Zeleni-turizem-2016

2016

Več kot 800 Mercator, Dunajska 107, Ljubljana

vrst pristnih
domačih
izdelkov

zdaj najdete
pri nas.

Meta Brozovič, kmetija Brozovič

Kazalo 5
6
30. festival Turizmu pomaga lastna glava 9
10
Predstavitve projektov prejemnikov zlatih priznanj 12
14
VR vs. zeleni, zdravi, aktivni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Turistične tržnice po Mercatorjevih centrih.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Skrbno z gozdom .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Biseri Slovenije – Kum .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Eko hotel Vandrovec .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Tek v smeri umetnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Velikanova pot zdravja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Na kolo, da nam dolgčas ne bo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Ne razjezimo blejskega Zlatoroga. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
V zelenem objemu lepot in okusov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Ovca Frida skrbi za zeleno. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
MaliSafari. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Več od zlata in srebra nam sadno drevje da. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
Vemo, zakaj ptice pojejo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
Z ekozelenci v lajf. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
Ruska steza.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Eko vas Gondola.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
Ni avta? Ni panike! Zelen promet za lepši svet!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
Zelena Kremenčkova pot. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
M(N)oč pravljice v Deželi štorkelj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
Deblakov pristan. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56
Zeleni detektivi – Tematska pot z geolovom.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
Zeleni turizem v Moravški dolini. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
Zmajčkove zelene dogodivščine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
S kočijo med vinograde in griče. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
Grozdek moj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
preizkusisevnaravi.ti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
Travnarija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
Počitnice ob Dravi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
Z lojtrnikom po Pohorju.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
Po Vidkovih stopinjah.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
Piciklcajt. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Narava nam je vzela, narava nam daje!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
S kolesom v naravo po znanje in zabavo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Doživimo oljčnik.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Eko kamp za mlade. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Biseri Slovenije – Grad Kamen. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4

Kazalo
13. festival Več znanja za več turizma
78
Predstavitve mednarodnih projektov in prejemnikov zlatih priznanj 80
82
Opazuj in občuti naravo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84
Stop smogu, z naravo v slogu!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
Festival v Deželi gob. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88
Zeleni wellness na Žabljeku. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
Mi smo za zeleno!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
Štiri štajoni z'jelene Istre.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
Zeleni celo leto. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96
Turizem na reki Krki in ob njej – Popotovanje po zeleni Krki v objem narave. 98
»Načik kak ovačik« – Pustolovščina v prekmurski vasi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100
Grkinja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
Lovnica.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
U carstvu šumske vile. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
Hotel za sutra – Eko hotel Porto.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108
Skriveno blago …. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Biseri Slovenije – Ljubljansko barje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Biseri Slovenije – Človeške ribice v Postojnski jami. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5

VR vs. zeleni, zdravi,
aktivni

Digitalizacija medijev vodi tudi v čedalje večjo digitalno osebno komunikacijo; po domače: nenehno smo
na »fejsu«, pa »tvitamo«, fotografije delimo po »snepčetu« in drugih aplikacijah, ki nam jih prinašajo razvoj
in trendi. Seveda je zelo zanimivo z domače zofe spremljati, kaj prijatelji počno v prostem času, se smejati
njihovim posnetkom, ko ujamejo svoje nerodnosti, ali navdušeno »šerati« (deliti) res hude posnetke, kot
na primer z zipanja v Planici ali prekrasnega skoka v pršič na s soncem obsijanem Voglu; tisti pogumni in
z vodoodpornimi napravami posnamejo še kakšno vodno zabavo ali pa skok z ladje v veliko modrino na
maturantskem izletu. In ko te tisti hip zagrabi, da bi bil tam, je na dosegu nov trend – VR (virtualna realnost);
samo eno od novih naprav uporabiš, ki so tehnološko izpopolnjene in tudi žepu prijazne, ter si trenutek
pozneje v destinaciji oziroma del doživetja. Zanimiva stvar, sem jo osebno poskusil. Hudo. In bi rekli: To je
to!, samo še večina ponudnikov storitev ali uporabnikov mora začeti snemati VR posnetke in aktivni programi
v naravi, tematske poti – pohodi, kolesarjenje, igre, obisk kmetij, ekološka hrana, spanje na seniku in drugo
bodo na dosegu roke z domače zofe.
Je to to?! Niti ne. Zanimivo, da mladi vedno premikate meje in se upirate ustaljenim vzorcem. In kaj dogaja?
Med mladimi s t. i. Zahoda, ki so prvi vstopili v digitalni svet, prvi izstopajo iz njega. T. i. »taborniška
doživetja«, druženja mladih v naravi, skupinske igre, druženje ob tabornem ognju, kitara ali pa poslušanje naj
pesmi na Youtubeu se očitno vračajo. In s tem tudi zgodbe, druženja in nepozabni spomini. Če to drži tudi
za slovensko mladino, bo pokazala prihajajoča nacionalna anketa o mobilnosti in potovalnih navadah mladih.
Morda se oglasimo tudi na vaši šoli. V bistvu sem vesel, da bodo tudi prihajajoče generacije mladih imele
možnost in željo doživeti aktivne programe v naravi, tematske poti – pohodi, kolesarjenje, igre, obisk kmetij,
ekološko hrano, spanje na seniku … in to deliti s svojimi prijatelji v živo. Carpe diem.

Dominik S. Černjak

Turistična zveza Slovenije

6

Turistične tržnice po
Mercatorjevih centrih

Kranj 1. marec

OŠ Franceta Prešerna Kranj, Podružnična šola Kokrica Staro MODNI Čukovci
OŠ Naklo Ekohotel Vandrovec
OŠ Šenčur Šenčur, medeni dom čebel
OŠ Poljane Tek v smeri umetnosti
OŠ Poljane, Podružnična šola Javorje Velikanova pot zdravja
OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Podružnična šola Sovodenj Na kolo, da nam dolgčas ne bo
OŠ Žiri Po zelenih Kleknčkovih poteh
OŠ Gorje V Gorjah je živahno: Gobarjenje
OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Ne razjezimo blejskega zlatoroga
OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Varno pod kozolcem
OŠ Koroška Bela Jesenice S krpljam’ al’ peš, glavn’ da gremo
OŠ Prežihovega Voranca Jesenice Odkrijmo lepote jeseniških slapov
OŠ Toneta Čufarja Jesenice Na planini je lepo
OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora V zelenem objemu lepot in okusov
OŠ Križe Ovca Frida skrbi za zeleno

Celje 8. marec

OŠ Tončke Čeč Trbovlje Zelena je naša kmetija
OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Trbovlje Trboveljska transverzala
OŠ Lava Celje Zeleni turizem našega mesta
OŠ Loče ekoLOŠKI TOUR
OŠ Dramlje Štiriperesna deteljica
OŠ Blaža Kocena Ponikva Več od zlata in srebra nam sadno drevje da
JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina Mini potep za maksi nasmeh
OŠ Slivnica pri Celju Vemo, zakaj ptice pojejo
OŠ Primoža Trubarja Laško Z Ekozelenci v lajf
OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Ruska steza
OŠ Šmartno v Tuhinju MaliSafari

7 Maribor 15. marec

OŠ Ludvika Pliberška Maribor Eko vas gondola
OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Bistriški vintgar - Vodovnikovo kraljestvo

2. OŠ Slovenska Bistrica Zdravi v naravi
OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Ni avta? Ni panike! Zelen promet za lepši svet

OŠ Puconci Zelena kremenčkova pot
Dvojezična OŠ I Lendava Dedi in babi, eko vikend nas v Lendavo vabi!

OŠ Turnišče Zeleni »Varaš«
OŠ Miška Kranjca Velika Polana Noč pravljice v Deželi štorkelj

OŠ Mala Nedelja Pustolovščina po malonedeljsko
OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova Zlüftaj se!

OŠ A. T. Linharta Radovljica Radolško polharjenje
OŠ Ivana Kavčiča Izlake Naj medi, Ločanka!

OŠ Gustava Šiliha Laporje Štorkljina pot

Ljubljana 21. marec

OŠ Danile Kumar Ljubljana Preživi s pomočjo koliščarjev
OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana Deblakov pristan

OŠ Miška Kranjca Ljubljana Zeleni detektivi - Tematska pot z geolovom
OŠ Janka Kersnika Brdo Lukovica S kolesom ali peš po hribih Črnega grabna

OŠ Venclja Perka Domžale Zelena zgodba našega mesta
OŠ Marije Vere Kamnik Dogodivščine Marije Vere ob zeleni Kamniški Bistrici
OŠ Jurija Vege Moravče Zeleni turizem v Moravški dolini
OŠ Škofljica Tulipanova Pijavška - barjanska pot

OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, Podružnica Šmarje Sap Po nevesto čez cesto
OŠ Dobrova Hišica pod zvezdami

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Vrhnotlon

Maribor 29. marec

OŠ J. Hudalesa Jurovski dol Zeleni Jurij
OŠ Ljudski vrt Ptuj Grozdek moj
OŠ Hajdina Vodomčev svet

OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, Podružnica Zgornja Polskava S kolesom po poteh Antona Ingoliča
OŠ Cirkovce Zelena pravljica

OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Podružnica Pragersko Tabor Pragerskega doživetja
OŠ Sv. Ana S kočijo med vinograde in griče

OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Drevesa naših družin
OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice Zmajčkove zelene dogodivščine

OŠ Gornji Petrovci S kolesom po Goričkem

8

Trebnje 5. april

OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč Mirna Peč na nogah - Korakajmo z Zalo
OŠ Artiče Po poteh povodnega moža
OŠ Šentjernej preizkusisevnaravi.ti
OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Dobrodošli v zeleno deželo pod Gorjanci
OŠ Podbočje Travnarija
OŠ Stopiče Brulčev vodni mlin v Hrušici na Dolenjskem -
Bogastvo iz ekološko pridelanih žit
OŠ Mirana Jarca Črnomelj Z lanom v zeleni turizem
OŠ Stari trg ob Kolpi Pozabimo trdnjavo, vrnimo se v naravo
OŠ Žužemberk Naravoslovni žur ob reki Krki

Velenje 7. april

OŠ Dobrna Po energijo v zdraviliški park
OŠ Vransko - Tabor Kolesarsko potepanje po občini Vransko
OŠ Polzela Raziskovanje zelenih kotičkov Polzele
OŠ Braslovče Veter v krilih in pesem ptic Žovneka
OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje Pikina zelena avantura
OŠ Mozirje Z belim zajcem na zelene Golte
OŠ Radlje ob Dravi Počitnice ob Dravi
OŠ Ribnica na Pohorju Z lojtrnikom po Pohorju
OŠ Neznanih talcev Dravograd Po Vidkovih stopinjah
OŠ Šentjanž pri Dravogradu Piciklcajt
OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu Zelena pot z zgodbo

Koper 12. april

OŠ Frana Erjavca Nova Gorica Na zelene Lokve
OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, Podružnična šola Breginj Narava nam je vzela, narava nam daje!
OŠ Bovec Spoštovati Tradicijo, doživljati Naravo, razumeti Park
OŠ Čepovan V objemu Trnovskega gozda
OŠ Otlica Ajdovščina Po Trnovskem gozdu sem ter tja
OŠ Šturje Ajdovščina Sonce, voda, burja, svoboda … Sprejmi zeleni izziv
OŠ Col Gremo v naravo po znanje in zabavo, nam bo lepo,
hudičku pa hudo
OŠ Spodnja Idrija Čarobna čajnica
OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen S kolesom v naravo po znanje in zabavo
OŠ Pivka Petelinjski tek
OŠ Lucija Doživimo oljčnik
OŠ Sečovlje Eko kamp za mlade

9

m skrbno z gozdom skrbno z gozdom skrbno z gozdom s

Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni Majhna in velika drevesa Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni
o{tuj za `ivljenje gozda, zato je nabiranje ter grmi so `iva bitja, zato jih spo{tuj za `ivljenje gozda, zato je nabiranje ter g
omejeno s predpisi. Ne uni~uj rastja, omejeno s predpisi. Ne uni~uj rastja,
gob, mahu. Okrasna drevesca za praznike in ne po{koduj. gob, mahu. Okrasna drevesca za praznike

kupujmo na trgu in pazimo, da bodo opremljena kupujmo na trgu in pazimo, da bodo opremljena
s plombo - nalepko, kot dolo~a predpis. s plombo - nalepko, kot dolo~a predpis.

gozd. Ogenj uni~i drevesa, druge rastline Smeti in odpadki ne spadajo v gozd. Ogenj uni~i drevesa, druge rastline Sme
etnjak Pospravi jih za seboj in odnesi v smetnjak Pospra
in `ivalski svet, zato je v gozdu in `ivalski svet, zato je v gozdu
oziroma na urejeno odlagali{~e. oz
prepovedano kuriti. prepovedano kuriti.

skrbno skrbno

z gozdom z gozdom

ssskkkrrrbbbnnnooozzzgggooozzzdddooommm ssskkkrrrbbbnnnooozzzgggooozzzdddooommm ssskkkrrrbbbnnnooozzzgggooozzzdddooommm

PPePe{e{{ppopototitivivgvgogozozdzdudununanasassvvovododijdiojiojionininnanamamm GGoGozozdzdndnenee``iv`ivaivalaililsisosozozezeloelolpoplapla{la{n{neneeininisnsesee LeLpeLopetopatoaptaopkoprkoarkjairnjaienji,enm,em,omžonžoonžsontsoitsziatziagzaigbigabinabjnaejneinjeindinedjedajevajnvaonvsontsoi,tsi,ti,
pprpererdedd~~lo~lovlovevekekokomommuumumamakaknknenejejojo.o.. blbalbgalogadogedojednjeinjvinpvilpvivlpivlnivananoakookolokjelojeilnjeinlienlselseosodsodbodrboinrbienriengeogzogdzoadz,adk,aik,bikibisibesiese
oododsdststirtiarijarojaojozzazananimnimimvivoivosostsititiizizizzazakaklakladladndnicniceiceennanarararvaveve.e. . jihjihjpihrparpvarvazavzvazevadevldei ldši elšilešl,ekl,eok, okgogzogdzoadzadinainninjnejngejogevogevogevageagdaodbodrboorbdoredojednjenjgenageaga
NNeNevevzvznznenememimrijriajrajajjijhijhishsshhrhururpupopomom.m. . dedledolevolavonavjnajnavjavnvanšanešamešmeomkookolokjulojulnjuenenbeibbibibiloibloivloevčev.čeS.čS.toStoztgozigbzigabinabknaoknoko
UUpUpoporoararbabljblajljajajijhijhihinininneneehhohododidi ippopobobrbrerezezpzpopotojtjtihjihi.h. . žežleižmleimloimogogzogdzoadzradjirajoirjpoiopozopozorozitroitroitboiibosikbsoiksvokavolavcleaclenceananparpimrpimreimrenreonrono
PPsPsasavavovododidininanaavvrvrvrvivcicic.i.i. obonboanbšanašanašjnaejnevjevgvogzogdzoudz,udn,uan, anspasopsšoptšotšvotavonavjnaejneinjeinoinbočboučbdučoduvodavonavjnaejneje
KKaKa`a`ip`ipoipototete,e,o,ozoznznanakakeke,e,o,ogogrgarjarejaej,e,m,momosostsototvoveve,e,k,klokloplopipi i njnejngejogevogivohivhliehlpelopetopitonitnsinksrksivrkinvrionvsontsoi.tsi.ti.

ininidndrdururgugegeennanapaprpararvaveveeoohohrhararnaninininenepepopo{o{k{kokodododovovavananenee

zzazavavsvseseeoobobisbiskiskokovovavalcalcelceeggogozozdzdada.a. .

VVoVo`o`n`njnjajajaejejevvgvgogozozdzduduuddodovovvoljolejlejnenanaaleleleppopoocceceseststatahah,h, , VVoVododadaajejejeddrdarargagogococecenenana.a.G.GoGozozdzdjdojoj~o~is~ististi,ti,i, BBodBoidopidrpijrpaijrtaiejtalejt/leji/lcji/aciagcaogzogdzoudz.udO.upO. apOzapuzajuzijunijnsinpsopszopnzoanzvanavajavgjaagj agzazvszvesvmesmei mi i
~~e~eeppopososesebebebenenznznznanakakkttetegegagananeneepprprerepepopovovevededudujujeje.e. . zzazadadrd`r`ru`juejuejienininnanamammjojojpopopomomamagagagaaoohohrhararnanjanjatjati tipipiptitintnono.o. . čučtučiltui.ltiU.liUp. oUpšoptšoetšvetavejavtjautjdutidudidrdiurdguraguagnanvanovadovidolaidlaizlazapzarpimrpimreimrenreonronoobonboanbšanašanašjnaejneje
v vnvanranaravariva, ivk, ik,jikhji hjvihivdividšiidšnišananinaifnoifnromfromarmtaivtainvtinvhinhtiahtbatlbalbhalhanhanangaogzogdzondzindhinhih
NNeNeeppaparakrkrirkiariajrajvjvovozozilzialialakkjekjejrerkrkokoliolialiamampmpapakakvkvpvprparar{a{a{ajajj SSoSododedelueljuljupjprpirirtietetmemmtututdudidititi,ti,in,ininnneneesspspupu{u{~{~a~ajajj učunčuinčhinhiinhindinrdurdguriguhightiehtmetmeamtastakstikhsikhpihoptopetohet,hev,hv,zavzvazavaravoravoravonavinahinhoihbombombomčojčiohjčihjih
zzazadadodovovvoljolejlejnenjenjejelalaslaststntniknikaikaazzezememlmjlijl{ij{~i{~a~a.a. . vvvvovodododoaoalialilgigogozozdzdndnanatatlatlala{{k{kokododldjljilvjivivhihihssnsnonovovi.vi.i. alai latiiltijithji hjpihopvopevodevodeodgogzogdzoadzradjira.jir.ji.

UUpoUpšoptšoetšvetavejavtjautjdutidunidanisanlsealdselndejndejnepjerperpderpdeipdsieps:ies:e:
ZaZkaZokanoknonogogzogdzoodzvodivohivh(iUh(Ur(.Url.irsl.itsliRtsRSt RSšStšetšvetivelkivlakilak3a03/039/039/39s3spsrps.rpi.nri.ndinodpod.po),.p),.),
PrParPvarivalnivliniklinkoikovoavravsratsvrtsuvtuvguogzogdzoodzvodvo(Uv(Ur(.Url.irsl.itsliRtsRSt RSšStšetšvetivelkivlakilak9a29/292/02/020,0,0,
UUreUrderbdeabdaboaovoavravsratsvrtsuvtuvsausmasmaomnoinokinlkihilkihlgihlgivlgivl(iUv(Ur(.Url.irsl.itsliRtsRSt RSšStšetšvetivelkivlakilaka
575/759/789/)89,)8U,)Ur,eUrderbdeabdaboaoporperpperopevopevodevidevidovižovnžojnežjnevjevnvanranaravarnvaenvmenmeomkookolokjulojulju
(U(Ur(.Url.irsl.itsliRtsRSt RSšStšetšvetivelkivlakilak1a61/619/659/59s5spsrps.rpi.nri.ndinodpod.po),.p)Z,.)aZ,kaZokanoknonoo
ohorhoarhnarjnajnajnaujnunjuanranaravarevaev(Ue(Ur(.Url.irsl.itsliRtsRSt RSšStšetšvetivelkivlakilak9a69/692/602/0240)40,)4Z,)aZ,kaZokanoknon
oodoidvidjvaijvdajidaidninlionlvolsvotsvtsuvtuv(u(ru.(rul.irsl.itsliRtsRSt RSšStšetšvetivelkivlakilak1a61/612/602/0240,403,453, .53č.5lče.lnčel)ne.)n.).

NNajNabjaobj obgogzogdzodozdbobotvbtovtjovejomejmeomdohdoohddohudoudtautkatškaeškneš,ne,n,
koktokjtoejtebjeiblibolibol botvbtovtjovejomejmepmrpihrpiohridohudo.ud.u.

• I•zdaI•zldZaIazldvZaoaldvZozaadvgozaodzgzdaoozvgdeoozSvdeloSvelonSvieljoenv•iejenB•ijesB•eedsBieloed:sielTood:nilToeo:nLTeosnLneiksLnieniksnsionikdsieonldasveocldaiveclaivci
• I•lusI•tlurasIctlurijasectrijnaecoijnbeloiiknbolovikabonlvijkaeon:vjMaen:ajMreij:aMrnijaMrniojaMčnivoMnčivkon,čiSvktn,uiSdkti,uoSdAtiuojdAi•ojdAT•jdiskT•:isTkTi:siskTkai:srkTnaisrknLajurnLbajlujaLbnjlujaabn•ljaan2•a002•50025005

biseri Slovenije Pelji starše na izlet

• whwttwp:./v/3pkdra-ksnuem.s.isi

Po ozki soteski Save Kum
so pod Kumom
splavarili že v časih
starih Rimljanov
pred dva tisoč
leti. Splavariti so
nehali, ko so ob reki
zgradili železnico,
in danes po nevarni
strugi veslajo
samo še najboljši
veslači. S Kuma,
ki mu pravijo tudi
zasavski Triglav, ne
bomo videli reke,
a kot na dlani bodo
Kamniško-Savinjske
Alpe. V zelo lepem
vremenu se vidi
celo do gorenjskega
Triglava!

Vse poti vodijo na Kum

Domačini iz Zasavja pravijo, da živijo v treh krasnih – dolinah, v katerih so zrasli

rudarski kraji Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Iz vseh teh krajev na 1220 metrov visoki

vrh s cerkvijo in oddajnikom vodijo strme označene planinske poti.

Na vrhu smo nagrajeni z razgledom Kum
na Kamniško-Savinjske Alpe.
A do planinskega doma na Kumu
se vije tudi cesta, po kateri se
lahko odpeljemo do nekdanjega
smučišča Lontovž. Od tam
je do vrha manj kot ura hoje.
Položnejše, a nič krajše poti pa
vodijo iz Zidanega Mosta po
Škratovi dolini ali iz Radeč.

Dva zvonika in oddajnik Cicka

Kum ima dva vrhova: na zahodnem stoji cerkev sv. Neže, Pot po Škratovi dolini
ki je zanimiva zaradi dveh zvonikov – eden se drži cerkve, iz Zidanega Mosta je
drugi pa samostojno stoji nekaj metrov stran. Tudi na še posebej zabavna.
sosednjem vrhu je nekoč stala cerkvica, posvečena A med Radečami in
sv. Joštu. Pred dobrimi petdesetimi leti pa so sv. Jošta Hrastnikom ni mostu!
preselili v Kako torej prečkati
kapelico pod Savo? Težavo so
vrhom in na domačini z obeh
mestu cerkve bregov rešili z žičnico
postavili s kovinsko kabino.
oddajnik, ki Poimenovali so jo
je danes z cicka. Vožnja je bolj
anteno visok preprosta, kot se
60 metrov. zdi z brega. Z vitlom jo najprej potegnemo k sebi. Brž ko
Med obema vstopimo in zapremo vrata, že odbrzimo na nasprotni
vrhovoma breg. Cicka se ustavi malo pred ciljem, kamor se ročno
je planinski potegnemo ob vrvi, ki je med bregovoma napeta ob kabini.
dom, ki so mu Seveda pa nam lahko z vitlom pomaga tudi prijatelj, ki
planinci letos je že na drugem bregu. Nekoč je bilo med Radečami
podelili naziv in Hrastnikom več cick, danes pa je med 12 kilometrov
naj planinske oddaljenima mostovoma ostala samo še ena.
koče leta 2015.

Oddajnik stoji tam, kjer je FOTOGRAFIJE: MATEJ ZALAR
bila nekoč cerkev sv. Jošta.

Kum, kum, le pogum!

Legenda pravi, da sta na Kumu, vsak na svojem vrhu, pasla
pastir Jošt in pastirica Neža. Jošt si je želel Nežine družbe,
zato jo je neutrudno po nemško klical »komm, komm«
(pridi, pridi). Tako je gora dobila ime Kum. Ne vemo, ali
je Neža res obiskala Jošta. Vem pa, da samska dekleta
rada potegnejo za vrv zvona v cerkvi sv. Neže, da bi našla
sanjskega fanta. Le pogumno se torej odpravite na Kum!

Snega ni bilo, a v mrzlem žZIezidlReazanndiimeškčMihseoksnrtiaožmiKšču, kmvi Sjvelzopevnneeonmigjilo.anvnaidh
vremenu je vrh pobelila slana.
Pod Kum pelje tudi vlak

Seveda lahko izkoristite železno cesto in se na izlet v
Zasavje odpeljete z vlakom. Tako se lahko vzpnete po eni
in spustite po drugi poti. Toda, pozor, izlet je dolg! Iz vseh
smeri vam bo 1000 višinskih metrov vzpona ob zmerni hoji
vzelo približno tri ure, spust pa še vsaj dve uri. Priporočam
vzpon po strmi poti in spust po položnejši. Najbolje, da v
Zidani Most, kjer boste nagrajeni še z vožnjo v cicki.

Matej Zalar

12

Eko hotel
Vandrovec

Podeželska občina Naklo leži severozahodno od Kranja. Trinajst vasic, rodovitna polja,
travniki, pašniki in sadovnjaki, stare ledeniške terase so porasle z mešanim gozdom.
Živimo pravzaprav sredi narave.
Avtocesta sicer seka našo zeleno občino, ampak na to smo se navadili in bližino pro-
metnice vidimo kot prednost. Geografsko ime za pokrajino med Kranjem in Radovljico
je Dobrave. V imenu se skriva staro ime za drevo hrast – dob. Prebivalci naše občine
so torej že od nekdaj tesno povezani z naravo.
Zato nam je bila tema za festival Turizmu pomaga lastna glava že na začetku zelo všeč.
Premišljevali smo, kaj bi naredili v naši občini hkrati ATRAKTIVNEGA in OKOLJU
PRIJAZNEGA.
Kar nekaj predlogov se je sukalo po naših glavah na začetku šolskega leta … Potem pa
smo izkristalizirali nenavadno idejo: ZGRADILI BOMO EKO HOTEL VANDROVEC.

Kje? Na robu gozda Udinboršta!
Kakšen bo? Visok stolp, narejen iz lesa in drugih naravnih materialov, okolju prijazen,
atraktiven.
Bo viden? Seveda! Saj bi radi privabili domače in tuje turiste!
Kaj bodo počeli gostje? Kolesarili, hodili, streljali z lokom, opazovali zvezde, nabirali gozdne
sadeže … same zelo navadne in naravne dejavnosti, ki pa sproščajo sodobnega človeka.
Kakšno hrano bomo ponujali? Pretežno domačo z bližnjih kmetij.
In kdo bodo naši obiskovalci? Vsi, ki imajo radi naravo, druženje in naraven način življenja.
Naredili smo raziskovalno nalogo, maketo, načrte in na koncu še velik model, pred katerim smo na
festivalu zaigrali vesel prizorček.

Osnovna šola Naklo
Glavna cesta 47, 4202 Naklo
T (04) 277 01 00  F (04) 277 01 33  E [email protected],  www.os-naklo.si

13

Člani krožka so obiskali tudi župana občine Naklo. Nad idejo je bil nav-
dušen, videl pa je kar nekaj ovir na poti do uresničitve. Ampak – člani
krožka so mladi in njihov čas šele prihaja!
Torej: vidimo se v EKO HOTELU VANDROVEC!!

Vikend program za mladino

Petek
16.00–17.00 prihod, program, navodila in ogled okolice ekohotela

18.00 sprehod do Želina, opazovanje gozda, spoznavanje
19.00 večerja
20.00 večerne dejavnosti: opazovanje zvezd, večerni sprehod z

baklami, kino na terasi ali nočno kopanje v našem ribniku
22.30 spanje

Sobota
6.30–7.30 jutranji sprehod v gozd in meditacija
8.00–9.00 zajtrk

9.30 zbor in razdelitev v skupine – dopoldanske aktivnosti – skupine
krožijo

11.00 malica
11.30–14.00 kopanje, kolesarjenje, vodene športne igre

14.00 kosilo in počitek
15.00 popoldanske aktivnosti: • ogled kmetije – Muhovčeva ali

Poličarjeva • ogled bližnjega Kranja • pohod do Krive jelke
18.30 večerja
20.00 taborni ogenj, družabne igre, peka klobasic in kruha
22.30 spanje

Nedelja
6.30–7.30 jutranji sprehod in meditacija
8.00–9.00 zajtrk
9.30–11.00 dopoldanske dejavnosti – skupine krožijo

11.00 malica
11.30 plavanje, športne aktivnosti, ribolov, počitek
14.00 kosilo
15.00 pospravljanje, evalvacija tabora in odhod domov

Žan Žnidar, Job Stopar, Ema Gale, Ana Lipovšek, Ana Ferjanc, Maja Drinovec, Nika Frelih,
Tjaša Kozina, Adela Leben, Peter Česen, Monika Kolenko, Primož Gnidovec, Nik Jošt,
Maj Logonder, Maj Tavčar, Nina Drinovec, Jan Arnež
Mentorica Daša Ganna Mahmoud

14

Tek v smeri
umetnosti

Poljanska dolina s svojimi naravnimi danostmi nudi veliko možnosti za trženje zelene-
ga turizma. Glede na to, da je tek ena izmed naravnih oblik gibanja, s katero ne pose-
gamo v naravo in je otrokom blizu, smo se v letošnjem letu odločili, da vam predstavi-
mo orientacijski tek. Poimenovali smo ga tek v smeri umetnosti, saj smo tek povezali
z umetniško zapuščino Iveta Šubica. Progo teka smo speljali mimo hiš, ki jih krasijo
Šubičeve freske. Tako smo združili šport z umetnostjo, po kateri je kraj prepoznaven.

Osnovna šola Poljane
Poljane 100, 4223 Poljane

T (04) 50 70 500, (04) 51 85 390  vrtec (04) 50 70 526  F (04) 50 70 528
E [email protected]

15

Program dogodka
• Orientacijski tek v smeri umetnosti je triurni dogodek z začetkom med 8. in 9.

uro. Začetek in konec dogodka sta odvisna od števila udeležencev in dogovora z
organizatorjem.
• Tek poteka v parih.
• Tekmovalca od starta do cilja potrebujeta približno eno uro, odvisno od fizične pripravljenosti tekmovalcev.
• Pred začetkom tekmovalce pozdravi ravnateljica.
• Vsi tekmovalci pred začetkom teka dobijo natančna navodila. Skupaj si ogledamo tudi zemljevid z označe-
no progo orientacijskega teka. Tekmovalci so opozorjeni na sledi Agate, ki jim pomagajo teči po pravi poti.
Obteči morajo šest kontrolnih točk in na cilj prinesti šest kontrolnih lističev z izpolnjeno zadnjo stranjo zemlje-
vida, kjer obkrožajo freske, ki jih vidijo na posameznih kontrolnih točkah.
• Tek se začne, ko se tekmovalcema na zemljevid vpiše čas starta. Tekmovalci začenjajo tek na dve minuti.
• Tek se zaključi, ko tekmovalca pokažeta vseh šest kontrolnih lističev in izpolnjeno zadnjo stran zemljevida ter
pretečeta ciljno črto. Takrat se tekmovalcema na zemljevid vpiše čas zaključka teka.
• Kazenske točke so opredeljene z minutami, ki se pripišejo h končnemu času teka tekmovalcema, če ne op-
ravita vseh nalog.
• Po končanem športnem delu dobijo vsi tekmovalci malico.
• Dogodek se zaključi s podelitvijo medalj za najboljše tri pare in priznanji za vse udeležence. Ob zaključku se
udeležencem predstavi tudi umetnika Iveta Šubica in njegove freske v šolski avli.
• Stroški udeležencev: Udeležencem se zaračuna cena malice. Ostale aktivnosti stroškovno krije organizator.
• Za varnost tekmovalcev je poskrbljeno.

Manca Buh, Gašper Čadež, Lena Grebenc, Ožbej Krek, Eva Križnar, Nejc Milinovič, Tilen Mrak,
Maja Peternel, Lejla Vita Rihtaršič, Nina Šink, Tia Zorko, Domen Oblak, Zala Stržinar, Anja Luznar, Eva Šturm

Mentorici Mojca Veber, prof., Mirjam Rožič Pfajfar, prof.

16

Velikanova
pot zdravja

Dobili smo idejo o oblikovanju neke vrste pohodniške tematske poti, zasnovane za
manjše zaključene skupine, ki si želijo v naši okolici aktivno naužiti miru, neokrnjene
narave, pristne kulinarike in prijaznih besed ljudi. Nastala je torej nova tematska po-
hodniška pot Velikanova pot zdravja. Poimenovali smo jo po velikanu Blegašu, ki živi v
zgodbah naših krajev. Velikanu pa se je na njegovi poti pridružila še vila Rožmarinka,
ki skrbi za njegovo zdravje. Kot »piko na i« pa smo dodali še košarico zdravja, ki jo bo
vsak obiskovalec napolnil na naši poti. Vsak obiskovalec bo namreč na začetku poti do-
bil pleteno košarico, ki jo bo izdelal mojster domače obrti iz Javorij. Vanjo bo nato na
vsaki točki pohoda, dal določeno stvar oz. proizvod. Ob koncu pohoda pa bo košarica
postala nekakšen pristen spominek našega pohoda po velikanovi poti, ki bo združeval ze-
leno, aktivnost in zdravje.

Da pa naša ideja ne bi »obležala« v predalu, smo strnili glave, razmislili in sklenili, da letos
ob koncu šolskega leta idejo o Velikanovi poti zdravja, prenesemo v resničnost in jo izve-
demo na našem tradicionalnem »Pižama žuru«, o katerem pa smo tudi že pisali v eni izmed

Osnovna šola Poljane, Podružnična šola Javorje
Javorje 6, 4223 Poljane

T (04) 51 88 083  E [email protected],  http://podruznica-javorje.splet.arnes.si/

17

prejšnjih turističnih nalog. Torej bo to le delček našega tradicionalnega druženja ob
koncu šolskega leta. Da pa se na pot ne bomo podali sami, bomo v goste letos po-
vabili vse starše učencev naše šole ter ravnateljico, ki se nam z veseljem pridružijo na
vseh naših srečanjih. Skupaj z nami bodo preživeli zabaven in poučen zaključek šolskega
leta. V prihodnje bomo na našo pot povabili tudi otroke ostalih okoliških podružničnih šol, s kate-
rimi se vsako leto srečujemo na tradicionalnih pohodih v okviru srečanja podružničnih šol.
Naš velikan je velik in močan mož. Prav tak kot smo mi, mladi turistiki izpod Blegoša. Pridružite se nam in
spoznajte, kako lepo se je družiti v zeleni deželi pod Blegošem!

Program

9.00 Prihod skupine pohodnikov
Uvodni pozdrav in dobrodošlica

9.15–9.30 Zgodba in pričetek srečanja
9.30–10.00 Pohod Javorje–Brinje
10.00–10.15 Izvir »Javorska Bistrica«
10.15–10.45 Pohod do travnika pod Mladim vrhom
10.45–11.15 Vila Rožmarinka
11.15–11.45 Pohod do slapu Rancka
11.45–12.15 Slap Rancka – velikan Blegaš
12.15–12.30 Slap Rancka –kmetija pr' Andrejon
12.30–13.15 Kmetija pr' Andrejon
13.15–13.45 Kmetija pr' Andrejon – Gora
13.45–14.30 Gora
14.30–15.00 Gora – kmetija pr' Zamud
15.00–15.30 Kmetija pr' Zamud

15.30 Pri Ažbetu doma
17.00 Slovo in odhod domov

Ana Kos, Lara Možina, Blaž Oblak, Anja Peternel, Zala Peternel, Tina Rupar, Gaja Šikovec, Peter Vodnik.
Mentorice Barbara Dolenec, prof. RP, Marta Gornik, prof. RP,
Maja Kokalj, prof. RP, Katja Zorko, dipl. vzg.

18

Na kolo, da nam
dolgčas ne bo

Kolesarska prireditev Na kolo, da nam dolgčas ne bo zajema gibanje v naravi, druže-
nje z najbližjimi in drugimi kolesarji, pa tudi spoznavanje naravne, kulturne in zgodo-
vinske dediščine naših krajev.
Kolesarska pot poteka od Podlanišča (prelaz Kladje) pa tja do koče na Ermanovcu. To
je slabih pet kilometrov. Pot ni zahtevna in je primerna za prav vse generacije in vrste
kolesarjev.
Kolesarjenje se bo začelo ob 9. uri zjutraj. Do koče na Ermanovcu bomo prikolesari-
li okoli 11. ure. Zaključek celotne prireditve in povratek na Kladje je predviden približno
ob 14. uri.
Ob kolesarski poti bomo spoznali še:
• Kamen deželne meje na Kladju, ki je bil postavljen že v času avstro-ogrske monarhije in
je označeval mejo med Primorsko in Kranjsko deželo.
• Kapelico, ki jo je leta 1906 postavil Franc Bevk iz Podlanišča (Kladja). Na delu v
Ameriki je bil zasut v rudniku. Dal je zaobljubo, da bo v zahvalo za srečno rešitev posta-
vil doma kapelico.
• Staro šolo na Kladju, ki je znana po tem, da se po tisti strani strehe, ki je obrnjena na
cerkljansko stran, deževnica zliva v Jadransko morje, po drugi strani, ki je obrnjena proti
Sovodnju, pa deževnica teče v Črno morje.
• Naravni izvir pitne vode na Kladju.
• Domačijo Na Lanišah, kjer so nekoč pridelovali lan, tkali platno in ga tovorili v Trst.
Znana je tudi, ker je bila to rojstna hiša Mihaela Peternela, duhovnika, ravnatelja, profe-
sorja, naravoslovca, polihistorja, politehnika in samouka. Najbolj znan je po tem, da je
kemijske prvine poimenoval s slovenskimi imeni. Bil pa je tudi prvi slovenski ravnatelj tri
-razredne realke v Ljubljani.

OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Podružnična šola Sovodenj
Sovodenj 32, 4225 Sovodenj

T (04) 51 95 009  E [email protected],  www.sovodenj.os-ivantavcar.si

19

• Domačijo Pr' Buri, kjer menda samo 2 dni v letu ne piha burja.
• Domačijo Pr' Vrhovc, kjer stoji replika glavnega mejnega kamna rapalske meje s

številko 35. Prvotnega je gospodar domačije Pr' Vrhovc kot zaveden Slovenec
že leta 1947 dal razbiti in odstraniti, da ne bi bilo sledu o krivični meji.
• Čudovit razgled na okoliške hribe (Blegoš – najvišji vrh Škofjeloškega hribovja, Črni vrh
z znanim smučarskim centrom Cerkno … ).
• Gozdno okno, skozi katerega se ob jasnem vremenu zelo lepo vidi Triglav – najvišji vrh v Sloveniji.

Kolesarjenje na trasi Sovodenj–Nova Oselica–Kladje–koča na Ermanovcu–Slajka–Hotavlje že uspešno živi v
praksi, saj je del 6. etape Loške kolesarske poti. Za spremljevalne dejavnosti, ki smo jih načrtovali ob poti na
kratki trasi smo prepričani, da bodo to razgibano kolesarsko pot le še popestrili.

!
NA KOLO, DA NAM DOLGČAS NE BO

!
VABIMO VAS NA DRUŽINSKO KOLESARJENJE PO NAŠI ZELENI

! OKOLICI
!KRAJ DOGAJANJA: KLADJE (PODLANIŠČE), ERMANOVEC

ČAS DOGAJANJA: OD 8.45 DO 13.40,

V TOPLEJŠEM DELU LETA (21. maj ali 11. junij),

V STABILNEM SUHEM VREMENU,

V ČASU STALNE ODPRTOSTI PLANINSKE KOČE NA ERMANOVCU

! (od 1. maja do 30 oktobra)

PRIPOROČILA:
• Kolesarska oprema (obvezna čelada, ustrezno opremljeno kolo), pijača iz nahrbtnika, denar

za topli obrok.
• Za posedanje na tleh svetujemo polivinilasto vrečko, v kateri je prepognjen en celi časopis,

! kar je dobra izolacija na hladni ali mokri zemlji.

ČASOVNICA:

8.45 – 9.00 Zbiranje kolesarjev na prelazu Kladje, ob stari vojašnici

9.00 Ogled znamenitosti na Kladju

9.15 Začetek kolesarjenja

9.35 Postanek ob rojstni hiši Mihaela Peternela

9.50 Nadaljevanje kolesarjenja do domačije Pr' Vrhovc

10.05 Počitek pri domačiji, ogled znamenitosti in okoliških hribov

10.20 Nadaljevanje kolesarjenja do gozdnega okna

10.25 Pogled skozi gozdno okno na Triglav

10.45 Nadaljevanje kolesarjenja do koče na Ermanovcu

10.50 Zaključek kolesarjenja pri koči na Ermanovcu

11.00 Topli obrok

11.45 Spretnostne igre s kolesom

12.30 Zabavne igre s sodelovanjem celotne družine

13.15 Zaključek druženja ob koči in povratek proti Kladju

!13.40 Slovo na Kladju

ORGANIZATORJI in POMOČ PRI ORGANIZACIJI:

TURISTIČNI PODMLADEK PODRUŽNIČNE ŠOLE SOVODENJ,

TURISTIČNO DRUŠTVO SOVODENJ,

PLANINSKO DRUŠTVO SOVODENJ,

! PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOVODENJ.

KONTAKT: PODRUŽNIČNA ŠOLA SOVODENJ, tel.: 04 519 50 09

!

………………………………………  

47 učenk in učencev 1., 2., 3., 4. in 5. razreda
Na turistični tržnici so razlagali in vabili obiskovalce naslednji učenci: Drejc Koder, Lea Velikonja, Ožbej
Slabe, Tinkara Pišljar, Rebeka Čadež, Tjaša Peternelj, Klara Gantar, Lara Peternelj, Saša Pagon Mlakar

Mentorice Eva Trček, prof. RP, Milka Burnik, učit. RP, Jelka Čadež, dipl. univ. ped.,
Ana Marija Dolenc, prof. RP, Andreja Jesenovec, prof. RP

20

Ne razjezimo
blejskega Zlatoroga

Ne razjezimo blejskega Zlatoroga je sklop šestih doživljajskih postaj okoli Blejskega
jezera, preko katerih želimo otrokom preko igre prikazati, kako pomembno je varovanje
okolja za našo prihodnost. Obenem obiskovalci na zabaven in izviren način spozna-
vajo lepote Bleda, njegove kulturne in naravne znamenitosti ter podoživijo eno najbolj
znanih pripovedk skozi kalejdoskop otroške domišljije.
Postaje so narejene iz naravnih materialov in pri postavitvi ne posegajo v občutljivo na-
ravno okolje jezerske obale. Predvidene aktivnosti na posameznih točkah od obiskoval-
cev zahtevajo aktivacijo osnovne in fine motorike, obenem pa spodbujajo k logičnemu
vzročno-posledičnem mišljenju in priklicu podatkov iz spomina.
Opis poti
Pot okoli jezera začnemo v Zdraviliškem parku na severozahodni strani jezera, kjer na in-
formativno-didaktični tabli gost preko postavljanja poslikanih ploščic v pravilno zaporedje
ugotovi, da blejskega Zlatoroga nespoštljiv odnos do narave zelo razžalosti. Obiskovalce ob
pravilni rešitvi naloge pozove k teku do druge postaje, ki se nahaja nad stavbo Vile Zlatorog.
Na tej točki je predstavljena skrajšana enačica prvotne pripovedke o Zlatorogu in prirejena
verzija, ki so jo napisali učenci naše šole. Postaja ob opravljeni nalogi predvideva vajo za kre-
pitev ravnotežja. Pot se nadaljuje po sprehajalni poti do potoka pred Regatnim centrom, kjer
obiskovalce pričakajo didaktična igrala na katerih preko vrtečih plošč odkrivajo živalski svet tega
območja. Nalogo dodatno utežijo ravnotežniki na vzmeteh, na katere morajo stopiti, če želijo re-
šiti nalogo. Z vrtenjem plošč gost sestavi geslo, ki opozarja na pomen čiste vode. Pot nas vodi

Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja
Seliška cesta 3, 4260 Bled

T (04) 578 06 20  F (04) 578 06 40  E [email protected],  www.os-bled.si

21

naprej do zaliva Velika Zaka, kjer so na ravnici pod hribom Ojstrica postavljene t.i.
raziskovalne škatle. V njih je odprtina, preko katere morajo obiskovalci preko tipanja
in vohanja materialov ugotoviti, kateri naravni material se skriva v njih. Pod postajo je na-
peljana gibalna mreža, ki spodbuja igralce k dodatni telesni aktivnosti. Zraven je postavljen
drog, na katerem so razstavljene vse kamenine z območja Bleda. Pot okoli jezera nato pelje skozi
park, kjer nas pod hotelom Vila Bled čaka klop, pod katero je spravljena didaktično-družabna igra Zlatorog ne
jezi se. Pred začetkom igre morajo obiskovalci za figurice poiskati kamenčke v bližnji okolici. Ker se sprehajal-
na pot okoli jezera zoža, je na poti od Mlina od hotela Toplice predvidena le ena informacijska tabla z osnovni-
mi informacijami o projektu. Zadnja postaja se nahaja v parku pod občinsko stavbo. Tam obiskovalce pričakuje
mobil v obliki vrtečih kock. Na stojalu na osi so nanizane kocke s slikami. Vsaka ima slike določenega cvetja,
zelišč, vode, zraka, živali, ljudi v različnih gibanjih in Zlatoroga. Kocke se vrtijo okoli svoje osi. Ko jih obiskova-
lec zavrti, dobi določeno zaporedje slik. S pomočjo slik ustvarja zgodbo o rastlinah. Za lažje imenovanje so na
kockah napisana tudi imena.
Ko obiskovalec opravi zadnjo nalogo, ga navodila napotijo k Zlatorogovemu zakladu. Pred njim se namreč od-
pre pogled na Triglav in jezero. V posamezniku želimo z razgledom vzbuditi zavedanje, da so čista narava in
njene lepote največji zaklad, ki ga moramo obvarovati.

Doživljajske postaje okoli jezera
Ali se z družino odpravljaš na sprehod okoli jezera? Te zanima, zakaj smo razjezili blejskega Zlatoroga? Potem
s seboj ne pozabi vzeti te brošure. Čakajo te zabavne in izvirne preizkušnje. Boš uspel razvozlati skrivnosti na-
rave, pri tem ne razjeziti blejskega Zlatoroga in obenem še najti njegov zaklad?
Na vsaki postaji boš našel štampiljko:

1. Zlatorog je žalosten – veš zakaj?
2. V pravljico po nasvet
3. Živali kličejo na pomoč
4. Zemlja – rojstvo
5. Ohranimo gozd
6. Zlatorogov zaklad

Lan Potočnik, Petra Frelih, Živa Kofol, Julija Lovrenčič, Matevž Poljanec, Karin Dovžan Klemenc, Jan Burja,
Janez Berčon, Ažbe Pintar, Gašper Urevc, Jona Bajželj, Enja Kolman Pilipović, Tjaša Benčina, Lara Hiti, Erik
Špec, Laura Kovačič, Valentina Berčon, Jaka Zalokar, Lia Eržen, Ema Jan, Julija Kunstelj, Grega Kos, Peter
Jemec, Sara Eva Radovanović, Manca Rožič, Ula Lukan, Ana Požar, Nika Kejžar, Suzi Grilc, Blaž Bunderla,
Naieli Oliva, Eva Poljanec, Zoja Klinar, Pia Meze, Aleks Bertoncelj, Tin Topolovec, Pia Iskra, Tamara Klinar,

Jakob Burja, Ema Razingar, Matija Ambrožič, Manca Rožič
Skladatelj Tom Varl Mentorji Saša Zupan, Peter Zupan, Elizabeta Žnidaršič Stefanciosa

22

V zelenem objemu
lepot in okusov

V Zgornjesavski dolini si lahko ogledaš jezerca zeleno-modre barve, občuduješ pre-
senetljive slapove in uživaš v pogledih na najlepše gore v Sloveniji. Vse to vključu-
je tudi naš izlet V zelenem objemu lepot in okusov. Kekec, naš turistični vodnik, ti
bo predstavil marljive čebele in tradicionalni slovenski zajtrk, te popeljal v pomirjajoče
Zelence, do Martuljških slapov in na
odlično kosilo k Ingotu. Obljubljamo
ti zeleno, aktivno in zdravo doživetje s
ščepcem adrenalina. Cel dan bomo v
stiku z neokrnjeno naravo.
Z našim izletom želimo povezati kraje
Zgornjesavske doline, približati turistom
vedno gostoljubne Zgornjesavce in pred-
vsem kvalitetno preživeti čas v naravi.
Najbolj primeren čas za izlet V zelenem ob-
jemu lepot in okusov je od maja do okto-
bra, ko je odprta brunarica Pri Ingotu. Izlet je
možno organizirati le v lepem vremenu, saj je v
dežju pot do Martuljških slapov, zaradi spolzke-
ga terena, lahko zelo nevarna.

Osnovna šola Josipa Vandota
Koroška ulica 12, 4280 Kranjska Gora

T (04) 58 84 850  F (04) 58 84 851  E [email protected],  www.osjv-kranjskagora.si

23

Program izleta V zelenem objemu lepot in okusov

9.00 Zbor pri dvorani Vitranc v Kranjski Gori, kjer te bo pričakal Kekec
9.00–9.10 Vožnja s turističnim avtobusom do Rateč
9.15–10.30 Predstavitev čebelarstva in malica po zgledu tradicionalnega slovenskega zajtrka
10.30–10.45 Pohod do Zelencev
10.45–11.30 Spoznavanje naravnega rezervata Zelenci in uživanje v čudoviti naravi
11.30–11.45 Vožnja s turističnim avtobusom do Gozd Martuljka
11.45–12.15 Pohod do Spodnjega Martuljkovega slapu
12.30–12.45 Pohod do planine Jasenje
12.45–13.45 Kosilo in počitek v brunarici Pri Ingotu
13.45–14.30 Pohod do Zgornjega Martuljkovega slapu
15.00–16.45 Pohod nazaj do Gozd Martuljka
16.45–17.00 Vožnja s turističnim avtobusom do dvorane Vitranc

Z družabno igro V zelenem ob-
jemu lepot in okusov boš spoz-
nal/a, kaj vse lahko doživiš, če se
odpraviš z nami na izlet. Za igro
potrebuješ kocke in figurice, če
pa si v naravi, se znajdi: kot kocko
vzemi kamenček z več ploskvami
in nanje nariši pike, kot figurice pa
naberi ploščate kamenčke, seme-
na, želode … Pa srečno!

Lara Blenkuš Demšar, Ana Čufar, Jan Erlah, Eva Gregori, David Hüll, Sara Juvan Zupančič, Ana Kanalec,
Gal Kavalar, Goran Korica, Danaja Lavtižar, Jan Lupše, Erik Markelj, Luka Markelj, Jan Mertelj, Jakob Novak,

Luka Podlipnik, Trina Ronner Svetlin, Aneja Terčič, Medeja Troha, Ana Vidic, Karmen Zaletelj, Aljaž Žerjav
Mentorici Petra Berčič, Helena Smolej

24

Ovca Frida skrbi
za zeleno

Ovca Frida se v hribe smuka,
smeti so zanjo prava muka.
Pastir'c pa prav juhej, juhej,
smeti vsi ločujte zdej.

Pripravili smo idejo o enodnevnem programu na planini Šija. Planina se nahaja na juž-
nih pobočjih Košute pod Malim Kladivom. S planine, na kateri je postavljeno prijetno
planinsko zavetišče, je lep pogled proti Kamniško-Savinjskim Alpam in delu Košute.
V zavetišču je nekaj sob, v katerih lahko obiskovalci prespijo. Planina je zelo priljubljena,
saj je tam veliko prostora za igro otrok. Na planini so tudi živali, ki so podnevi spuščene
po okolici Šije. Primerna je tudi za taborjenje. Ljudje jo zelo radi obiščejo, saj je tam veliko
poti. Lahko se sprehodijo ali podajo v hribe. Planina je idealen kraj za počitek po napornih
dneh delovnega tedna.
Na planino bo obiskovalce popelje ovca Frida. Naš izlet smo poimenovali FRIDA SKRBI ZA
ZELENO. Na planino želimo privabiti in pritegniti ljudi različnih starosti. Tako smo pripravili za
vsakega nekaj. Obiskovalci se bodo na planino lahko podali peš, s kolesom, z električnim kole-
som ali električnim avtom in tako skrbeli za našo zeleno Slovenijo.
Dan, ki ga bodo obiskovalci preživeli na planini, bo aktiven, zabaven, »okusen« in »zelen«. Bo
nekaj posebnega! Organizirane bodo različne delavnice: izdelovanje raznih izdelkov, doživljanje
s čutili, planšarske igre in geocaching po Fridino. Seveda pa naši obiskovalci tudi ne bodo lačni,
saj jim bomo ponudili dva menija s tipičnimi planšarskimi jedmi.

Osnovna šola Križe
Cesta Kokrškega odreda 16, 4294 Križe
T (04) 59 51 100  F (04) 59 51 110  E [email protected],  www.oskrize.si

25

Meni 1: • predjed: kislo mleko in ajdovi žganci (z ocvirki ali brez)

• glavna jed: kranjska klobasa, kislo zelje in matevž
Meni 2: • sladica: kruhova flika
• predjed: masovnek
• glavna jed: telečja obara in ajdovi žganci
• sladica: skutni štruklji

Čas aktivnosti Aktivnost Kraj Priporočamo
8.00–11.00 Odhodi udeležencev izleta TPIC Tržič Nahrbtnik, fotoaparat ali mobilni telefon
Planina Šija Veliko dobre volje in zaznajte naše
10.00–13.00 Sprejem udeležencev na planšariji Šija lepote zelene Slovenije
Veliko dobre volje in zaznajte naše
ves čas Delavnica 1: lepote zelene Slovenije
prireditve Fridini zeleni izdelki Veliko dobre volje in zaznajte naše
lepote zelene Slovenije
Delavnica 2: Veliko dobre volje in zaznajte naše
10.30–15.00 Aktivno doživljanje čutil lepote zelene Slovenije
Mobilni telefon
Delavnica 3:
Planšarske igre Pa dober tek!
Delavnica 4: Občutja in lepe spomine nesite s seboj
»Geocachig« po Fridino
Kosilo
16.00 Zaključek, žrebanje nagrad in odhod v dolino

Člani turističnega krožka: Alven Rehberger, Maja Ribnikar, Žan Ribnikar, Tjaša Jazbec, Ana Dolžan,
Lina Mešič, Sara Doles, Julija Vidovič, Petra Čibej, Jaka Bodlaj, Štefan Terziev, Kristjan Pintarič,
Kaja Novkovič, Anja Klančnik, Iva Bostič, Lana Dolžan, Blaž Teran, Hana Doles, Neja Čadež,
Eva Maja Pešak, Jera Troha, Maja Marič, Tia Škrjanec
Mentorici Betka Potočnik in Katja Konjar ravnateljica Erna Meglič

26

MaliSafari

Ljudje vedno raje potujemo. Želeli bi si ogledati Ameriko, Azijo, Avstralijo, Afriko.
Velikokrat so razlogi za potovanja v te daljne kraje eksotične živali, rastline in okolje. Žal
pogosto ne najdemo finančnih sredstev ali časa, da bi se na pot tudi podali. Vprašali
smo se zakaj ne bi delček Afrike pripeljali v občino Kamnik, kjer bi organizirali safari?
Seveda pri nas ni levov, žiraf, slonov, bivolov in nosorogov, so pa druge manjše živa-
li (npr. veverica, krt, mravlja, komar, …) in rastline, ki jih pogosto ne opazimo, se pa z
njimi srečujemo v vsakdanjem življenju in so pomemben del ekosistema našega plane-
ta. In kako neverjetno eksotične so te živali, ko jih pogledamo od blizu, ko vidimo kako
se prehranjujejo ali oglašajo.
Idejno smo zasnovali doživljajski park MaliSafari, v katerem lahko obiskovalci na zanimiv
in poučen način spoznajo živali in rastline, ki jih najdemo na območju travnikov, gozda
in voda našega kraja. Še tako majhna žival na našem travniku sestavlja pomemben člen
ekosistema. Turistični produkt je namenjen otrokom in ljubiteljem narave. Namen je, da
jim pokažemo kako zanimiva je lahko narava in njeni prebivalci, kako lahko na zabaven in
aktiven način preživijo svoj prosti čas. Projekt MaliSafari je dvodnevni, malo drugačen sa-
fari. Otroci se med postojankami vozijo z vozom našega safarija. Na tej vožnji po parku spo-
znavajo različne živali, poslušajo njihovo oglašanje in spoznavajo njihove značilnosti. Ker pro-
gram traja dva dni, vključuje tudi prenočitev pod zvezdami. Zvečer se na travniku postavijo
šotori, ob tabornem ognju se pripovedujejo zgodbe in ob koncu, otroci zaspijo v mirnem zvo-
ku čričkov in poslušanju kravjih zvoncev. Cilj je, da otroci spoznajo lepoto naše narave in da
spoznajo, da so majhne, drobne žuželke, pajki in glodalci, katerih se otroci pogosto bojijo, lahko
prav prijetne, predvsem pa koristne živali.

Osnovna šola Šmartno v Tuhinju
Šmartno v Tuhinju 27a, 1219 Laze v Tuhinju

T (01) 834 72 00  E [email protected],  www.ossmartno-tuhinj.si

27

Le en dotik narave
in ves svet je bolj prijazen.

(William Shakespeare)
Naravo lahko krotiš,
premagaš je nikoli.

(Marcel Palingenius)
V naravi ni plačila ali kazni:
so le posledice.
Narava v tem koncu je res čudovita,
čeprav v ranem jutru v meglico
še skrita.
Ko sonce jo s toplimi žarki predre,
se kapljice rose v nov dan zaiskré.
Zemlja ne pripada človeku.
Človek pripada zemlji.

Maruša Florjančič, Anamari Hribar, Kristijan Hribar, Lana Hribar, Lana Kališnik, Neža Levec, Nuša Mali,
Katja Poljanšek, Žana Poljanšek, Ivana Pika Schlegl, Luka Šimenc, Martin Šimenc, Klara Šuštar, Lea Šuštar,

Valerija Šuštar, Eva Urankar, Lara Voljkar, Karin Zalaznik
Mentorja Petra Potočnik, prof. geog. in univ. dipl. ped., Tomaž Smole, prof. soc. in univ. dipl. zgod.

28

Več od zlata in
srebra nam sadno
drevje da

Program, v katerem turiste popeljemo po Ponikvi in bližnji okolici s šestimi ogledni-
mi točkami, je izobraževalne in rekreativne narave. Primeren je za različne obiskovalce
Ponikve, še posebej za šolajočo mladino in družine.

Turistični produkt smo zasnovali tako, da gostom ponujamo voden ogled znamenitosti in dveh
kmetij, na katerih udeleženci spoznajo tradicionalen in sodoben način pridelovanja jabolk in pre-
delave jabolk v različne jabolčne proizvode, kot so jabolčni krhlji, obročki, s čokoladnimi ali sadni-
mi prelivi oblite jabolčne kocke, jabolčni sok ipd. Te proizvode bo mogoče tudi degustirati. Z željo,

OŠ Blaža Kocena Ponikva
Ponikva 29 a, 3232 Ponikva

T 059 696 240  F (03) 746 21 50  E [email protected], www.ponikva.si

29

da bi gostom omogočili čim bolj aktivno preživljanje prostega časa, smo pripravili tudi
različne delavnice.
Rdeča nit programa je torej jabolko, ki je Ponikvo zaznamovalo skozi zgodovino in jo za-
znamuje še danes. Obiskovalci se seznanijo z zgodovino sadjarstva na Ponikvi in spozna-
jo nekatere pomembne osebnosti, ki so s svojim delovanjem prispevale k razvoju sadjarstva na
slovenskem.
Svoje veščine si bodo lahko preizkusili v kuharskih delavnicah. Na tradicionalni način bodo ob pomoči izkuše-
ne gospodinje pripravljali preproste jabolčne jedi, kot so pogače, polnjena pečena jabolka, naribana jabolka s
kruhom in prelita z vrhnjem ipd. S pripravljenimi dobrotami se bodo seveda tudi posladkali.
V jesenskem času ponujamo gostom udeležbo v delavnicah, v katerih se bodo naučili, kako na tradicionalen
način pridelamo zdrav jabolčni sok. Aktivno bodo sodelovali pri pobiranju, čiščenju, mletju in stiskanju jabolk.
Sveže iztisnjen sok bodo lahko poskusili in ga nekaj odnesli tudi domov. To je še posebej zanimivo za vse, ki
prihajajo iz mesta in si doma ne morejo pridelati tega proizvoda.
V jesenskem ali spomladanskem času bomo obiskovalce povabili k zasajanju sadnega drevja.
Ponudba zajema še predstavitev lončarske dejavnosti na Ponikvi in v njeni okolici nekoč in danes. Z možnostjo
vključitve v izdelavo lončenih izdelkov želimo gostom poleg aktivnosti omogočiti tudi dojemanje vrednosti izdel-
kov domače obrti. Izdelki, ki jih naredijo sami, imajo za posameznika večji pomen. S tovrstnimi dejavnostmi že-
limo izboljšati odnos ljudi do ohranjanja kulturne dediščine.

Enodnevni program
Ciljna skupina: osnovnošolci, dijaki, družine.

9.00–10.25 Slomškov trg: Blaže in Nežica sprejmeta goste, sledi predstavitev zgodovine Ponikve, izpričane na
Slomškovem trgu, kratek kviz ter voden ogled cerkve sv. Martina

10.30–11.00 Kmetija Zdolšek: predstavitev modernega načina pridelovanja in predelave jabolk ter degustacija
sušenih jabolčnih proizvodov

11.00–11.50 Hoja do naslednje ogledne točke s predstavitvijo kraških značilnosti Ponikve in okolice, ogledom
rastišča velikonočnice ter krajšim postankom za malico iz nahrbtnika

11. 50–12.30 Predstavitev lončarske dejavnosti na Buserjevi kmetiji
12.30–15.00 Kmetija Podkrajšek (Vinotoč Šmid): predstavitev zgodovine sadjarstva na Ponikvi in pomena ohra-

njanja travniških sadovnjakov, lutkovna igrica za najmlajše obiskovalce, delavnice

Možnost izbire med dvema delavnicama:
Pridelovanje domačega jabolčnega soka (samo v jesenskem času):
delavnico vodi gospodar kmetije, udeleženci v manjših skupinah so-
delujejo pri vseh fazah pridelovanja soka – pobiranje jabolk, čiščenje,
mletje in stiskanje; spoznajo stare naprave in postopke za pridelova-
nje soka; sledi degustacija soka in možnost nakupa soka za domov.
Kulinarične delavnice (čez celo leto): delavnico vodi gospodinja
kmetije, udeleženci lahko izbirajo med več jedmi, ki jih želijo pripra-
viti (polnjena pečena jabolka, naribana jabolka s kruhom in vrhnjem,
pogača); spoznajo tradicionalne načine priprave teh jedi v naši krajih,
spoznajo in uporabijo tradicionalne pripomočke in posodo. Sledi de-
gustacija pripravljenih jedi.

Urška Dobnik, Urška Hrovat, Jan Kolbič, Luka Kukovič, Mojca Kukovič
Mentorica Mateja Bevc, prof. geografije in zgodovine

30

Vemo, zakaj ptice
pojejo

Z našim programom želimo turistom, ki bodo prišli v naše kraje, ponuditi doživetje v
dokaj neokrnjeni naravi, jih navdušiti za aktivno preživljanje prostega časa, seznaniti z
lokalnimi posebnostmi in jih prepričati, da se je vredno vrniti k nam.
Razgiban relief Slivniške pokrajine je zelo primeren za pohode in nič čudnega ni, da
imamo na tako majhnem območju kar precej pohodnih poti. V zadnjem času se je po-
večala prepoznavnost Žusma, hriba, ki leži vzhodno od Slivniškega jezera. Na njegovo
prepoznavnost sta vplivali otvoritvi Grajske učne poti Žusem in Stolpa ljubezni, najviš-
jega lesenega stolpa v Sloveniji. O legendah žusemskih grofov in kulturni dediščini na
vrhu Žusma pa je že dolgo veliko znanega.
Program, ki smo ga pripravili, je preplet pohoda, doživetij, ogleda zaščitenih rastlin, foto-
lova, spoznavanja kulturne dediščine in lokalne kulinarike. Posebno pozornost bomo na-
menili zaščiteni rastlini kukavičevki, ki spomladi cveti na travnikih Žusma.
Menimo, da bo pohod najlepše doživetje spomladi, predvsem v maju in juniju, ko na travni-
kih Žusma cvetijo kukavičevke. Ker je program zasnovan tako, da turiste pritegnejo še druge
naravne in kulturne lepote, načrtujemo, da ga bomo izvajali od pomladi do jeseni. Predviden
je celodnevni program, ki obsega okoli 4 ure hoje, ostali čas pa je namenjen doživetjem, ak-
tivnostim in malici. Pohod bomo organizirali za manjše ali večje skupine ljudi. Najmanjša skupi-
na naj bi imela vsaj 10, največja pa 40 udeležencev. Samostojno se ga lahko udeležijo mladi od
10. leta starosti naprej, mlajši pa v spremstvu odraslih.
Pripravili smo krožno pot, ki se začne v Ječovem in nadaljuje po Panoramski poti do Stolpa lju-
bezni. Od tam se spustimo v staro vaško jedro, ki je spomeniško zaščiteno. Mimo kaplanije in
Farovškega vodnjaka se povzpnemo na Krajico, od koder vzletajo jadralni padalci. Nadaljujemo po
Grajski učni poti do doživljajske točke Zakladi grofične Ane. Tam se obrnemo proti gradu Žusem,
nato se vrnemo na izhodiščno točko v Ječovem in doživetje zaključimo na kmetiji Žurej.

Osnovna šola Slivnica pri Celju
Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivnici

T 05 969 6050  E [email protected]

31

Čas Aktivnosti Vsebina

9.00–9.30 Prihod na zbirno točko Naše druženje bomo začeli v Ječovem, v bližini turistične kmetije Žurej. Po

v Ječovem, predstavitev predstavitvi programa bomo na kratko predstavili zgodbo o Ječovem, kjer so

programa in Ječovega ter bile nekdaj grajske ječe in vsakemu pohodniku ponudili žusemsko jabolko.

začetek pohoda

9.35–12.00 Pohod z vmesnimi aktiv- Hodili bomo po Panoramski poti, ki je med domačini dobro poznana. Najprej

nostmi (gozdno okno, ku- nas bo vodila po javorski dolini, nato bomo prečkali reko Voglajno in zavili v

kavičevke, fotolov) gozd, kjer bomo nadaljevali po gozdni poti.

V gozdu se bomo večkrat ustavili in prisluhnili zvokom, ki jih ustvarjajo živali,

veter in morda še kdo. V prvi vrsti bomo prisluhnili petju ptic. Ena od točk v

gozdu bo »gozdno okno«. Skozi leseno okno se bomo zazrli v gozd in posku-

šali kar najbolje opisati tisto, kar vidimo pred sabo. To bo hkrati priložnost,

da udeleženci naredijo prve posebne posnetke t.i. »fotolova«, ki bo potekal

ves čas našega pohoda. Tokrat v okviru fotolova ne bomo lovili izključno ži-

vali, ampak vse, kar je v naravi posebnega.

Pot bomo nadaljevali do Ravnih njiv. Tam si bomo ogledali čudovite kukavi-

čevke, ki bujno cvetijo v pomladanskih mesecih. Udeležence pohoda bomo

opozorili na posebnost teh rastlin in na njihovo ogroženost.

Od Ravnih njiv do Stolpa bodo pohodniki poskušali najti in fotografirati čim

več različnih kukavičevk.

12.00–12.30 Prihod so Stolpa ljubez- Po prihodu k Stolpu bomo razglasili zmagovalca, ki bo posnel največ foto-

ni, razgledna točka, kratka grafij različnih vrst kukavičekv. Ta bo ponosno nosil naziv »Kralj ali kraljica

predstavitev kukavičevk«.

Na kratko bomo predstavili izgradnjo Stolpa. Nato bodo pohodniki z njego-

vega vrha občudovali čudovit razgled.

12.30–13.00 Malica Postregli bomo ocvirkovko, ajdove štruklje z orehovim nadevom, žusemski

jabolčni zavitek in jabolčni sok.

13.30 Ogled starega vaškega je- Ogledali si bomo cerkvi, ki krasita sedlo Žusma, in Farovški vodnjak.

dra na Žusmu

14.15 Vrh Žusma – predstavitev Na vrhu vrhu Žusma nam bo jadralni padalec Damjan Čretnik predstavil teo-

jadralnega padalstva retične osnove jadralnega padalstva. Lahko si bomo ogledali padalo in vzlet

ter polet z njim, če bo primerno vreme.

15.00 Zvoki narave Na tej točki bomo prisluhnili številnim zvokom, ki jih slišimo v naravi.

15.45 Dogodivščine grofične Na tej točki bomo iskali zaklad in izvedeli številne zanimivosti ter prisluhnili

Ane zgodbi o grofični Ani.

16.40 Grad Žusem – izdelovanje Na kratko bomo predstavili zgodovino gradu in eno od zgodb, ki jih je v knji-

nakita in streljanje z lokom gi Legende grofije žusemske zbral gospod Daniel Artiček. Izvedli bomo dve

aktivnosti – »Kdo je boljši lokostrelec« in »Spretni prstki«.

Pri aktivnosti »Kdo je boljši lokostrelec« se bodo pohodniki preizkusili v stre-

ljanju z lokom. Vsak bo dobil material, iz katerega si bo izdelal lok. Nato bo

sledilo streljanje v tarčo. »Spretni prstki« pa bo delavnica, v kateri si bodo

pohodniki izdelali nakit – ogrlico ali zapestnico.

17.40 Spust v dolino in zaklju- Sledi še spust v dolino, na izhodiščno točko. Dan bomo zaključili na turistič-

ček v Ječovem na turistič- ni kmetiji Žurej.

ni kmetiji Žurej

Julija Artiček Jovan, Anja Furdi, Brina Gorza, Gregor Mansutti, Peter Mansutti, Maks Mikša, Nika Pungeršek,
Vid Palčnik, Patricija Tanšek, Kaja Tovornik, Barbara Zalokar
Mentorici Breda Županc in Jožica Vodeb

32

Z ekozelenci v lajf

V našo turistično projektno nalogo smo zavili turistični produkt, ki omogoča prijetno
spoznavanje narave in kotičkov s kulturnimi znamenitostmi v okolici Laškega. Pri tem
smo dali poseben poudarek na čuvanje narave in uporabo odpadnih materialov, tako
imenovanemu krožnemu gospodarstvu. Izoblikovali smo pohod z vmesnimi postojan-
kami, kjer bodo za udeležence potekale družabne igre, spoznali pa bodo tudi nekatere
naše znamenitosti, se seznanili z gozdnim bontonom in kmečkimi opravili. Postojanke
bodo pri kulturnih znamenitostih: opuščena kapela pred vhodom v gozd – predstavitev
gozdnega bontona, kužno znamenje – predstavitev legende o kamniti roki, Šmihel –
cerkev z dvema zvonikoma in zvon želja, Krištof – cerkev z najstarejšimi lesenimi orgla-
mi v Sloveniji.
Za družabne igre smo pripravili balinčkanje z lesenimi balinčki v okrogle kartonaste eko-
zelence in ciljanje s fračo z malimi storži v vrečke z nagradami.
Od začetka do konca pohoda bodo postopno sestavljali sestavljanko, na eni strani se bo
prikazala slika Laškega, na drugi strani pa zemljevid poti, ki smo jo prehodili.
Na koncu pa si bodo iz naravnih materialov, ki jih bodo nabirali med potjo, naredili izdelek,
ki ga bodo odnesli s seboj.
Vse rekvizite smo izdelali iz naravnih in odpadnih materialov, le pobarvali smo jih, da so bolj
prikupni.
Tako bodo lahko bodo vsi, ki se bodo udeležili pohoda, še posebej pa otroci, doumeli, da je
v naravi velikokrat dosti prijetneje in bolj koristno kot pa doma za računalnikom in tudi spoznali,
kako pomembno je ohranjati naravo in uporabiti odpadne materiale za nove izdelke.

Osnovna šola Primoža Trubarja Laško
Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško

T (03) 734 35 50  F (03) 734 35 60  E [email protected],  www.o-ptlasko.ce.edus.si

33

Program

9.00 Zbor na ploščadi pred glavnim vhodom v Zdravilišče Laško
9.05 Pozdrav in predstavitev programa
9.15 Pohod proti Šmihelu z vmesno postojanko pri kapelici in predstavitvijo gozdnega bontona
9.45–10.30 Nabiranje naravnih materialov in hoja proti Šmihelu
10.30–11.00 Šmihel: predstavitev cerkve, počitek in balinčkanje
11.15–12.45 Odhod do »kamnite roke« predstavitev legende, nadaljevanje poti na Krištof
12.45–13.15 Krištof: predstavitev orgel, počitek in streljanje s fračo na Krištofu
13.15–14.30 Odhod do kmetije Razboršek, pogostitev, delavnice in zaključek
Vsak udeleženec bo zbiral koščke sestavljanke od za-
četka do konca naše poti in jih spravljal v vrečko svo-
je skupine. Sestavljanka bo iz odpadnih kartonskih
škatel, na vsaki strani bo nalepljena slika: na eni stra-
ni se bo po sestavljanju prikazala slika poti, ki jo bodo
prehodili, na drugi pa izbrana fotografija Laškega.

Lea Grabner, Tjaša Gradišnik, Lea Lešek Povšič, Barbara Lokovšek, Taja Padežnik,
Katja Pajk, Domen Vrščaj, Eva Vujasinović

Mentorice Slavica Šmerc, univ. dipl. ped., predm. učit. BIO-GOS-NAR
Mojca Povše, prof. SKJ, Anita Drnovšek, predm. učit. LVZ – TIT

34

Ruska steza

Učenke in učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja smo letos raziskovali narav-
ne danosti Ruske steze. Ob pregledovanju starih razglednic in občudovanju urejenosti
parka in stez, smo se odločili, da storimo, kar je mogoče, da te naravne lepote ohra-
nimo. Zato bomo organizirali dobrodelni tek, kjer bomo zbirali prispevke za obnovo in
ohranitev Ruske steze. Pripravili smo načrt organizacije teka, k sodelovanju povabili
krajevna društva in najpomembnejšega partnerja, Rimske terme.
 Ko bo naš biser v celoti prenovljen, potem bomo lahko dosegli naslednji cilj – pridobili
bomo certifikat Slovenia Green Destination.

Naš turistični produkt je namenjen:
•  športnim navdušencem iz šol sosednjih občin (Laško, Radeče, Hrastnik),
•  vsem obiskovalcem kraja in zdravilišča, ki jih zanima tek,
•  vsem, ki želijo aktivno preživeti svoj prosti čas,
•  vsem, ki imajo radi Rusko stezo.

Kaj: dobrodelni tek – kros
Kje: Ruska steza
Kdaj: oktober
Namen: ureditev in obnova Ruske steze
Kdo (udeleženci): kongresni gostje Rimskih term, tekaški navdušenci (tek bo potekal v dveh ka-
tegorijah: otroci 6–10 let in mladostniki ter odrasli od 11 let naprej)
Kdo (organizatorji): OŠ Antona Aškerca, Rimske terme, DTV Partizan Rimske Toplice, Kulturno
društvo Anton Aškerc, Krajevna skupnost Rimske Toplice, Zdravstveni dom Rimske Toplice,
Planinsko društvo Rimske Toplice, Društvo upokojencev Rimske Toplice

Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice
Aškerčeva c. 1, 3272 Rimske Toplice

T (03) 733 82 32  F (03) 733 8 239  E [email protected]

35

Program
Dogodek bo potekal drugo soboto v oktobru.

9.00 Sprejem tekmovalcev pred Sofijinim dvorom, pobiranje startnine in
razdelitev startnih številk

9. 30 Učenci turističnega krožka vodijo ogled Ruske steze in pohod po energetskih točkah
10.30 Otroški kros
11.00 Kros ostalih
11.00–11.50 Igra otrok pri sekvojah (mali nogomet, lovljenje, balinanje)
11.40 Zbiranje vseh tekmovalcev pred Sofijinem dvorom
12.00 Podelitev medalj, priznanj in nagrad

Tek bo potekal v dveh kategorijah. Maskota krosa na Ruski stezi – Logotip Ruska steza
Otroci od 6 do 10 let tečejo veverica Rusko (Simon Obrovnik, 9.a)
dvakratno dolžino Ruske steze. (Tamara Romih Bovhan, 9.b).
Mladostniki (od 11. leta dalje) in
odrasli tečejo štirikratno dolžino
Ruske steze.
Vsi udeleženci kot nagrado prej-
mejo medaljo z logotipom, otroci
pa še maskoto.
Prvi trije zmagovalci poleg spon-
zorske nagrade dobijo še plaketo:
• Otroci dobijo sladko popoldne

v kavarni princese Viktorije v
Rimskih Termah.
• Odrasli zmagovalec pa  preje-
me sponzorsko nagrado Rimskih
Term.

Katja Lipovšek, Amadeja Kopinšek, Timotej Tovornik, David Nemec, Marko Vodišek, Nina Gračner,
Luka Vovk, Gašper Stupan, Sara Bohorč, Simon Obrovnik, Luka Horjak, Jure Ivšek, Matic Pinter

Mentorici Dušanka Klančar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop., prof. zgod.
Jasmina Oblak, prof. sociologije in nemščine

36

Eko vas Gondola

Vsak drobec znanja, ki ga učenec pridobi sam – vsak problem, ki ga sam reši – postane
mnogo bolj njegov, kot bi bil sicer. Dejavnost uma, ki je spodbudila učenčev uspeh, kon-
centracija misli, potrebnih zanj, in vznemirjenje, ki sledi zmagoslavju, prispevajo k temu,
da se dejstva vtisnejo v spomin, kot se ne bi mogla nobena informacija, ki jo je slišal od
učitelja ali prebral v učbeniku.

Herbert Spencer

Prav vsako leto nam je ta misel vodilo pri delu, saj vemo, da je lastno delo in izkušnje
vredno največ.
Radvanje je z vsemi svojimi naravnimi znamenitostmi, še posebej s Pohorjem, zelo lep
in urejen kraj. Nedopustno bi bilo, da vseh teh naravnih zakladov in lepot ne bi videli tudi
turisti.
S turistično raziskovalno nalogo Eko vas Gondola bi želele privabiti domačine in tudi turi-
ste ter jim ponuditi drugačen način preživljanja prostega časa v naravi. Mislimo, da je bi-
vanje v Eko vasi Gondola primeren način za to, saj bi povečalo število turističnih ponudb v
našem kraju. Hkrati bi pomenilo nekaj novega za naš kraj in tudi širšo okolico.
V naši turistično raziskovalni nalogi smo predstavile pomen in ideje besede glamping in ga
primerjale s kampiranjem. Preverile smo njegovo razširjenost v Sloveniji ter idejo, kako bi lah-
ko podobna oblika zaživela v našem kraju. Eko turizem je namreč v velikem razvoju in prav je,
da se vračamo z mislimi in dejanji nazaj k naravi.
Naše ideje izhajajo iz nevšečnosti, ki se nam lahko pripetijo med kampiranjem. Radi kampira-
mo, a je veliko stvari, ki bi se jim radi izognili, nam niso všeč ali smo se jih naveličali in bi želeli
nekaj novega. Zato smo se odločile, da vam predstavimo drugačno obliko kampiranja, glamping,
ali na kratko ’kampiranje malo drugače’. Predstavile vam bomo, kaj to pomeni ter kako bi ta vrsta
kampiranja izgledala v Radvanju.
Prepustimo se domišljiji in si predstavljamo, kako bi lahko uživali, če bi bilo kampiranje v resni-
ci bolj podobno tistemu, ki ga lahko vidimo v pustolovskih filmih (šejki v svojih orientalsko okraše-
nih šotorih sredi puščave, afriški kralji sredi savane, ki imajo pitne vode in hrane na pretek, ali multi-
miljonarji pod baldahinom na lastnem tropskem otočku). Da bi v resnici bivali v naravi in z njo, pa se

Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor
Lackova cesta 4, 2000 Maribor

T (02) 42 12 802  F (02) 42 12 812,  www.ludvik.si

37

nam zavoljo tega ne bi bilo treba odpovedati mnogim ugodnostim, ko nam jih nudijo
bolj udobnejše namestitve.
Naš glamping naj bi bil dostopen vsem. Bila bi cenejša in dostopnejša različica luksu-
znega glampinga, ki ga že ponujajo po svetu in tudi pri nas.
Mnogi ljudje svoj prosti čas radi preživljajo v naravi. Radi kampirajo, vendar ne marajo neudobnih
šotorov, deževnih dni ter vseh ostalih nevšečnosti. Zato je glamping idealna rešitev, saj lahko svoj prosti čas
preživljamo v naravi brez slabih strani kampiranja. Glamping je bolj razkošna oblika kampiranja in bi lahko imel
tudi večjo ponudbo kot navadni kampi.
Eko vas Gondola bi ponujala kotičke, kjer bi se lahko sprostili, se sproščali z meditacijo in jogo; za tiste, ki se
radi ukvarjajo s športom, bi bilo majhno igrišče za mini golf, masaže, razne delavnice v naravi, telovadbo na
prostem … Samo da bi se počutili kot doma. Želimo, da bi ljudje spoznali, da bi bil kamping, v našem primeru
glamping, zelo zabaven in poučen.
Zelo si prizadevamo, da bi bile bodoče generacije navajene preživljati svoj prosti čas v naravi že od mladih let.
Želimo tudi, da bi takšna oblika kampiranja bila dostopna in zanimiva vsem, ki si želijo pustolovščin in avantur.
Ta oblika kampiranja je namenjena še mnogim drugim. Družinam, ki si želijo oddih v naravi, turistom z željo po
dogodivščinah v nepoznanem kraju, najstnikom z željo po novih spoznanjih, starejšim in tudi ljudem s posebni-
mi potrebami.
Idejni predlog za Eko vas Gondola
V okviru raziskovanja in turistično raziskovalne naloge smo dobile idejo, kakšen bi bil glamping v Radvanju.
Najbolj primeren prostor zanj se nam je zdel v Radvanju pod Pohorjem, kjer je kar veliko turistov poleti in tudi
pozimi. Poletje sem privabi gorske kolesarje, ki se z veliko poguma spustijo po progi s Pohorja. Kolesarji se po
navadi nastanijo v bližini, torej v Radvanju. Večina jih biva v Camping centru Kekec, ki je zraven parcele, kjer bi
bil naš glamping. Nekateri pridejo z avtodomi, drugi s prikolicami, tretji pa kampirajo v šotorih. Zelo malo se jih
nastani v bližnjih hotelih ali apartmajih. Zdelo se nam je, da bi jim naša ponudba glampinga zelo ugajala. Ne bi
potrebovali dodatne opreme za kakršno koli kampiranje, namestili pa bi se v lesenih bivalnikih v obliki gondole,
kjer bi bila tudi garaža za kolesa.
Seveda naš kraj ne zamrzne niti pozimi. Sem pridejo ljudje na smučanje. Veliko jih pripotuje iz sosednje
Hrvaške in Madžarske, pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Ti se v hladnih zimskih dneh, ko na Pohorju zaživi
smučarska sezona, smučajo po pohorskih strminah. Gondola bivalniki bi bili primerni tudi za smučarje, ki si ne
morejo privoščiti dragih hotelov ali apartmajev ali pa jim takšne vrste prenočitve ne ugajajo. Še posebej bi se v
njih prijetno počutili tisti, ki radi bivajo v naravi. V zimskem času in hladnejših dneh bi bile hiše ogrevane s po-
močjo sončnih celic na strehi in dodatnih električnih grelnikov v notranjosti bivalnika. Naš glamping bi poime-
novali Eko vas Gondola, saj bi lahko turisti, ki bi se nastanili v bivalnikih v obliki gondole, uživali v vseh lepotah
narave in v vseh ponudbah, med katerimi bi lahko izbirali.
Zavedamo se namreč, da ljudje vedno manj časa preživimo v naravi in s tem želimo poudariti, da je lahko nara-
va tudi na kakršen koli način koristna in primerna za bivanje.
Pridite in se prepričajte. Verjamemo, da nam bo uspelo!

Veronika Ekart, Lana Hötzl, Neža Kramarič, Katja Zrinski, Tina Mlasko, Lara Jugovič,
Tijana Jamnik, Nika Korže, Nika Zadravec

Mentorice Ribana Višnar, Violeta Škrabl, Mateja Arko

38

Ni avta? Ni panike!

Zelen promet za lepši svet!

Kolesarski dan, ki ga bomo predvidoma pripravili aprila, je namenjen mladim in vsem
ostalim, ki bi želeli sproščeno preživeli prosti čas v naravi, stran od mestnih ulic, tele-
vizije in računalnikov. V enem dnevu bomo približali mladim kolesarjenje po Oplotnici
in tako bodo spoznali življenje v neokrnjeni naravi, opazovali bodo prelepo naravo in
bili tudi športno aktivni. Spoznali bodo vzrejo konjev, različne vrste vina in sadja, cerkvi
Sv. Barbare in sv. Janeza Krstnika, črno kuhinjo, našo prelepo graščino z obnovljenim
grajskim kompleksom ter perišče.
Udeleženci kolesarskega se bodo dopoldan zbrali znotraj grajskega kompleksa.
Zbrane bomo člani Turističnega podmladka pozdravili in jim že pred odhodom razkazali
graščino in na novo obnovljen grajski kompleks. Po ogledu bo sledila kratka predstavitev
kolesarske ture, kar bomo opravili s pomočjo kolesarskih strokovnjakov. Nato bodo ude-
leženci sedli na kolesa in se odpeljali do Gorice pri Oplotnici, kjer bodo lahko videli ču-
dovit razgled na Oplotnico. Časa bo dovolj tudi za fotografiranje. Člani Turističnega pod-
mladka pa jim bomo z vrha Gorice razkazali in pokazali kje se kaj nahaja. Sledi vožnja čez
Malahorno do Markečice, kjer se bomo ustavili pri domačiji Leskovar. Lastnik kmetije nam
bo razkazal kmetijo, saj se med drugim ukvarjajo z vzrejo konj. Udeleženci kolesarskega dne
bodo lahko tudi jahali konje. Na kmetiji bo tudi čas za kratek počitek in za malico ter osvežitev
(iz nahrbtnika). S kolesi se bomo nato odpravili na sv. Barbaro, kjer si bomo ogledali cerkev
in črno kuhinjo. Sledi panoramska vožnja čez Dobriško vas in Gmajno do Čadrama, kjer nam
bodo na kmetiji Mlakar omogočili ogled sadovnjaka in vinogradov. Pot nas bo nato vodila do far-
ne cerkve Janeza Krstnika, ki si jo bo mogoče tudi ogledati. Sledi zadnji del poti, mimo vrtca in

Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica
Ulica Pohorskega bataljona 19, 2317 Oplotnica

T (02) 803 33 50  E [email protected],  www.osoplotnica.si

39

osnovne šole, do grajskega parka in perišča, ki ga bomo udeležencem tudi predsta-
vili. V parku sledi tradicionalno oplotniško kosilo, ki ga bodo pripravile članice Društva
kmečkih žena in Turističnega društva Oplotnica. Po kosilu pa bomo v parku pripravili
animacijo z glasbo. Nato sledi odhod domov.

Čas Aktivnost
10:00 Zbor udeležencev v Graščini z ogledom grajskega kompleksa in graščine
10:45 Vožnja v Gorico pri Oplotnici
11:00 Razgled celotne Oplotnice
11:15 Vožnja iz Gorice čez Malahorno v Markečico (na poti bomo videli najstarejšo hišo v Oplotnici)
11:30 Postojanka na domačiji Leskovar (ogled kmetije, ježa konjev, malica)
13:00 Vožnja iz Markečice na Sv. Barbaro
13:30 Ogled Cerkve sv. Barbare in črne kuhinje
14:15 Vožnja iz Sv. Barbare čez Dobriško vas in Gmajno do Čadrama
14:45 Ogled sadovnjakov in vinograda pri kmetiji Mlakar
15:30 Vožnja od kmetije Mlakar do Cerkve Janeza Krstnika
15:35 Ogled Cerkve Janeza Krstnika
16:00 Vožnja do grajskega parka in perišča
16:15 Kosilo, animacijske igre, ogled perišča
17:30 Odhod domov

Krožna pot po Oplotnici:
• Dolžina poti: krožna pot (cca 15 kilometrov)
• Relacija: Oplotnica – Gorica – Malahorna –
Markečica – sv. Barbara – Dobriška vas – Gmajna –

Čadram – Oplotnica
• Zahtevnost: srednja
• Podlaga: asfalt (cca 200 metrov makadamske poti

skozi gozd)

Aljaž Zavšek, Mihael Valenčak, Matic Kalšek, Lana Tkalčič, Maša Štefane, Ana Črešnar,
Nika Kohne, Matjaž Matevžič, Nejc Sadek
Mentorica Nina Razboršek

40

Zelena
Kremenčkova pot

Čeprav se včasih ne zavedamo, moramo priznati, da je naša bližnja okolica, torej
Prekmurje, polna neizkoriščenih, pozabljenih ali neodkritih kulturnih in naravnih lepot.
Ali temu botruje »moderni« tempo življenja, pomanjkanje časa za druženje s prijatelji,
družino ali pa mamljivi nakupovalni centri? Prepričani smo, da temu ni tako, saj je veli-
ko družin, ki s svojimi otroci svoj prosti čas najraje preživijo aktivno v naravi. Prav zara-
di tega želimo s pestrim dvodnevnim programom, poimenovanim Zelena Kremenčkova
pot, družinam približati naravne in kulturne lepote občine Puconci ter sosednjih občin,
tradicionalne običaje in obrti ter številne kulinarične dobrote.
Sestavili smo okolju prijazen program, ki poskrbi za poučno in pestro dogajanje, polno
presenečenj in nepredvidljivih zapletov.
Verjamemo, da Vas je naš zeleni program navdušil. Zagotovimo Vam lahko tudi to, da
boste kar prijetno presenečeni in začudeni, česa se lahko naučite in kaj lahko spoznate v
dveh zabavnih poletnih dneh. Ker vseh podrobnosti ne moremo izdati, je najbolje, da se kar
podate na pot in potrkate na vrata v Puconcih pri Kremenčku.
Program

Čas 1. dan
8.00–8.10 Prihod udeležencev z vlakom ali drugim javnim prevozom ter ogled bližnjih zna-

menitosti kraja (evangeličanska cerkev, spomenik Spametnosti, Dom Štefana
Küzmiča, Zelene dvorawne …).
8.10–8.40 »Živijo, jaz sem« spoznavna igra (10 min), poslikava majic (20 min).
8.40–9.30 »Na obisku pri teti Meti, stricu Rožmarinu in mali Ajdi«
1. skupina – mame: izdelovanje zeliščnih mil,
2. skupina – očetje: peka zeliščnega kruha,
3. skupina – otroci: priprava zeliščnih namazov.

Osnovna šola Puconci
Puconci 178, 9201 Puconci

T (02) 545 96 00  F (02) 545 96 13  E [email protected]; www.ospuconci.si/

41

9.30–9.35 »Kam vodijo stopinje?«
Otroci na podlagi majhnega zemljevida poiščejo veliki zemljevid.

9.35–10.00 Kolesarjenje v Brezovce.
10.00–11.30 »Fčelina drüžba«

• predstavitev čebelarstva (40 min),
• tekmovanje v okušanju različnih vrst medu (10 min),
• izdelava sveč in peka medenjakov (40 min).
11.30–12.00 Kolesarjenje do lovskega doma v Brezovcih in predstavitev dela lovca ter življenja v gozdu.
12.00–12.30 Preživljanje prostega časa v »Mini adrenalinskem parku«
(plezanje, streljanje z lokom, gradnja lesenih hišic za »gozdne škrate«).
12.30–12.45 »Skriti zaklad«
Ob koncu igre jih pričaka maskota Zelene Kremenčkove poti.
12.45–14.00 Vožnja z vlakcem do Jelenovega hrama, kjer jih za kosilo čakajo domače prekmurske koline.
14.00–14.30 Nadaljevanje poti z vlakcem po prekmurskem okolju.
14.30–14.50 Polnjenje energije na energetskih točkah.
14.50–17.10 Prostočasne dejavnosti ob Ledavskem jezeru (počitek ob jezeru, pohod okrog jezera in ogled okolice).
17.10–20.00 »Vaško drüženje« (večerja, ljudski plesi, ličkanje koruze, pletenje košar, izdelava prekmurskega slovarja).
2. dan
7.30–8.00 Prebujanje.
8.10–8.40 »Dobro jütro dober den, mij želijmo sen«
Sledi pravi prekmurski zajtrk (prekmurska šunka, med, domači kruh, ocvirki ter zaseka).
8.40–11.00 Dopoldne imajo možnost rekreacije: vožnja s kanuji po jezeru, tenis ali nogomet ter ostale športne
aktivnosti.
11.00–12.00 Pot do lončarja v Pečarovce (ogled naravnih in kulturnih znamenitosti občine Puconci).
12.00–13.30 Lončarstvo Zelko
• 1.skupina: izdelovanje lončenih izdelkov,
• 2. skupina: poslikava izdelkov.
13.30–14.30 Ogled Goričkega.
14.30–15.30 Ogled živali pri Sečkovih na Vaneči.
15.30–16.00 Sprehod do Keme Puconci.
16.00–18.00 Zaključno druženje po Kremenčkovo v Puconcih.
18.00 Odhod z vlakom ali avtobusom domov.

Zemljevid Zelene Kremenčkove poti

Legenda:
1. OŠ Puconci
2. Čebelarstvo Car
3. Lovski dom Brezovci'
4. Jelenov Hram Beznovci
5. Zdravilne točke
6. Turistična kmetija Ferencovi ob Le-

davskem jezeru
7. Lončarjenje pri Zelkovih
8. Obisk živali pri Sečkovih
9. Kema Puconci

Sarah Friškič, Julijan Hodžar, Ana Kovačec, Nika Kuhar, Jure Lazar, Kristina Norčič, Tea Ritlop
Mentorici Mateja Žökš, prof. geografije in pedagogike, Monika Prelog, prof. likovne umetnosti

42

M(N)oč pravljice v
Deželi štorkelj

Tema letošnjega festivala, Zeleni turizem, nas je zelo pritegnila, saj je ravno narava naj-
večje bogastvo naše občine. Tega se podmladkarji zavedamo, jo spoštujemo, negu-
jemo in s pravo mero želimo ponuditi tudi turistom. Z našo projektno nalogo »M(N)oč
pravljice v Deželi štorkelj«, želimo opozoriti na naravno bogastvo, ki nas v našem kraju
obdaja pa zaradi naglice življenja tega včasih sploh ne opazimo. 
Oblikovali smo turistično pot, ki se začne v Penovjeh pri studencu Palčka Polanskoga,
vodi mimo Copekovega mlina, skozi Dolnji log do napajališča štrkov Berek in se zaklju-
či  v parku Dežela štorkelj. 
Bistvo vseh postojank na naši pohodniški poti so pravljice. Pravljice, ki so jih napisali
podmladkarji sami. Navdih za pisanje so dobili v tej Deželi štorkelj, ki jo od pomladi do je-
seni, s svojimi razpetimi krili ponosno preletava polanski štrk. 
Zakaj pravljičnost? Naš glavni turistični produkt je narava, ki jo popotnikom želimo ponudi-
ti  v vsej njeni polnosti in je pri tem ne oškodovati. Pravljica je tako po našem mnenju najpri-
mernejša pot, da lahko človek umiri svojo dušo, prebudi otroka v sebi in končno  pogleda
skozi pravo okno narave. 
Kdaj se bo zgodilo? 
Takrat ko pravljice najbolj zaživijo. Čas kresne noči bo našemu dogodku dal še dodatno
moč, saj je takrat čisto vse mogoče. In na predvečer Dneva državnosti, ki bo letos še posebej
zaznamovan. 

Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana
Velika Polana 215 b, 9225 Velika Polana

T (02) 573 58 40  E [email protected]

43 aktivnost
zbiranje, odhod na avtobus
Še naše povabilo poslušanje pravljice »Nevole f Polanskon loščeki«,
Pupoutnik, malo se stavi, iskanje culice
skous okno pugledni pa nikaj ne pravi, pravljica Palčka Polanskoga, druženje v palčkovi
f pravlico stoupi si spučijni učij, čajnici
svojo düjšo začüjti, odloži skrbij. ogled Copekovega mlina, malica
Besedilo: Podmladkarji pravljica o stari vrbi
Melodija: Denis Zver Sovina pravljica
pravljica Kresnicin prihod
čas kraj (lokacija) Ples Kresnic, Kresnicina zgodba
16.30 Velika Polana (parkirišče ob parku) Štrkova pravljica
17. 00 Mala Polana (Penovje) Kak je jousa gratala guspa

18.00 Mala Polana (Polanski lošček)

18. 30 Mala Polana (Copekov mlin)
19. 30 Mala Polana (Dolnji log)
20. 30 Velika Polana (Dolnji log – gozdna jasa)
21.30 Velika Polana (Dolnji log – Veško)
21.45 Velika Polana (Dolnji log – travnik)
22.15 Velika Polana (Berek)
23.00 Velika Polana (park Dežela štorkelj)

Domen Pucko, Špela Jaklin, Tia Tonkovič, Alja Magdič, Žan Farkaš, Ajda Iza Ritlop,
Lana Marija Kapun Hozjan, Pia Cigut

Mentorici Natalija Šimon, Andreja Kavaš

44

Deblakov pristan

V letu 2016 je Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Zato smo si v naši projektni nalo-
gi zastavili za cilj trajnostni turizem, zeleni turizem in hkrati nekaj svežega, nekaj ino-
vativnega za Ljubljano. Odločili smo se za glamping. Glamping je skovanka iz besed
glamur in kampiranje. Oboje skupaj se zdi nezdružljivo, vendar je to v svetu turizma
vse bolj priljubljena oblika počitnikovanja. Naš glamping je umeščen v čudovito oko-
lico Ljubljanskega barja ob reko Ljubljanico. Vasica je grajena v koliščarskem slogu.
Ima vse, kar potrebuje sodobni popotnik. Mir, naravo in pridobitve današnje družbe.
Deblakov pristan vas z nestrpnostjo pričakuje, da vam šepetaje predstavi svojo zgod-
bo. Zgodbo, kjer je v naravno oazo miru skrbno umeščena luksuzna in ekstravagantna
arhitektura, ki je na vsakem koraku prežeta z zelenjem. Poleg arhitekturne dovršenos-
ti in skrbne umestitve v naravno okolje vas bo notranjost glamping hiše navdušila, bival-
no in tehnično, z najvišjim nivojem prestiža in s popolno zasebnostjo. Prepustite se nam,
doživite nepozabna doživetja, razvajajte se in sprostite se ob spoznavanju naravnega oko-
lja in mnogih prečudovitih živalskih vrst. Ponujamo vam vožnjo z deblakom, kolesarjenje
po čudoviti okolici Ljubljanskega barja, opazovanje ptic, izdelovanje lončenih izdelkov, spo-
znavanje zgodovine barja z obiskom kulturnega društva Fran Govekar, kjer je razstava o ko-
liščarjih, in vrhunsko kulinariko, ki je povezana z lokalnimi pridelovalci. Vse je zasnovano na
trajnostnem turizmu.
Pridite za vikend in ostanite cel teden.

Osnovna Šola Hinka Smrekarja
Gorazdova 16, 1000 Ljubljana

T (01) 500 81 70  F (01) 500 81 80  E [email protected],  www.o-hsmrekar.lj.edus.si

45

Na naši stojnici smo obiskovalcem v spomin podarili drevak z opisom
našega turističnega produkta. Ker pa je naš projekt zasnovan zeleno,
ekološko in trajnostno smo obiskovalce presenetili tudi s pšenico za so-
čenje, ki se jo lahko uporabi za zdrave napitke – smothije.

Smoothie Zelena eksplozija
• ½ skodelice zelenega grozdja
• ½ skodelice trave za sočenje
• breskev brez koščice
• ½ skodelice na kocke narezanega ananasa
• ½ skodelice vode
• 1 žlička limone
Kalorije: 125 KCal
Maščobe: 1 g
Proteini: 5 g
Ogljikovi hidrati: 32 g
Kalcij: 2 g
Železo: 7 mg
Vitamin A: 9%
Vitamin C: 147%

Smoothie Borovnična mavrica
• ½ skodelice trave za sočenje
• 2 srednje veliki hruški
• ½ skodelice vode
• ½ skodelice borovnic
• 1 žlička limone
Kalorije: 204 KCal
Maščobe: 1 g
Proteini: 1 g
Ogljikovi hidrati: 55 g
Kalcij: 3%
Železo: 6 mg
Vitamin A: 7%
Vitamin C: 105%

Uganka

Lara Krašovec, Dilara Orehek Hati, Jakob Potočki, Aljaž Curk
Andrej Martinek, Sebastjan Abbad

46

Zeleni detektivi

Tematska pot z geolovom

Naša šola se nahaja na obrobju Ljubljane, natančneje v Podutiku in letošnja krovna
tema ZELENO je neposredno povezana z lovoriko, ki jo v tem letu nosi naše glavno
mesto – Ljubljana – zelena prestolnica Evrope. Ker je v bližini naše šole hrib, imeno-
van Toško Čelo (pod sv. Katarino), na katerega se učenci s starši večkrat podamo na
pohod, smo se odločili za ureditev nove tematske poti (po vzoru GEOLOVA), name-
njene medgeneracijskemu druženju. Zaradi zahtevnosti ga bo v dogovoru z vodstvom
šole, lokalno skupnostjo, Zavodom Republike Slovenije za gozdove, turističnim dru-
štvom Dravlje ter mestno občino izpeljati v naslednjih dveh letih. Prvi del je že za nami,
postavili smo pot, jo predstavili v oddaji Hudo na Radiu Slovenija 1, po šolskem radiu,
na šolski spletni strani ter na našem FB profilu, sedaj pa čakamo na prve odzive geolov-
cev, ki so se podali na pot. V začetku meseca junija bomo poskusno organizirali zamišlje-
ni dogodek za učence naše šole, njihove starše in stare starše ter jim omogočili tudi za-
saditev smrečic na Toškem Čelu, čez dobro leto pa načrtujemo organizacijo dogodka za
širšo javnost.

Osnovna šola Miška Kranjca Ljubljana
Kamnogoriška cesta 35, 1000 Ljubljana

T (01) 518 80 10  F (01) 510 26 05  E [email protected]

47





ZELENI DETEKTIVI – TEMATSKA POT Z

GEOLOVOM

Toško Čelo leži blizu Podutika v Ljubljanski kotlini. Spada v sklop Polhograjskih dolomitov. Njegova nadmorska
višina je 590 m. Z vrha oziroma nekoliko nižje se nam odpre lep razgled na del Ljubljane in okoliškega
hribovja. Nekaj 10 metrov pod vrhom se nahaja Lovska koča. Do vrha Toškega Čela lahko pridemo z avtom,
kolesom ali peš. Poti, ki vodijo do Toškega Čela in njihov čas, so: Preval–Toško Čelo 35 minut, Šentvid–Toško
Čelo 1 ura in 45 minut, Ljubljana–Toško Čelo 1 ura. Vse naštete poti so lahke (nezahtevne) in označene. Pot je
na določenih odsekih lahko nevarna zaradi v žledu podrtih dreves, zato previdnost ni odveč. Varujmo naravo
– smeti ne odlagajmo na poti, temveč v smetnjake na začetku ali na koncu poti. Uporaba tematske poti na
lastno odgovornost.



LEGENDA

N 46.0745
E 14.4440

ZAKLAD
TEMATSKA
POT
TUKAJ SEM
SPOMENIK
NOB
LOVSKA
KOČA

NAVODILA ZA NAGRADNO IGRO

Geolov je moderna oblika iskanja zakladov z uporabo GPS-sprejemnikov ali mobilnih telefonov. Tekmovalno ekipo
sestavljajo najmanj trije člani družine treh generacij (npr. dedek, sin, vnuk), ki se prek računalnika ali telefona poveže in
prijavi na spletno stran www.geocaching.com ter sledi namigom o skritih zakladih ob poti. Cilj igre je, da ekipa zbere
vse dele sestavljanke, jih na koncu poti sestavi ter se z njimi fotografira in svoj ulov objavi na FB-profilu (Tosko Celo),
kjer dobi vsa ostala navodila o poteku igre in morebitni osvojeni kulinarični nagradi. Vsaka ekipa, ki uspe najti vse
zaklade, prejme tudi posebno nagrado – vabilo na posaditev lastne smreke na območju tematske poti v
spomladanskem času. O prejemu nagrade bo ekipa naknadno obveščena prek FB ali elektronske pošte.



Koraki za sodelovanje v geolovu:
1. prošnja za FB-prijateljstvo s TOSKO CELO – seznanitev s pravili in podrobnimi navodili igre,
2. registracija na www. geocatching.com in pregled skritih zakladov na Toškem Čelu,
3. opravljena tematska pot z vsemi najdenimi koščki sestavljanke in fotografija ekipe s celotno sestavljanko,
4. objava podatkov in sorodstvenega razmerja članov ekipe ter fotografije na FB (Tosko Celo) ali po elektronski pošti
[email protected],
5. prejem obvestila (prek FB ali po elektronski pošti) o uspešno opravljenem geolovu in možnosti sodelovanja v
nagradni igri za kulinarično nagrado.



INFO: KLIC V SILI 112 INTERVENCIJA 113 NAZIV FB-PROFILA: Tosko Celo GMAIL: [email protected]




Enja Brumec Kovačević, Analuna Havliček, Kristina Kirkić, Ajda Toplak, Leon Babić in Ema Dolenc
Mentorice Maja Volk, Brigita Kumer Rener, Mojca Žvokelj

48

Zeleni turizem v
Moravški dolini

Zanimive točke naravne in kulturne dediščine v Moravški dolini predstavljamo kot dva
in pol dnevno turistično ponudbo za mlade v naravi. Z našo turistično prireditvijo, po-
imenovana Zeleni turizem v Moravški dolini, bomo spoznali izbrane predele Moravške
doline, ki so namenjeni druženju in izobraževanju z možnostjo prenočitve. Okolica je
obdana z gozdom, prijeten vzpon na bližnji Dešen pa nas ob lepem vremenu nagradi s
prečudovitim pogled na Moravško dolino.
Našo dogodivščino bomo opravili peš in s kolesi, prenočevali na ekoloških prenočiščih
(na seniku ali v šotoru), hranili se bomo v domačih gostilnah in na kmetijah, ki imajo eko-
loško pridelavo, tako sadja, zelenjave, kakor tudi mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in
mesnih izdelkov.
Učno-sprehajalna pot Rača
Pot je postavljena na zahodnem delu Moravč, med Krašcami, Dvorjami in Sv. Andrejem Ob
poti obiskovalec spozna stavbno, sakralno in drugo kulturno dediščino ter neokrnjene narav-
ne lepote pokrajine. Pot se začne pri gasilnem domu v Krašcah, kjer je postavljena informa-
tivna tabla z opisom poti. Za lažjo orientacijo je označena z usmerjevalnimi tablami in marka-
cijami s stiliziranim mlinskim kolesom. V nekoč zelo čisti rečici so našli svoj življenjski prostor
raki in zato so ji dali ime Rača. Danes je rakov le še za vzorec, ime pa je ostalo. Rača je ohra-
nila svoj naravni tok z značilno obvodno vegetacijo in pestrimi obvodnimi biotopi, ki so življenj-
ski prostor številnim vrstam ptic in vodnim živalim. Domačini so izvire in druga primerna mesta ob
Rači preuredili v perišča, ki še danes kljubujejo naravi in spominjajo na čas pred pralnimi stroji.

Osnovna šola Jurija Vege Moravče
Vegova 38, 1251 Moravče

T (01) 723 12 10  F (01) 723 10 03  E o-jvmoravč[email protected]

49 12.00–13.00 Kosilo – gostišče Peterka
15.30–17.30 Ogled kmetij in njihovih dejavnosti
Program
kmetija Matčk
Petek • ogled sadovnjaka
15.00–15.30 Sprejem in ogled starega trškega jedra • prikaz pridelave jabolk
• predelava jabolk
• ogled cerkve kmetija Kocjančič
• ogled spomenikov • ogled živali in molže
• legenda o »maravškem mačku« • pokušina domačega jogurta
16.00–16.30 Obisk vrtljive kapelice pod Stražo • ogled strojev in pripomočkov na
• ogled kapelice
17.00–17.30 Pletenje slamnatih kit kmetiji
• učenje pletenja kit in pridobivanja 17.30–18.00 Malica
18.00–19.00 Taborniki in nastanitev – Ribniki
znanja
17.30–18.00 Malica • nastanitev in postavitev šotorov
18.00–19.00 S kolesi na Ranč Pr´Osolet 20.00–21.30 Športne igre

• ogled kovaške delavnice • gumitwist, balinčki, odbojka na mivki
• skrb za konje (božanje, krtačenje, ki- • v primeru slabega vremena družab-

danje, hranjenje konjev …) ne igre
19.00–20.00 Večerja 22.00… Nočitev
20.00–22.30 Astronomska opazovalnica
Nedelja
• ogled nočnega neba 8.00–8.30 Zajtrk
• predavanje učitelja Rousa Robide o 9.00–10.30 Učno-sprehajalna pot Rača

zvezdah • pridobivanje znanja o Rači in spozna-
• v primeru oblačnega vremena si ogle- vanje narave

dujejo nočno nebo s predhodno nalo- 10.30–11.00 Malica
ženo aplikacijo Google Sky Map 11.00–12.30 Izdelava makete mlina
23.00… Nočitev na seniku
• spanje na pohištvu iz sena • izdelava makete mlina
Sobota • izdelek si shranijo kot spominek
7.30–8.00 Zajtrk 14.30–15.30 Čutna pot v gozdu kot zaključek z vklju-
8.00–9.30 Jahanje konj, skrb za domače živali čenimi vsemi doživetji
• skrb za živali – ogled mini živalskega • obisk čutne poti v parih
vrta 16.00–17.00 Zaključek
10 00–11.30 S kolesom do mlina Rotar Povabilo na najvišji vrh občine
• ogled mlina, stari in sodobni del Pivkeljturn
• spoznavanje žit in mlevskih izdelkov
13.30–15.00 Delavnica
• ogled usnjarske delavnice, izdelava
preprostega usnjenega mošnjička
• predstavitev izdelave čipk, razlaga iz-
delave kvačkanega izdelka, poskus
kvačkanja

Lucija Urbanija, Greta Kočar, Blažka Mencinger, Patricija Koren, Nika Gorta, Monika Vrhovec, Katarina
Sušnik, Maruša Burja, Lara Stegnar Farič, Ajla Škrgić, Karmen Cerar, Jerneja Jamšek, Monika Jamšek, Ema

Brodar, Eva Štrekelj, Tajda Pintar, Alina Mazničenko, Urška Kamenšek, Jerca Urankar, Miran Vehovec
Mentorici Alenka Tominšek, prof. slovenskega jezika, Irena Malovrh, univ. dipl. ing. tekst. tehn., učiteljica OPB

50

Zmajčkove zelene
dogodivščine

Slovenske Konjice so zanimiva izletniška točka, saj ležijo v bližini avtoceste in so do-
stopne iz različnih smeri. Odlikuje jih prijaznost in urejenost podeželskega mesta, ki
nudi možnost obiska skozi vse leto.
Osnovnošolci se zavedamo dolžnosti ohranjati kulturno izročilo, pomembnosti bi-
vanja v naravi in druženja s prijatelji. V ta namen smo zasnovali nalogo z naslovom
Zmajčkove zelene dogodivščine. Obljubljamo vam veliko nepozabnih doživetij, vznemir-
ljivih trenutkov in kup čudovitih spominov.
Oblikovali smo festival v naravi, ki zajema družboslovne, naravoslovne, tehnične, špor-
tne in zabavne vsebine. Vanj smo vključili pisano paleto ustvarjalnih delavnic, s katerimi
želimo prikazati drugačne možnosti pouka in zanimive načine preživljanja prostega časa v
naravi.
Celoten program pa bodo obogatile tudi konjiške kulinarične dobrote.

Športne dejavnosti Ustvarjalne in zabavne delavnice Učne vsebine
Plezanje Kuharska (smooti iz gozdnih sadežev) geografija
Ples, zumba Igra spomin likovna umetnost
Badminton Spretni prsti: sovice iz lubja, miške iz storžev, bršlja- zgodovina
nova krona
Štafetne igre Živalski kamenčki biologija
Pohod Verižice, obeski naravoslovje
Igre z žogo Mlinček iz lesa gospodinjstvo
Poligon Ladjice iz lubja tehnika
Rolanje Razglednice slovenščina
Tek Laterne, lampijoni spoznavanje okolja

Osnovna šola Ob Dravinji
Ulica Dušana Jereba 1, 3210 Slovenske Konjice
T (03) 757 27 30  E [email protected], www.osobdravinji.si