odrasle. Pogosto obravnavajo teme, s katerimi se mladi lahko poistovetijo, kot so odraščanje, prijateljstvo, ljubezen, identiteta in družbene vprašanja. Fantazijski in znanstvenofantastični romani: Mladi bralci pogosto uživajo v pustolovskih in čarobnih svetovih fantazijskih knjig, kjer se pojavljajo magija, mitološke bitke in fantastični liki. Priljubljeni avtorji v teh žanrih so J.K. Rowling, Rick Riordan, Sarah J. Maas in drugi. Družbeni romani: Knjige, ki obravnavajo resnična družbena vprašanja, kot so rasna neenakost, spolna identiteta, duševno zdravje in socialna pravičnost, so med mladimi bralci vedno bolj priljubljene. Mistični trilerji: Knjige z elementi skrivnosti, preiskovanja in detektivskega dela so lahko zelo privlačne za mlade bralce. Stripi in grafični romani: Grafični romani so odlična izbira za vizualno usmerjene bralce, saj združujejo besedilo in ilustracije ter ponujajo širok spekter žanrov. Ljubezenski romani: Ljubezenski romani so še vedno priljubljeni med mladimi bralci, saj obravnavajo odnose, ki jih najstniki doživljajo in raziskujejo prvo ljubezen. Zgodovinski romani: Knjige, ki se dogajajo v preteklih obdobjih, lahko pritegnejo bralce, ki jih zanima zgodovina in družbene spremembe. Kaj mladi radi berejo? O branju in mladih | 19
Zakaj mladi ne zahajajo v knjižnice? Razlogov, zakaj mladi morda ne zahajajo v knjižnice, je več, in nekateri od teh razlogov se lahko med seboj prepletajo. Tukaj je nekaj možnih razlogov: Kljub temu pa knjižnice še vedno ponujajo pomembne storitve, kot so dostop do knjig, referenčni material, študijski prostori, računalniki in strokovno usposobljeni knjižničarji, ki lahko pomagajo mladim pri učenju, raziskovanju in razvoju spretnosti. Promocija knjižnic in njihovih storitev med mladimi ter prilagajanje njihovim potrebam je pomembna za ohranjanje pomembnosti knjižnic v današnji družbi. Dostopnost do informacij na spletu: Sodobni mladi imajo enostaven dostop do informacij preko interneta, kar lahko zmanjša potrebo po obisku fizičnih knjižnic. Tehnološki napredek: Mladi so bolj nagnjeni k uporabi e-knjig, elektronskih virov in pametnih naprav za branje. To lahko vpliva na manjšo potrebo po obisku klasičnih knjižnic. Pomanjkanje časa: Mladi so pogosto zaposleni s šolskimi obveznostmi, delom in družabnimi aktivnostmi, kar pusti malo časa za obiskovanje knjižnic. Spreminjajoče se potrebe: Mladi morda ne vidijo knjižnic kot primernega prostora za izpolnitev svojih potreb po učenju in informacijah. Pomanjkanje zanimanja: Nekateri mladi enostavno niso zainteresirani za branje ali raziskovanje v knjižnicah. Družbene spremembe: Družbene spremembe, kot so hitre spremembe v tehnologiji in kulturi, lahko vplivajo na to, kako mladi dojemajo in uporabljajo knjižnice. 20 | O branju in mladih
Povečanje obiska knjižnic med mladimi zahteva ustvarjanje privlačnega okolja in storitev, ki bodo izpolnjevale njihove potrebe. Tukaj je nekaj korakov, ki bi lahko pripomogli k temu: Poudarjanje sodobnih tehnologij: Knjižnice se lahko prilagodijo sodobnim tehnološkim trendom z uvajanjem e-knjig, dostopa do spleta, računalniških programov in drugih digitalnih orodij, ki jih mladi radi uporabljajo. Prav tako lahko ponujajo tečaje in delavnice za učenje digitalnih veščin. Poudarjanje družabnih in kulturnih dogodkov: Knjižnice lahko organizirajo dogodke, kot so knjižni klubi, literarni dogodki, delavnice pisanja, kulturne prireditve, predavanja in razstave, ki bodo pritegnile mlade in jim omogočile, da se družijo in izražajo svoje interese. Mladim prijazni prostori: Knjižnice lahko oblikujejo prostor, ki je privlačen za mlade. To vključuje udobne sedeže, prostor za druženje, mize za študij, kavarno in morda celo igralni kotiček. Sodelovanje z izobraževalnimi institucijami: Knjižnice se lahko povežejo z lokalnimi šolami in univerzami ter ponudijo dodatne vire in podporo za učenje. Prilagajanje storitev in zbirk: Knjižnice naj prepoznajo potrebe mladih in posodabljajo svoje zbirke, tako da vključujejo aktualne knjige, filme, revije in druge vsebine, ki zanimajo mlade. Promocija knjižnic: Pomembno je, da se zavedate, kako pomembne so knjižnice, in to sporočilo promovirajte med mladimi in njihovimi starši. Uporabite družabna omrežja, spletne strani in lokalne medije za ozaveščanje o storitvah in dogodkih v knjižnici. Vključevanje mladih v načrtovanje: Knjižnice se lahko posvetijo mladim samim in jih vključijo v načrtovanje programov, storitev in dogodkov, da se bolje odzovejo na njihove potrebe. Zagotavljanje brezplačnih storitev: Knjižnice morajo ostati dostopne in brezplačne za vse, tako da lahko mladi brez omejitev koristijo njihove storitve. Kaj bi lahko naredili, da bi več prihajali v knjižnico? Z zgoraj naštetimi pristopi lahko knjižnice postanejo privlačnejše za mlade in spodbudijo njihovo redno obiskovanje ter sodelovanje v izobraževalnih in kulturnih dejavnostih. O branju in mladih | 21
Prosim, predstavite privlačne programe za mlade. Seveda, tukaj je nekaj primerov privlačnih programov za mlade, ki bi jih lahko knjižnice ponudile: Knjižni klubi za mlade: Organizacija knjižnih klubov, kjer se mladi srečujejo, berejo isto knjigo in nato razpravljajo o njej. To spodbuja bralno navado in omogoča druženje. Literarne delavnice: Ponujanje literarnih delavnic, kjer mladi lahko pišejo poezijo, kratke zgodbe ali eseje. To spodbuja kreativno pisanje in izražanje. Kulturni dogodki: Organizacija kulturnih prireditev, kot so koncerti, predstave, umetniške razstave in filmski večeri, ki mladim omogočajo izražanje in uživanje v umetnosti. Športni dogodki: Izvajanje športnih turnirjev, fitnes delavnic ali plesnih razredov za mlade, ki želijo aktivno preživljati čas. Tehnološke delavnice: Organizacija delavnic za mlade, kjer se učijo programiranja, razvoja aplikacij, uporabe 3D-tiskalnikov, oblikovanja spletnih strani in drugih tehnoloških veščin. Mentorstvo in tutorstvo: Ponujanje programov mentorstva, kjer izkušeni prostovoljci ali zaposleni v knjižnici pomagajo mladim pri domačih nalogah, šolskem uspehu in karieri. Kreativne ustvarjalne delavnice: Organizacija delavnic za risanje, slikanje, izdelavo nakita, keramike ali drugih ustvarjalnih dejavnosti. Karierni in izobraževalni programi: Ponujanje programov za pripravo na fakulteto, priprava na izpite, iskanje zaposlitve in razvoj kariere za mlade. Bralne igre in tekmovanja: Organizacija bralnih iger, kvizov, tekmovanj v branju in podobnih iger, ki spodbujajo branje in razmišljanje. 22 | O branju in mladih
Pomembno je, da se programi prilagajajo interesom in potrebam lokalne mladine ter da so interaktivni, izobraževalni in zabavni. S temi programi knjižnice lahko postanejo privlačen prostor za učenje, ustvarjalnost in druženje za mlade. Zajtrk s knjigo: Organizacija dogodkov, kjer se mladi lahko zbirajo in berejo ob zajtrku, kar spodbuja bralno navado. Ogledi avtorjev: Vabiti avtorje, da predstavijo svoje knjige in se pogovarjajo z mladimi o svojem ustvarjanju. Znanstvene raziskave in eksperimenti: Ponujanje programov za mlade, ki se ukvarjajo z znanstvenimi raziskavami, eksperimenti in raziskovalnim delom. Hvala za pogovor. Najlepša hvala! Upam, da vam bodo ideje pomagale pri privabljanju mladih v knjižnico in spodbujanju bralne navade med njimi. Če imate še kakšna vprašanja ali potrebujete dodatne nasvete, me prosim vprašajte. Želim vam veliko uspeha pri vašem delu z mladimi bralci! O branju in mladih | 23
PO SeM@FoRjevih POTEH DOBRI PROJEKTI KNJIŽNIČARJEV IN MLADINSKIH ODDELKOV ŠIROM SLOVENIJE POSTAJA1 POSTAJA2
POSTAJA 1 Drzni.si: zgodbe o uspehu VESNA ROGL str. 26 POSTAJA 2 S knjigo rastem, vse dosežem! JURE BOHINEC str. 33 POSTAJA 3 Kako so se napisale zgodbe, ki so našle ilustracije? ZDENKA GAJSER str. 40 POSTAJA 4 Družinsko branje in družinski bralni klub HELENA BRULC str. 44 POSTAJA3 POSTAJA4
KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA DRZNI.SI zgodbe o uspehu Drzni.si je projekt Knjižnice dr. Toneta Pretnarja za učence zadnje triade, v sklopu katerega se povezujemo z lokalnimi osnovnimi šolami v programu poklicne orientacije. To nadgrajujemo z obiski mladih, znanih in uspešnih ljudi, ki so s svojim talentom, trdim delom in drznostjo, s katero sledijo svojim sanjam, lahko vzor mladim ljudem. Z dobrimi zgledi jih namreč želimo spodbuditi k razmisleku o lastni poklicni prihodnosti, hkrati pa jih želimo na sproščen in zanimiv način povabiti k branju, saj mnogo navdihujočih (resničnih ali izmišljenih) zgodb o ljudeh, ki so uresničili svoje sanje, najdemo tudi v knjigah. Ljubezen do branja ni pogoj, da nekoga povabimo k sodelovanju niti tega predhodno ne preverjamo, vendar se je doslej še vedno izkazalo, da so bili naši drzni gostje ljubitelji knjig. Pripravila VESNA ROGL Kako se je vse skupaj začelo … Začelo se je seveda s skrbjo, da delež osnovnošolcev, ki v prostem času bere, s starostjo upada. Spraševali smo se, kako bi starejše osnovnošolce povabili k branju na način, da bi nas poslušali in slišali. Ker od knjižničarjev verjetno pričakujejo, da bodo »težili« z branjem, smo razmišljali, da bi bilo dobro, če bi branje zagovarjal nekdo, od kogar tega morda ne pričakujejo, hkrati pa je zanje tako zanimiv, da so mu pripravljeni prisluhniti. Temu opisu ustrezajo znane osebe, ki jih otroci poznajo s televizije, radia, spleta, družbenih omrežij in časopisja, po možnosti mlajše generacije, da se z njimi lažje poistovetijo. Osnovna ideja je torej bila, da povabimo znanega gosta in pripravimo pogovor z njim. Pogovor, v katerega bi se otroci aktivno vključevali, bi prepletli z mladinsko literaturo. Vprašanje je bilo le še, kako v ciljni skupini zajeti čim več otrok. Na srečo se lahko v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja pohvalimo z dolgoletnim in intenzivnim sodelovanjem z vsemi lokalnimi osnovnimi šolami (OŠ Bistrica, OŠ Križe in OŠ Tržič). 01 26 | Drzni.si
spodbujanje branja za intelektualni, čustveni, socialni in jezikovni razvoj mladostnikov, razvijanje njihovih bralnih interesov, promocijo pozitivnega odnosa do branja med mladostniki, izmenjavo bralnih izkušenj, okrepljen stik ciljne skupine s knjižnico (tudi prek družbenih omrežij), povečano izposojo mladinske literature in spodbujanje razvoja posameznikovih interesov in (poklicne) identitete. Za cilje smo si torej zastavili: 01 Načrtovanje in izvedba dogodkov Projekt je še precej svež. Do sedaj smo izpeljali dve sezoni, pri čemer je posamezna sezona vezana na šolsko leto. Začeli smo v šolskem letu 2021/2022, ko so zaradi epidemije še veljala določena pravila glede stikov med učenci v šoli in izvajanja dogodkov, zato projekta nismo mogli izvesti za vse učence zadnje triade, kot smo to sprva zastavili. Zaradi zahtev po manjših skupinah smo dogodek po posvetovanju z učitelji in vodstvi šol izvedli le za osmošolce, zaradi lažje organizacije in bolj sproščenega vzdušja na dogodku pa smo na željo učiteljev ohranili isto ciljno skupino tudi v drugi sezoni. Na eni od šol so se dogodku kljub temu pridružili tudi devetošolci. V eni sezoni v okviru projekta izvedemo tri dogodke – vsakega na eni od sodelujočih osnovnih šol. Posamezen dogodek traja 90 minut oz. dve šolski uri. Struktura dogodka je vsakič enaka: knjižničarka učencem najprej na kratko predstavi projekt Drzni.si, nato pa predstavi znanega gosta in vodi pogovor z njim. Tega najprej usmeri v njegova osnovnošolska in srednješolska leta; sprašuje ga po spominih nanje, tedanjih interesih in hobijih, odločitvah za nadaljnje šolanje, poklicnih predstavah in željah. Nadaljuje z izbiro in izkušnjo študija, prvo zaposlitvijo, gradnjo kariere, potjo do uspeha in prepoznavnosti, dobrih in slabih plateh izbranega poklica oz. poklicev ipd. Vprašanja so torej oblikovana tako, da učenci dobijo čim boljšo predstavo o tem, kako se je nekdo odločil za svoj poklic oz. poklice in koliko truda je bilo vloženega v doseganje odličnosti na izbranem področju, da gostje čim bolje predstavijo svoj poklic - katere talente, znanja in spretnosti zahteva, vse njegove posebnosti in tudi tisti del, ki običajno ostane skrit očem javnosti. V izogib »šablonskosti« knjižničarka vedno vključi tudi vprašanja o zanimivih hobijih, projektih, doživetjih in drugih posebnostih, ki se razlikujejo od gosta do gosta. Če so na spletu prosto dostopni kakšni videoposnetki z rezultati njegovega dela, vključimo tudi te. Hvaležni smo, da nas vodstva šol vsako šolsko leto znova podprejo pri prizadevanjih za širjenje bralne kulture in nam odprejo vrata v svoje ustanove oz. učence v času pouka pripeljejo v knjižnico. Da upravičimo njihovo zaupanje, se trudimo, da jim ponudimo res kakovostne vsebine, ki podpirajo šolski kurikulum. … in nadaljevalo? Idejo o spodbujanju branja s pomočjo znanih ljudi smo tako povezali s poklicno orientacijo. Znani obrazi, ki smo jih nameravali povabiti k projektu, so namreč postali prepoznavni prav zaradi svojega dela, poklica oz. poklicev, ki jih opravljajo, zato so pravšnji sogovorniki v tovrstnih tematskih pogovorih. Njihove življenjske zgodbe smo povezali s sorodnimi zgodbami iz literature, ki smo jih na dogodkih predstavili z njihovo pomočjo, otroke pa povabili, da po njih posežejo tudi v prostem času. Drzni.si | 27
01 V drugi polovici dogodka se pogovor preusmeri na branje. Knjižničarka najprej gosta povpraša o njegovem odnosu do branja in bralnih zanimanjih, iz tega pa preide na izbrano književno delo oz. književna dela, ki jih lahko povežemo z življenjem ali delom gosta in jih z njegovo pomočjo predstavimo učencem. Ti so že na začetku dogodka povabljeni k aktivnemu sodelovanju, in sicer tako, da sooblikujejo pogovor s svojimi vprašanji. Ker so običajno pri tem zadržani, jih knjižničarka motivira za sodelovanje s t. i. mini kvizi, ki med pogovorom preverjajo njihovo poznavanje gostovega življenja in dela, največ aktivnosti pa je zanje predvidenih prav pri spoznavanju izbranih književnih del. Kdo so gostje na dogodkih Drzni.si? Kot že rečeno, k sodelovanju povabimo znane obraze mlajše generacije, ki jih večina učencev pozna iz medijev, vendar prepoznavnost sama po sebi še ni dovolj. Izbiramo ljudi, ki so inteligentni in iskrivi sogovorniki, ki stojijo z nogami trdno na tleh in zmorejo realno predstaviti svoje delo; ki prenašajo sporočilo, da se je za uspeh treba potruditi in da do njega ne vodi vselej ravna, gladka cesta; ki lahko kljub mladosti z učenci delijo kakšno življenjsko modrost in se ne ustrašijo morebitnih preprek; ki si drznejo slediti svojim sanjam. Od tod tudi ime projekta – Drzni.si – ki pa ne označuje le lastnosti naših gostov, temveč tudi nagovarja učence, da lahko uspe tudi njim. Ker k sodelovanju vabimo le tiste goste, za katere menimo, da jih učenci poznajo oz. so vsaj že slišali zanje, je nabor poklicev precej omejen; običajno so to medijsko izpostavljeni poklici, kot so pevci, igralci, televizijski voditelji in športniki, vendar z malo »detektivskega dela« hitro ugotovimo, da se naši gostje ne ukvarjajo le s poklicem, ki jim je prinesel medijsko Prva sezona: prebijanje ledu prepoznavnost, temveč imajo še druge poklice, poklicne izkušnje ali pa so študirali čisto v drugi smeri. Tem za pogovor kljub omejitvam na poklicno tematiko ne zmanjka. Še ena zanimivost o gostih: ljubezen do branja ni pogoj, da nekoga povabimo k sodelovanju niti tega predhodno ne preverjamo, vendar se je doslej še vedno izkazalo, da so bili naši drzni gostje ljubitelji knjig. Razmišljujoči, inteligentni, sočutni ljudje to praviloma so. Prvi dogodek prve sezone se je odvil v začetku novembra 2021 na OŠ Bistrica. V goste smo povabili vrhunskega kolesarja Mateja Mohoriča, ki je med drugim spregovoril o svojih prvih kolesarskih podvigih, razvoju kolesarske kariere, odrekanjih, ki so potrebna za dosego vrhunskih rezultatov, odhodu v tujino, študiju športnega managementa in načrtih za prihodnost. Za drugi del dogodka, ki je namenjen branju, smo izbrali mladinski roman italijanskega avtorja Guiseppa Catozelle Nikoli ne reci, da te je strah, saj med drugim govori o ljubezni do športa in vztrajnosti, zato se lepo povezuje z osebno zgodbo Mateja Mohoriča. Knjižničarka je na kratko predstavila zgodbo, gost pa je prebral odlomek in ga komentiral. Za učence smo pripravili delovne liste s kratkimi odlomki in vprašanji za razmišljanje ob njih, a nam je žal zmanjkalo časa za podelitev mnenj. Slika 1: Drzni. si z Matejem Mohoričem na OŠ Bistrica (november 2021) 28 | Drzni.si
01 Drugi dogodek je januarja 2022 gostila OŠ Križe, kamor smo povabili pevko Evo Boto. Kot diplomantka razrednega pouka je znala nagovoriti in animirati učence, z njimi pa je delila svoje spomine na nastop na Evroviziji, izkušnje s preobrazbami v oddaji Znan obraz ima svoj glas in vodenjem radijske oddaje. Predstavila je obveznosti in »delovni čas« poklicnega glasbenika, delila pa je tudi svoj pogled na družbena omrežja in pomen (samo)promocije na njih. V bralnem delu smo učencem razdelili kratke zgodbe iz zbirk Zgodbe za lahko noč za uporniške punce, Zgodbe za fante, ki si drznejo biti drugačni in Zgodbe za otroke, ki si drznejo biti drugačni. Izbrali smo jih, ker vsebujejo resnične zgodbe ljudi z vsega sveta, ki so kljub pomanjkanju, neugodnim okoliščinam in preprekam uresničili svoje sanje, in s tem sporočajo, da lahko uspe prav vsakomur. Učenci so se v skupini ob vprašanjih na delovnem listu pogovarjali o izbrani navdihujoči zgodbi, nato pa svoje misli o njej tudi zapisali. Njihove zapise smo knjižničarji uporabili za oblikovanje bralnih priporočil na TikToku. Slika 2: Drzni.si z Evo Boto na OŠ Križe (januar 2022) Sezono smo zaokrožili z obiskom igralca Jerneja Kogovška na OŠ Tržič v marcu 2022. Učencem je poleg svoje igralske poti v duhovitem pogovoru predstavil tudi poklic socialnega delavca, za katerega je študiral in ga tudi nekaj časa opravljal. Ob zaključku pogovora je interpretiral pesem Toneta Pavčka z naslovom Poklici. Za bralni del dogodka smo tudi tokrat uporabili že prej omenjene zbirke kratkih zgodb z navdihujočimi zgledi. Slika 3: Drzni.si z Jernejem Kogovškom na OŠ Tržič (marec 2022) Po vsakem dogodku smo med učenci izvedli anketo in tako pridobili povratne informacije o dogodkih. Večinoma so bili veseli, ker so lahko znane obraze srečali v živo, predstavitev njihovih poklicev pa se jim je zdela zanimiva. Navdušene odzive smo prejeli tudi od ravnateljev in učiteljev, zato smo vedeli, da projekt ima prihodnost. Druga sezona: nadaljevanje dobre prakse V drugi sezoni smo si pri pripravi programa posameznega dogodka še bolj prizadevali za aktivno vključevanje učencev. V pogovor smo uvedli mini kvize o gostih, v bralnem delu dogodka pa smo v promocijo branja še aktivneje vključili svoje goste. Drzni.si | 29
Slika 4: Drzni.si z Rokom Bohincem na OŠ Bistrica (november 2022) 01 Učence je za branje še posebej animiral prvi gost, saj je predstavil svoj knjižni prvenec. Govorimo o komiku, voditelju, scenaristu in improvizatorju Roku Bohincu, ki je učencem OŠ Bistrica v sredini novembra 2022 spregovoril o svojih številnih vlogah in pojasnil, kako je s pomočjo platforme za množično financiranje v času koronavirusa zbral denar za svojo prvo knjigo – mladinsko kriminalko Smrdljivc. Učence je k njenemu branju spodbudil s pomočjo piramidnega sistema: samo enemu izmed njih je dovolil prebrati knjigo, ta pa jo lahko, če mu je všeč, priporoči trem drugim učencem, pri čemer pa nihče ne sme v roke vzeti knjige, preden mu je kdo od sošolcev ne priporoči. Seveda vsi niso mogli počakati na priporočila … Vsi naši izvodi so bili v tednih po dogodku ves čas izposojeni. Slika 5: Drzni.si z Rokom Škrlepom na OŠ Križe (februar 2023) Februarja 2023 smo na OŠ Križe gostili komika in voditelja Malih sivih celic Roka Škrlepa, ki je učencem povedal, da je nasmejati ljudi njegovo poslanstvo, zato vztraja pri svojem poklicu, čeprav je sprva nastopal zastonj in njegov trud ni bil vedno cenjen. Poudaril je, da občuduje vse ljudi, ki svoj poklic opravljajo s srcem, ne glede na to, kaj delajo; uresničujemo se namreč v različnih poklicih. Sam je hvaležen za gimnazijsko izobrazbo, ki mu je dala široko razgledanost, vendar pa je učencem svetoval, naj se usmerijo v poklicne šole, če že vedo, kaj bi radi postali. Ker rad dela z mladimi, mu je delo voditelja Malih sivih celic pisano na kožo, učence obeh osmih razredov pa je izzval na dvoboj v igri Prebrane celice, ki se je nanašala na eno izmed zgodb iz knjige Od genov do zvezd avtorja Saša Dolenca. V branje smo priporočili celotno knjigo in seveda nismo pozabili razstaviti tudi knjig Male sive celice. 30 | Drzni.si
01 Slika 6: Bralna uprizoritev z Lucijo Harum na OŠ Tržič (marec 2023) Drugo sezono smo zaključili v marcu 2023 na OŠ Tržič z igralko Lucijo Harum, ki ima kljub mladosti že veliko igralskih izkušenj in je vsestransko izobražena: poleg igralstva je študirala še gledališko petje, umetnostno zgodovino ter zakonsko in družinsko terapijo. V pogovoru z njo smo se dotaknili vseh teh področij, učencem pa je povedala tudi o svojih igralski začetkih v gimnazijski gledališki skupini, študiju muzikala v Londonu, sprejemnih izpitih na AGRFT‑ju, svojem glasbenem ustvarjanju v duetu LUMA in nastopu na Emi. S svojim zgledom jim je pokazala, da je vredno vztrajati na poti do nekega cilja, če si tega res želiš, da se je za dobre rezultate treba potruditi in da ni nujno, da se človek usmeri le v eno področje, temveč se lahko najde v različnih poklicih. V bralnem delu dogodka so učenci v roke vzeli dramsko besedilo (mladinsko gledališko igro Na drugi strani avtorice Vike Šuštar), saj se tudi gostja najpogosteje srečuje s tovrstnimi besedili. Skupaj z njo so pripravili bralno uprizoritev. Drzni.si | 31
01 Ker so dogodki Drzni.si namenjeni zaključenim skupinam, jih posnamemo in skrajšane posnetke kasneje objavimo na YouTubovem kanalu knjižnice, da so dostopni tudi širši javnosti. Bralce teh vrstic, ki jih zanima pogovor s katerim izmed omenjenih gostov, lepo vabimo k ogledu na kanalu Knjižnice Tržič. Slika 9:QR koda za dostop do YouTubovega kanala Knjižnice Tržič seveda pa objavljamo tudi napovedi otrokom namenjenih dogodkov, utrinke z njih, knjižne novosti in drugo. Video uganke Drzni.si so tako ali drugače povezane z gosti, knjigami, branjem, literaturo … Goste na primer vprašamo, katero je bilo njihovo najljubše domače branje v osnovni šoli, katera je bila njihova najljubša knjiga v najstniških letih, koliko knjig preberejo v enem letu, katero knjigo so prebrali nazadnje, v katerega književnega junaka bi se najraje prelevili na odru ipd. Nato z njimi posnamemo kratek, približno 30-sekundni posnetek, v katerem podajo namige za pravilni odgovor. Obdelanega potlej objavimo na Instagramu in TikToku, naši sledilci pa rešitev uganke zapišejo v komentar pod videoposnetkom. Drzni.si na Instagramu, TikToku in YouTubu Učence ob koncu dogodka Drzni.si povabimo, da knjižnici sledijo na Instagramu ali TikToku. »Premamimo« jih z napovedjo video ugank, ki jih po zaključku dogodka posnamemo z gostom, in jih povabimo k njihovemu reševanju, Slika 7: Uganka z največ ogledi: Katero detektivsko zbirko, ki jo je napisala Enid Blyton, je v osnovni šoli najraje brala Eva Boto? Slika 8: Uganka z največ komentarji: Katero Disneyjevo junakinjo bi najraje odigrala Lucija Harum? 01 32 | Drzni.si
MESTNA KNJIŽNICA KRANJ S KNJIGO RASTEM, VSE DOSEŽEM! 02 Pripravil JURE BOHINEC Knjižnična vzgoja ima v Kranju z okolico dolgo tradicijo, saj je v letu 2022 minilo 60 let od ustanovitve Pionirske knjižnice. Organizirani obiski vrtcev, osnovnih in srednjih šol, skupin iz drugih javnih zavodov in društev so v vseh letih tako postali običajen vsakdan na otroškem oddelku. Do novega mejnika za tovrstno dejavnost knjižnice je prišlo v letu 2011, ko se je 29. junija Osrednja knjižnica Kranj z vsemi tremi oddelki (pionirski, splošni in študijski) preselila v nove prostore bivše veleblagovnice Globus in se preimenovala v Mestno knjižnico Kranj. Nova knjižnica – več skupin! Panika ali izziv! Moderno zasnovana knjižnica je ponudila bogato opremljene prostore za kulturno in izobraževalno dejavnost (pravljično, ustvarjalno in računalniško sobo), računalnike, tablice, zvočne stole, veliko igralo, avtomatizirano izposojo in vračilo gradiva ter polno novih vsebin, delavnic, prireditev … za kvalitetno preživljanje prostega časa. Otroški oddelek je s tem postal zelo zanimiva točka za številne najavljene in tudi naključne skupine. Organiziranje obiskov, komunikacija z vrtci in šolami v Kranju, po vsej Gorenjski in mnogih krajih po Sloveniji, ter priprava in izvedba bibliopedagoških vsebin nam je predstavljalo pravi izziv. V prvih treh letih smo imeli na obisku ali na bibliopedagoški uri tudi po tri prijavljene skupine na dan ter več kot 200 na leto. Včasih je bilo kot na podzemni železnici. Nujno je bilo treba ukrepati, saj kadrovsko in včasih tudi prostorsko vseh obiskov nismo več zmogli. S Kranjskimi vrtci (25 enot) in ostalimi zasebnimi vrtci (20 enot) smo se dogovorili, da bibliopedagoško uro izvajamo le za najstarejše skupine pred vstopom v šolo. Mlajše skupine pridejo na dopoldanske ure pravljic, igralnih uric in tematskih vsebin, kjer jim pripravimo gradivo. Rezultat sestankov z vrtci, OŠ in drugimi zavodi je bil naslednji: S knjigo rastem, vse dosežem! | 33
V Kranju in sosednjih občinah, kjer Mestna knjižnica Kranj izvaja knjižnično dejavnost, deluje 15 osnovnih šol, tri splošne gimnazije in še štiri srednje šole. Knjižnico vsako leto obiščejo osnovnošolci prve triade, saj imajo to v učnih načrtih, sedmošolci se udeležijo nacionalnega projekta Rastem s knjigo, z ostalimi razredi po dogovoru izvedemo kulturni dan v knjižnici. Za spoznavanje prostorov knjižnice, postavitev in vrste gradiva smo pripravili dve bibliopedagoški dejavnosti za samostojno izvedbo posameznih skupin: Lov na knjigo (prvi dve triadi) in kviz Prešerna jagat (tretja triada OŠ, SŠ ter odrasli). Srednješolci pridejo v knjižnico na nacionalni projekt Rastem s knjigo in kulturni dan. Z Gorenjskim muzejem, Zavodom za turizem in kulturo Kranj in Ljudsko univerzo Kranj smo dosegli dogovor, da svojim skupinam iz vse Slovenije ponudijo tudi obisk knjižnice, kjer izvedemo predstavitev Knjižnice Globus, reševanje kviza Prešerna jagat, ogled posebnih zbirk v Gorenjski sobi knjižnice … Bibliopedagoška ura za predšolsko skupino (5–6 let) in prvo triado OŠ (6–8 let) Teh skupin je največ in tudi vsebine, ki jih podajamo, so zelo raznolike. Otroci se v tem obdobju opismenjujejo in knjižnica je z gradivom in dejavnostmi najboljši pomožni prostor za doseganje dobre bralne, funkcionalne in družinske pismenosti. Obisk skupine traja 60 minut, poteka v dopoldanskem času med 8.00 in 12.00, izvedba je brezplačna. Uro vodi bibliotekar. spoznavanje knjižnice in njene dejavnosti kot osrednje kulturne, izobraževalne in prostočasne ustanove, s poudarkom na otroškem oddelku, postati samostojni in redni uporabnik in obiskovalec knjižnice, predstavitev knjižnice kot prijetne, koristne, zabavne in varne točke, povečanje vpisa, predstavitev prednosti članov knjižnice. Glavni cilji obiska knjižnice in izvedbe bibliopedagoške ure so: 02 34 | S knjigo rastem, vse dosežem!
02 Otroke seznanimo, kje in pod kakšnimi pogoji se vpišejo, koliko kosov gradiva si lahko izposodijo in kdaj ga morajo vrniti. Skupaj si ogledamo otroški oddelek, postavitev gradiva (do 8 let, od 9 do 12 let, nad 13 let), poiščemo knjige in si jih sposodimo na knjigomatu. Sledi spoznavanje otroškega oddelka, samostojno iskanje in izposoja glede na starost. Drugi del obiska se odvija v pravljični sobi, včasih tudi v ustvarjalni sobi. Tam je glavni cilj: navduševanje nad branjem in spoznavanje najbolj zanimivih knjig (igroknjige, tihe knjige, knjige v brajici in znakovnem jeziku, 3D-knjige, najmanjša/največja/najdebelejša/najtanjša, knjige v tujem jeziku, zanimive poučne knjige …). Pokažemo tudi strgane, počečkane in uničene knjige z namenom lepega ravnanja z njimi. Otroci se na vse odzivajo s čudenjem, smehom, vzklikanjem, gibanjem … v interaktivnem odnosu pokažejo znanje, domišljijo in kreativnost. Sledi pravljica na temo branja, knjig, knjižnice, medosebnih odnosov … Pravljico vedno pripovedujemo ob slikanici in ohranjamo očesni stik. Za zaključek ponovimo bistvene stvari glede vpisa, zakaj obiskovati knjižnico, zakaj brati in poslušati, kako knjigo najti, si jo izposoditi in vrniti. Poslovimo se z mislijo in obljubo, da se kmalu zopet srečamo v knjižnici, takrat skupaj s starši. S knjigo rastem, vse dosežem! | 35
glede na starost in namen obiska. Vrtčevske skupine malčkov (1–4 let) Te skupine vabimo predvsem na krajšo pravljico, skupaj zapojemo, zaplešemo. Vedno pripravimo več gradiva na določeno/dogovorjeno temo. Knjige si običajno izposodijo in jih prebirajo v vrtcu. Tak obisk traja do 30 minut. Na kratko še o ostalih organiziranih skupinah Teh skupin je manj, vendar so učenci zelo motivirani raziskovalci in običajno že zelo samostojni uporabniki. Zanje smo pripravili interaktivno didaktično igro Lov na knjigo. Na listu A4 je 20–30 kratkih vprašanj in nalog, s pomočjo katerih učenci posamezno, v paru ali majhni skupini raziskujejo knjižnico, s poudarkom na otroškem oddelku. Poleg tega iščejo knjige z vseh področij, zvrsti in glede na zunanjost. Knjige merijo, proučujejo vsebino, uporabljajo kazalo, kolofon, CIP, nalepke za postavitev in izpisujejo vsebino. Vprašanja se točkujejo, za kar so na koncu tudi simbolično nagrajeni (tatu, magnetek ...). Ta igra se je izkazala za zabaven in razgiban pristop na poti do samostojnega uporabnika knjižnice in dobrega bralca. Traja 60–75 minut. Skupine osnovnošolcev (9–12 let), Lov na knjigo. 02 36 | S knjigo rastem, vse dosežem!
Projekt Rastem s knjigo (7. razred OŠ) Nacionalni projekt Rastem s knjigo JAK RS v Mestni knjižnici Kranj poteka za 15 OŠ iz Kranja in okoliških občin, kjer so krajevne knjižnice MKK. V povprečju je to okoli 40 razredov in približno 1000 otrok. Pri izvedbi sledimo navodilom in priporočilom skupine za pripravo projekta, dodatno pa še posebej vključimo: Tej starostni stopnji poleg običajne predstavitve knjižnice ponudimo še literarni kviz Prešerna jagat, zabavno in poučno obliko spoznavanja vseh območij, kotičkov, sob in učilnic, ter seznanitev z dejavnostmi, ki potekajo v njih. Poleg spoznavanja življenja in dela našega največjega pesnika, Gorenjca in v Kranju pokopanega domoljuba, učenci rešijo kviz s 13 vprašanji. Za vsako vprašanje so štirje možni odgovori, ki imajo pred seboj črko, pravilen je le en odgovor. Črke pravilnih odgovorov vpisujejo v kvadratke na koncu, pravilna rešitev je geslo, naslov pesmi, verz … vezano na Prešerna. Rešitev menjamo vsako leto. Kviz lahko vsi obiskovalci rešujejo tudi na kulturni praznik, 8. februarja, ko imamo v Kranju Prešernov smenj. Veliko skupin pride iz vse Slovenije preko Gorenjskega muzeja in Zavoda za turizem in kulturo Kranj. Kulturni dan za zadnjo triado OŠ (13–15 let), Prešerna jagat Predstavitev spletne strani MKK in Modri pes. Skupaj rešimo enega od Kvizov Modrega psa https://modripes.si/asset/Q6645R8bK KyXnq6MH; Ogled celotne knjižnice, s poudarkom na otroškem oddelku, mladinske, glasbene in filmske sobe ter računalniške učilnice. V Gorenjski sobi si podrobno ogledamo posebne zbirke (Prešerniano z originalom Poezij, starine do 500 let stare knjige, bibliofilsko zbirko in domoznansko zbirko Gorenjska). Izposojo in vračilo na knjigomatih že v večini poznajo. Obisk in izvedba trajata 60 minut. 02 S knjigo rastem, vse dosežem! | 37
Že vsaj 10 let redno sodelujemo z OŠ Helene Puhar (šola s prilagojenim programom), saj pri nas poleg običajnih obiskov vsako leto poteka zaključek bralne značke in podelitev priznanj. Vedno pripravimo kratek program, rešimo kviz, ustvarjamo … V zadnjem času jih redno obišče tudi naš Modri pes. Z vrtci se lotimo različnih projektov za spodbujanje branja v družini (leto Čebelice, Kdo si, kuža?, Kekec …). Ob tem si skupina v knjižnici izposoja gradivo na to temo, knjižničarji jih motiviramo s tematsko pravljico, v vrtcu izdelajo najrazličnejše izdelke, ki jih razstavimo v knjižnici. Beremo s tačkami je bil projekt za spodbujanje branja s pomočjo terapevtskih psov, vendar je s korona virusom ugasnil. V času počitnic šolske in vrtčevske skupine zamenjajo interesne skupine in take, ki izvajajo počitniško varstvo in druge aktivnosti. Tako nas redno organizirano obiskujejo različne skupine ljudske univerze, atletske šole, košarkarske šole, plesne šole ... in v knjižnici z njimi ustvarjamo, beremo, rešujemo kvize … Obisk teh skupin traja 120 minut. Druge, posebne skupine, ki nas redno obiskujejo 02 38 | S knjigo rastem, vse dosežem!
02 Skupine se menjajo, otroci odrastejo, knjižnica in knjižničarji pa ostanemo vedno na istem mestu. Še naprej se bomo po najboljših močeh trudili, da Mestna knjižnica Kranj ostaja odprt in vsem dostopen prostor, Hiša razgledov, kjer še tako majhni in zeleni postanejo veliki in modri! 02 S knjigo rastem, vse dosežem! | 39
metnika ali umetnico na najrazličnejše načine predstavimo širšemu občinstvu. U Še vedno sledimo bogati tradiciji. Lani smo ob 2. aprilu izbrali slikarja in oblikovalca Nenada Cizla. Razstavo smo pripravili v Oddelku za dejavnosti, prireditve in promocijo (Meta Blagšič, Lea Hedl, Zdenka Gajser in Robert Kereži). Tokrat smo izrazito pletli vezi z mladostniki Prve, II. in III. gimnazije iz Maribora. S polovico dijakov smo raziskovali v smeri od ilustracije k zgodbi, z drugo polovico pa v smeri od zgodbe k ilustraciji. Oba ustvarjalna procesa sta dala izjemne rezultate. Pogovor z ustvarjalcem N. Cizlom v Pionirski knjižnici Nova vas Mariborska knjižnica v svoji zgodovini beleži bogato tradicijo razstav originalnih ilustracij enega izmed slovenskih ilustratorjev ali ilustratork. Te segajo v čase, ko se za ilustracije galerije še niso zelo zanimale. Postavitve teh razstav so vedno zahtevale poglobljeno študijsko delo usposobljenih mladinskih knjižničarjev in knjižničark že več generacij. KAKO SO SE NAPISALE ZGODBE, KI SO NAŠLE ILUSTRACIJE? Posebej smo ponosni na večletno sodelovanje s cenjeno umetnostno zgodovinarko Marušo Avguštin, ki je predstavitve ilustratorjev in ilustratork s svojo lucidnostjo in prefinjenostjo podkrepila tudi z raziskovalnimi besedili. Otvoritve razstav v mestu pomenijo pomemben kulturno-umetniški presežek na področju dela z otroki in mladimi. Po uvodni predstavitvi Nenada Cizla, grafičnega oblikovalca in ilustratorja, ki doslej še ni bil povabljen k ustvarjanju slikanice ali knjige in ga je v pogovoru predstavil Robert Kereži, smo dijake, ki so tudi sicer likovno in umetniško naravnani, povabili k branju življenjskih zgodb uporniških fantov in deklet, ki so uspeli na številnih družbenih področjih s svojim pogumom in drznostjo. Pripravila ZDENKA GAJSER MARIBORSKA KNJIŽNICA 03 40 | Kako so se napisale zgodbe, ki so našle ilustracije?
03 Izbrali smo sedem dekliških in sedem fantovskih osebnosti, ki so stopile iz ustaljenih norm in si uresničile sanje, s katerimi dokazujejo, da je vedno znova mogoče vzpostavljati nove prostore svobode in prispevati k skupnemu dobremu. Gre za manj znana, a zelo zanimiva imena različnih narodnosti. To so Adeline Tiffanie Suwana, Björk, Chris Predie, Hannah Herbst, John Boyega, Jessica Cox in drugi (iz knjig Bena Brooks: Zgodbe za otroke, ki si drznejo biti drugačni). Skupno sporočilo njihovih življenjskih zgodb je moto Elene Favilli, ki se glasi: »Sanjajte drzneje, merite višje, borite se siloviteje, in kadar ste v dvomih, se spomnite, da imate prav.« Dijaki so zgodbe pod vodstvom mentorice slikarke Natalije R. Črnčec po navdihu ilustrirali, Robert Kereži je razstavo oblikoval. Z razstavo Uporniške identitete ali drzni in predrzni smo popestrili Slovenske dneve knjige 2022 v Mariboru, za katere smo prispevali tudi skupno temo uporniških identitet in izbrali osrednjo gostjo Anjo Zag Golob, s katero se je pogovarjala tedanja urednica revije Otrok in knjiga Darka Tancer Kajnih. Razstava je v poletnem času potovala še v Art kamp (v okviru festivala Lent), jeseni se je selila v Doživljajski park Betnava, nazadnje se je vrnila v Pionirsko knjižnico v Trgovski Center City. Originalne ilustracije so dijaki predstavili na razstavi v Avli, pomembnem likovnem razstavišču Prve gimnazije. Z drugo skupino dijakov smo se lotili raziskovanja v delavnici kreativnega pisanja, kjer smo se ob ilustracijah Nenada Cizla srečali tudi s pisatelji, ki so svoje romane v ustvarjalnem procesu zasnovali na osnovi starih fotografij. Izpostavila sem romane Ransoma Riggsa, pri katerem fotografije in besedilo tvorijo briljantno sozvočje, in slovenskega pisatelja Zdenka Kodriča, ki je prav tako nekatere svoje Razstava Drzni in predrzni v Doživljajskem parku Betnava Razstava Uporniške identitete ali drzni in predrzni v sklopu Slovenski dnevi knjige romane zasnoval po predhodnem zbiranju in proučevanju starih fotografij. Izhajali smo s polja podobe, ki kliče po zgodbi. Za osrednjo motivacijo nam je služil roman Luigija Ballerinija Mira ve vse, ki odpira sodobna vprašanja o pomenu nebrzdanega razvoja umetne inteligence, vprašanja o pomenu tiskanih knjig in književnosti nasploh, razstira nam navidezno urejen in varen svet, v katerem nadzor preko Kako so se napisale zgodbe, ki so našle ilustracije? | 41
03 Razstava ilustracij Nenada Cizla v Razstavišču Urban spletnih strani nenehno sledi tvojim dejavnostim in v katerem svobodo menjaš za udobje in praznovanja s hologramskimi vozovi, ki jih je ustvaril operativni sistem. Združenje Fronta za osvoboditev misli pa nam sporoča, da se lahko z branjem knjig znova rodimo. Roman osvežuje tudi pomen ročnega pisanja in risanja na papir, ki v nas razvija nenadomestljivo možnost izpovedovanja zaupnosti in intimnosti in v veliki meri tudi dialoga s seboj. Mnoge zgodbe so se napisale z navadnim svinčnikom. Ob pisanju so se dijakinje in dijaki odpirali v svoje skrivne in notranje svetove, kjer so iz ilustracij Nenada Cizla nastajale zgodbe. Umetnikov bogati likovni svet, kjer nas vsaka ilustracija vabi k snovanju zgodbe, Pogovor z ustvarjalcem N. Cizlom v Razstavišču Urban z dijaki z motivi, ki nagovarjajo različne starostne skupine; od razigranega krokodila do zavedanja o minljivosti, ponuja mladostniku zelo raznolike uvide v svet, ki se mu razkriva skozi ilustracijo. In napisale so se izjemne zgodbe in celo pesmi, ki nam sporočajo, da si odraščajoči človek želi konflikte, zunaj in znotraj, preseči ali jih kako drugače obiti. Izrisalo se je predvsem dvoje izrazitejših razmerij: mladostnik in šola ter mladostnik in starši; hkrati pa gre za notranje boje v mladostniku samem, kar je, kot nam pojasnjuje sodobna razvojna psihologija, posledica čustvenega in telesnega dozorevanja. 42 | Kako so se napisale zgodbe, ki so našle ilustracije?
03 03 Vsakoletno obredje ob 2. aprilu gojimo z globokim zavedanjem, kako pomembno je, še posebej v času pospešene digitalizacije in razvoja umetne inteligence, mladega človeka povabiti k razmišljanju o pomenu umetnosti, kulture obiskovanja knjižnic, človekove kreativnosti, književnosti – se spraševati o zares dragocenem. Znali smo se. Mladostniško iskanje svojega mesta v svetu odraslih je namreč zmeraj samotno iskanje, lažje ob dobrih pomočnikih in dobrih knjigah. Zgodbe smo predstavili na razstavi ob Tednu pisanja z roko v Pionirski knjižnici v Trgovskem Centru City. Razstava ilustracij Nenada Cizla v Razstavišču Urban Pogovor z ustvarjalcem N. Cizlom v Pionirski knjižnici Nova vas z osnovnošolci Sanjajte drzneje, merite višje, borite se siloviteje, in kadar ste v dvomih, se spomnite, da imate prav. ZA ZAKLJUČEK Kako so se napisale zgodbe, ki so našle ilustracije? | 43
Družinsko branje in družinski bralni klub Pripravila HELENA BRULC KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO Družinsko branje igra ključno vlogo pri razvoju zgodnje pismenosti otrok. Glasno branje naj bi potekalo že od rojstva, nadaljuje pa naj se tudi, ko otrok že nekaj let samostojno bere. Ko otrok postane samostojen bralec, lahko zamenjajo vloge in starši postanejo poslušalci, ali si izmenjujejo vloge. Pogovor o pravljičnih junakih, o prostoru in času dogajanja, razmišljanje in pogovarjanje o prebranem, ugibanje nadaljevanja zgodb, spreminjanje koncev ter morebitno podoživljanje prebranega besedila in analiziranje ima velik delež pri bralnem in učnem uspehu. Tako se v domačem okolju že v predšolskem obdobju prepletata knjižna in književna vzgoja. Tudi kasneje, ko je otrok že samostojen bralec, naj bi starši še vedno pokazali zanimanje za knjige, ki jih bere, in se o njih pogovarjali. Branje naj bo obred, ki poteka vsak dan ob istem času in na istem mestu, najbolje zvečer pred spanjem. Tako branje postane navada, ki dolgoročno vpliva na bralne navade otrok, da v poznejšem obdobju v večernih urah samoiniciativno posežejo po knjigi. branje kot aktivnega udeleženca, sprejemajo njegove želje o vrsti knjig za družinsko branje (pravljice, pripovedke, pesmi, slikopise, uganke, stripe…), hkrati pa na njegovo željo prebirajo tudi knjige s stvarno vsebino (knjige o živalih, prevoznih sredstvih, vesolju, kuharske recepte, …). Starši ali ostali družinski člani preberejo otroku izbrano knjigo, nato ga ob ilustracijah pritegnejo k pogovoru in razmišljanju o ravnanju književnih junakov. Pomembno je, da je izbrano gradivo kakovostno, vsebinsko primerno starosti in da vsebuje kakovostne ilustracije ali drugo slikovno gradivo. Pri izbiri kakovostnega besedila si starši lahko pomagajo s Priročnikom za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki nastane vsako leto pod okriljem Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, ki je del Mestne knjižnice Ljubljana. Poleg priznanj v posamezni kategoriji uredniški odbor podeli znak zlata hruška, ki ga prejmejo otroška in mladinska dela, izdana v preteklem letu, ki izstopajo kot odlična, tako po vsebini kot tudi izvedbi. Prav tako so staršem lahko v pomoč različni seznami nominiranih in nagrajenih knjig za kakovostno otroško in mladinsko književnost, kot sta desetnica in večernica. Mlajšim otrokom naj bi brali tako starši kot ostali ožji in širši družinski člani. Priporočljivo je, da starši otroka vključijo v 04 44 | Družinsko branje in družinski bralni klub
04 Družinski bralni klub Potovanje med knjigami Knjižnica in družinsko branje sta med sabo močno povezana, saj knjižnice ponujamo številne storitve in možnosti, ki lahko družinam pomagajo pri spodbujanju branja in razvijanju bralnih navad, saj nudimo obsežne zbirke otroške in mladinske literature, ki so uporabnikom lahko dostopne, tudi tistim, ki izvirajo iz ekonomsko in socialno šibkejšega okolja. Organiziramo različne programe in dejavnosti, s katerimi spodbujamo bralne spretnosti in ljubezen do knjig, kot so urice pravljic, igralne urice s knjigo in ustvarjalnice, urice pravljic v angleškem jeziku, predšolska bralna značka ter družinski bralni klub. Ideja o družinskem bralnem klubu Potovanje med knjigami je nastala v času slabih epidemioloških razmer, ki so vladale v Sloveniji v času epidemije kovid. Želeli smo kar v največji meri ohraniti stik z uporabniki, jih spodbujati k družinskemu branju, kljub omejenemu dostopu do knjižnice, jim dati občutek, da so za nas pomembni in želimo, da ostanejo del knjižnice. Ovojnica z nalogami (1. sezona) in knjižica z nalogami (2. sezona) Ovojnica Družinski bralni klub Potovanje med knjigami, oblikovala Nina Tomšič Polegek Knjižica Družinski bralni klub Potovanje med knjigami, oblikovala Helena Vedrić Družinsko branje in družinski bralni klub | 45
04 Določitev ciljev, ki jih želimo doseči. V prvem letu izvedbe projekta smo želeli, da se nam pridruži vsaj 8 družin. Plan smo presegli, pridružilo se nam je 9 družin. V drugem letu smo želeli število sodelujočih družin podvojiti, plan smo presegli, saj se nam je pridružilo 34 družin, kar je skoraj štirikrat toliko kot v preteklem letu. Koraki pri načrtovanju projekta: Razstava izdelkov moja družina Višina finančnih sredstev, ki jih lahko namenimo projektu. Višino sredstev, ki smo jih namenili projektu, smo v drugem letu povečali skoraj za polovico, saj smo iz delovnih listov z nalogami prešli na stilsko oblikovano knjižico s strani oblikovalke, s peforiranimi listi za reševanje, ki so jih družine lahko v določenem časovnem obdobju po želji oddajale v knjižnici. Nekaj finančnih sredstev smo namenili tudi oglaševanju na družbenih omrežjih ter za simbolične nagrade, ki so jih prejele družine ob koncu projekta. V obeh letih smo za najem prostora za organizacijo zaključne prireditve in avtorski honorar namenili enako višino finančnih sredstev. Odklepanje gradu Struga Časovni okvir. Obe sezoni smo ga časovno omejili na obdobje od 23. aprila do konca septembra, z zaključnim dogodkom v tednu otroka. Za spremembo termina se nismo odločili, saj v mesecih od oktobra do aprila že izvajamo drug projekt za spodbujanje bralne kulture in bralne pismenosti predšolskih otrok. Starostna omejitev. K sodelovanju smo želeli pritegniti družine z otroki, kjer najmlajši družinski član šteje 15 let ali manj. V prvem letu so se nam pridružile družine z otroci, ki so šteli najmanj 3 leta in največ 11 let, v drugi sezoni smo zabeležili najnižjo starost 1,5 leta, najvišjo pa 12 let. Šatuljica, iz katere smo črpali idejo za pravljico 46 | Družinsko branje in družinski bralni klub
04 Igra moje drevo Igra prisluhni zvokom narave Igra najdi svoj list Izbira gradiva. Potrebno je bilo izbrati knjige, ki bodo ustrezale različnim starostnim skupinam članov družine. Spodbujali smo k izboru kakovostnih leposlovnih ter strokovnih knjig iz domačih knjižnih polic in knjižnice, knjige o sprehodih ter izletih v naravo in prebiranjem knjig na prostem, igranju socialnih iger v prostoru in naravi ter prebiranju kakovostnih otroških revij. Bralni izzivi in nagrade. Bralni izzivi so se v sezonah nekoliko razlikovali. Prvotna podoba je bila ovojnica z delovnimi listi, ki so jih družine reševale. O prebrani knjigi so morali narisati ilustracijo, ali se z njo fotografirati, prepisati kuharski recept za večerjo, ki bi jo skuhali izbranemu knjižnemu junaku, v drugi sezoni poiskati supermoč književnega junaka, … Naloga superjunak ali superjunakinja Družinsko branje in družinski bralni klub | 47
04 Razstava izdelkov Družinska srečanja. Prvo leto smo načrtovali srečanje samo ob zaključku, v naslednjem letu pa smo to nadgradili še dvema srečanjema: s prireditvijo ob pričetku projekta, pred poletnimi počitnicami smo organizirali urico pravljic na temo ene od nalog iz knjižice, tako da so jo družine lahko opravile na srečanju. Zadnjič pa smo se zopet srečali ob zaključku. Sprehod do gradu Struga Oglaševanje in promocija. V obeh sezonah smo projekt oglaševali na spletni strani knjižnice, povezali smo se tudi z vrtci, v drugi sezoni pa smo projekt oglaševali tudi preko družbenih omrežij. Zaključek projekta, ideje za morebitne izboljšave. Obe sezoni projekta smo zaključili v tednu otroka s pravljičnim sprehodom od gradu Otočec ob skrivnostni reki Krki do gradu Struga, kjer smo za grajskimi zidovi prisluhnili pravljičarki Ireni Cerar, ki nas je popeljala v čudoviti svet zgodb. Vse družine, ki so rešile knjižico z nalogami, so prejele tudi priznanje in simbolično nagrado, prav tako pa so se potegovale tudi za nagrado za najbolj izvirno ilustracijo superjunaka, ki jo je podelila oblikovalka knjižice Helena Vedrić. Pravljični zaključek z Ireno Cerar na gradu Struga 48 | Družinsko branje in družinski bralni klub
04 Sodelujoči člani so izrazili željo po večjemu številu skupnih srečanj in predavanju o družinskem branju, kar se bomo potrudili realizirati v naslednji sezoni. Prebiranje knjig, ki jih aktivno prepletamo z različnimi nalogami družinskega bralnega kluba združuje izobraževanje, raziskovanje, spoznavanje družinskih članov, zabavo ter ustvarja ljubezen do knjig, nepozabne družinske spomine, hkrati pa spodbuja branje in povezuje literaturo s konkretnimi izkušnjami v resničnem svetu, kar je odlična popotnica za življenje. Viri in literatura: Grginič M. (2006) Družinska pismenost. Izolit Marjanovič Umek, L., Hacin Beyazoglu, K. in Fekonja, U. (2020) Zgodnja pismenost otrok: Razvoj, spremljanje in spodbujanje. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Hacin Beyazoglu, K. (2022) Skupno branje odraslih in otrok: otrokov vstop v svet čustev, domišljije, besed in zgodb. Mladinska knjiga 04 Družinsko branje in družinski bralni klub | 49
BRANJE & NAJSTNIKI? #KR NEKI? PROGRAM 50 | Branje & najstniki? #kr neki? SeM@FoRjev utrip