Zeleni-turizem-2016

101

Program jednodnevnog izleta na Goč
Maršruta: Vrnjačka Banja – Goč – Vrnjačka Banja
Okupljanje grupe ispred hotela u 9h. Polazak na planinu Goč, autobusom, u pratnji lo-
kalnog turističkog vodiča tj. učenika naše škole i članova planinarskog društva. Planirani
dolazak na Goč u 09:20h.
Šetnja do vidikovca odakle se pruža očaravajući pogled na gočki krajolik – idealno mesto za zaljubljenike u pri-
rodu i umetnost fotografije.
Članovi planinarskog društva Goč će vam organizovati svojevrsno takmičenje u orijentiringu u želji da probude
vaš sportski i avanturistički duh. U što kraćem vremenskom periodu trebate pronaći kontrolna mesta za overu
a najbrze i najsnalažljivije čeka simbolična nagrada – tegla livadskog meda baba Jele.
Oko 15h je predviđeno vreme za ručak u ribnjaku Salus pod vedrim nebom. Svaka šuma ima svoju vilu.
Legendu o gočkoj vili ispričaće vam ljubazni domaćini posle ručka uz času domaćeg kupinovog vina.
Posle ručka ćemo Vam ponuditi »tretmane« šumskog wellnesa na naš način – »kupanje« u šumskom vazduhu,
grljenje drveća, sakupljanje mirisnog lekovitog bilja i gljiva, naučićemo Vas kako da napravite biljne jastučiće i
predstaviti Vam neopisiv užitak bosonogog hodanja po mekoj travi.
Predložićemo vam i meditaciju na travi, uz masažu zvučnim činijama, pored jednog od mnogobrojnih planin-
skih izvora uz osvežavajući vetrić koji donosi okrepljenje i ublažava vrelinu žege u letnjim mesecima.
Na kraju, zasadićemo sadnicu bora, naše drvo prijateljstva, kao uspomenu na zajedničko provedeno vreme.
Oko 19h povratak u dolinu iz koje smo krenuli, povratak u Vrnjačku Banju.
Cena izleta je 12 evra.
Cena izleta obuhvata:
• prevoz atobusom iz Vrnjačke Banje do planine Goč
• »kupanje« u čistom šumskom vazduhu
• takmičenje u orijentiringu
• ručak u ribnjaku Salus i
• vežbe zdravlja u prirodi uz pratnju turističkog vodiča – učenika UTŠ.
Vreme izvođenja – maj, jun, jul, avgust i septembar 2016.

Viktoria Vasiljković, Ivana Stanojević, Dušica Nedić, Stefan Čeperković, Đorđe Drobnjaković
Mentor Marija Karavesović

102

Hotel za sutra –
Eko hotel Porto

Novi turistički proizvod/i za jačanje ukupne konkurentnosti destinacije u kojoj se
Škola nalazi temeljen/i na:
•  pozitivnim učincima u zaštiti okoliša
•  uvođenju novih tehnologija
•  uključivanju strateški definiranih posebnih oblika turizma (eko turizam, eno i gastro,
omladinski, socijalni i dr.)

Naziv i opis projekta
Potaknuti razmišljanjem o globalnim promjenama u prirodi koje kreiramo svojom nebri-
gom i onečišćavanjem našeg jedinog planeta, te s obzirom na komparativne prednos-
ti Istre u vidu prirodnih resursa, ljudskih resursa i drugih elemenata turističke destinacije
Istra, projektni je tim došao do IDEJE za izradu projekta pod nazivom:
»Hotel za sutra« – Eko hotel na primjeru Grada.
Projekt se referira na Strategiju razvoja turizma RH do 2020. u dijelu EKO orijentacije i ra-
zvoja održivog turizma koji uključuje ekološki odgovoran pristup u novoj izgradnji.
Ključno pitanje koje se postavlja je: Mogu li ja biti promotor promjena u svakodnevnici koje
doprinose očuvanju okoliša?
U projektu se polazi od pretpostavke da su poslovne ideje i poslovni planovi osnova za pokreta-
nje i razvoj malih i srednjih poduzeća u turizmu RH, te daju mogućnost za razvoj novih poduzet-
ničkih projekata u tom sektoru.
Projekt ukazuje na nužnost razvoja turizma i hotelijerstva u skladu s načelima održivog razvoja,
kao i na potrebu poštivanja zakonskih okvira i standarda prostornog planiranja.

Turističko-ugostiteljska škola Antona Štifanića
Prvomajska 6, 52440 Poreč, Croatia

T +385 52 429 250  F +385 52 431 622  E [email protected],  www.ss-astifanica-porec.skole.hr

103

Aktivnosti projektnog tima Škole sastoje se od:
1. Izrade Poslovnog plana eko-hotela
2. Prezentacije projekta
Projekt je usmjeren na osmišljavanje poslovnog plana, malog eko-hotela koji će biti građen,
uređen, opremljen i održavan primjenom eko-standarda, namijenjen ciljnoj skupini ekološki osvi-
ještenih potrošača koji odredište biraju po »ekološkim kriterijima« uz financijske koristi i snažan marketinški po-
ticaj, a sve s ciljem zaštite okoliša i postojećih prirodnih resursa koji su prirodna osnova turizma.
»Misliti, planirati, graditi i poslovati u skladu s prirodom«

Plan aktivnosti

1. Prikupljanje informacija o ekologiji eko- Učenici – rad u učionici korištenje Interneta, telefona, e-mail, Web

turizmu, eko hotelima stranice

2. Istraživanje dobrih primjera u praksi Učenici – rad na terenu

3. Procjena stvarnog stanja u destinaci- Učenici – Zajednički rad u učionici, rad na računalu

ji i sinteza u svrhu izrade Poslovnog pla- • Komunikacija i koordinacija projekta putem Skype, Facebook grupe

na i idejno-arhitektonskog rješenja za »Istra za mlade«

Eko hotel

4. Izrada projekta: Učenici – rad u učionici

a. Izrada Poslovnog plana Eko hotela • Rad na računalu uz instrukcije voditeljica projekta

Izradu poslovnog plana radi projektni tim Turističko-ugostiteljske škole –

naglasak na simulaciji eko-menadžmenta i izradi ponude hrane i pića

• Suradnja s Uredom za prostorno uređenje i graditeljstvo Grada Poreča

5. Predstavljanje projekta »Hotel za su- Učenici – Projektni tim Škole – Prezentacija projekta u Školi

tra« – Eko hotel

6. Promocija projekta »Hotel za sutra« Lipanj 2015 – predstavljen i Pohvaljen od Ministarstva turizma Republike

Slogan – »Hotel for tomorow« Hrvatske

27. 1. 2016. – Promocija projekta na 13. Međunarodnom sajmu Več zna-

nja za več turizma na temu »Zeleni turizem« Na sajmu Natour Alpe-Adria

u Ljubljani

Martina Filipović, Aleksandra Jazvec, Stella Kolgeraj, Aleksandar Milanković, Entoni Medak, Marija Ašćić
voditeljica projekta Vilma Čehić-Janjuš

104

Skriveno blago …

This presentation will guide you through the preserved nature. On our way to »Uvac«
we will first take you to the village of Drvengrad, made by Emir Kusturica. It is located
in the Zlatibor District near the city of Užice. There you will enjoy the view of intact na-
ture along with other beautiful things that Emir Kusturica has prepared for you. Then
we will continue our journey to the Uvac Special Nature Reserve, where we will enjoy
magnificent caves made by nature, the unpolluted Uvac river, and observe the Griffon
Vulture, an endangered species of eagle in its natural habitat. Through our brochures
and films we will show you the best of green western Serbia, and we will give you
small samples of our western Serbia homemade food.

Ugostiteljsko-turistička škola Beograd
Jug Bogdanova 28, 11000 Beograd, Serbia

T +381 11 26 31 899  E [email protected],  http://ut-skola.znanje.info/

105

Proposal tours

Itinerary I
Day 1
After landing at Nikola Tesla airport, departure for Mokra gora through Belgrade and Ibar
highway. Lunch at ethno restaurant Jatare. Ride in Sargan Eight, where you will enjoy the spectacular view on
the pristine landscape around Tara. A visit to Drvengrad is a must and here we recommend a break for coffee
and homemade brandy. After getting acquainted with these attractions, we continue our journey over Zlatibor
and Zlatar to the village Akmačići, where accommodation is provided in the household Luković. Dinner,
overnight.
Day 2
Breakfast. Daily excursion to the Uvac lakes. Hiking from the campsite at Sjenicko lake. Lunch break at the vi-
ewpoint Molitva. Catamaran ride. Visit to Ice and Usac caves. Dinner, overnight.
Day 3
Breakfast. Departure for Zlatibor. Walk around Gostilje waterfall. Visit to Stopica cave. Lunch at Ovcar-Kablar
gorge. Continuation of the journey to Belgrade. Departure for Nikola Tesla airport. (End of services).

Itinerary II
Day 1
After landing at Nikola Tesla airport, departure for Mokra gora through Belgrade and Ibar highway. Lunch at
ethno restaurant Jatare. Ride in Sargan Eight, where you will enjoy the spectacular view on the pristine lands-
cape around Tara. A visit to Drvengrad is a must and here we recommend a break for coffee and homemade
brandy. After getting acquainted with these attractions, we continue our journey over Zlatibor and Zlatar to the
village Akmačići, where accommodation is provided in the household Luković. Dinner, overnight.
Day 2
Breakfast. Daily excursion to the Uvac lakes. Hiking from the campsite at Sjenicko lake. Lunchbreak at the vi-
ewpoint Molitva. Catamaran ride. Visit to Ice and Usac caves. Dinner, overnight.
Day 3
Breakfast. Guided tour from the reserve to the sites best for watching the magnificent griffon vulture. Enjoying
the sight. After lunch, walk through Zlatar, a mountain of preserved beauty …
Day 4
Breakfast. Departure for Zlatibor. Walk around Gostilje waterfall. Visit to Stopica cave. Lunch at Ovcar-Kablar
gorge. Continuation of the journey to Belgrade. Departure for Nikola Tesla airport. (End of services).

Nikola Dinčić, Tatjana Petrović,Radmila Knežević, Teodora Jovanović
Mentor Nikola Mizdrak

biseri Slovenije

Ljubljansko

Pred 5000 leti so se med naselbinami
koliščarjev in umetelno zgrajenimi jezovi, ki
so jih napravile kolonije bobrov, na obronkih
plitvega jezera pasli mogočni jeleni z
lopatastim rogovjem. Kakih tisoč let pozneje
pa se je kotanja, iz katere so se dvigovali le
osamelci Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke
in Kostanjevica, začela zaraščati. S postopnim
naseljevanjem šotnega mahu se je nizko barje
spremenilo v visoko; njegova površina se je ponekod od
okolice dvignila tudi za več metrov.

barje Močvirska logarica ali FOTOGRAFIJE: TOMO JESENIČNIK, SHUTTERSTOCK
močvirski tulipan cveti konec
Sledilo je intenzivno izkoriščanje šotnega mahu marca ali v začeteku aprila.
predvsem za kurjavo. V drugi polovici 18. stoletja
se je človek smelo lotil kopanja osuševalnih Vpliv človeka
jarkov, s kakršnimi so že v 1. stoletju barje
velikopotezno osvajali in spreminjali Rimljani. Do Človek s svojimi poskusi osuševanja 163 km² velikega
petdesetih let prejšnjega stoletja so prebivalci barja, z regulacijo Ljubljanice in nekaterih drugih rek
z barja in okolice šoto skoraj povsem izsekali. ter potokov, z opuščanjem kmetijstva in predvsem
Jurčevo šotišče je danes eno izmed zadnjih z nekaterimi stihijskimi posegi ogroža to občutljivo
prizorišč, kjer so še nedavno tega rezali šoto. naravno okolje, ki ga je mogoče ohraniti le s sožitjem
narave in človeka. Zato je povsem upravičeno
prizadevanje za ustanovitev Krajinskega parka Barje,
s pomočjo katerega bo barje mogoče ohraniti tudi za
zanamce.

Veliki škurh
spada med
ogrožene vrste
in v Sloveniji.
gnezdi samo še
na Ljubljanskem
barju.

Kosec se rad skriva v travi,
zato ga je težko opaziti.

Rastline in živali

Vse preveč je namreč rastlinskih in živalskih vrst, ki
so že za vedno izginile z barja. Ptiča kosec in veliki
škurh bosta z barja za vedno odletela že ob prvi večji
človekovi napaki, podobno pa lahko z barjanskih tal
izgine elegantna močvirska logarica oziroma močvirski
tulipan, ki s svojimi rdečevijoličastimi cvetovi zgodaj
spomladi za zdaj še polepša tla na ostankih nekoč
največjega in najjužnejšega visokega barja v Evropi.

Tomo Jeseničnik

bbiisseerrii SSlloovveenniijjee ••PPwweewwwwlljj..ppiioossttssoojjnnttsskkaaaa--rrjjaaššmmaaee..eeuunnaa iizzlleett

FOTFOOGTROAFGIJRA:FIJWA:WW.SWLWO.VSLEONIVA.EINNIFA.IO/NDFRO/ADGRAANGAARNRIAGRLREIRGLER Letos mineva dvesto
lLeett,oosdmkainrejevaendovesto
nleatj,leopdškiahrkjeraešnkoih
jnaamjlenpašsihvektruašokbiihskal
sjaammncaessavreFturaonbcisI.kal
OsadmtlecjessiajreFnrjaennceI.
lOedptoletej soigjelendjaelnoeže
vleepčoktoeto3g6lemdialliojožneov
lvjeučdki zotv3se6gma islivjeotnaoivn
zljaudPiozstvosjengsakosvjaemtaoin
vzaerPjeotsntoojvneslkjaonjaemkaoj
pveordjeotbnnoevgealjkaontezkaaj
Tproigdloabvn. Oegbaiskkoattiza
jTorimgloarva. Ovsbaiskkpartai vi
Sjolomvoernaecv.sIankzpdraajvi
iSmloavmenoezca. tIon šzedaj
eimnadmoboezrartaozlšoeg.
Čenlodvoebškear rraibzilcoag.
nČalomvreeščkaprriičbaickauje
pnaomtormečcep!ričakuje

ČČlloovvvvPPeeooššsskktteeoojjnnrriissbbkkiiiiccjjeeaammiipotomce!
VVPrvjji aaobmmisookojjveealcššieesoll bccieeli llvooečiccneeossmaaarrboppgeeatšši imenitneži in veljalo
razsvetljavo, že deset let prej pa so obiskovalce po rovih
Pjervpiroavbiilsok,odvaaklcoilsikoobr idlievneačrinjaosmoapblaočgaalitiziamoegnleitdn,etžoilinkoveljalo prarzesvvaežtaljlai vzov,ožzeičdkei,skeitsloetjiphrpeoj priavasloi roobčinsok.oVvalalckecppoororovivhih
jseveptrlaovbileos, odadkoobliilki.oLredtaen1a8r8ja4ssoopnlačmaelisztailiosgtalelndo, teolleikkotrično vporezvi aoždallei tzav1o9z2ič4kii,nkidsaonejihs ipmoarmivaoliSrloočvneon.cVi lvaPkeocstpoojnrsokviijhami
svetlobe so dobili. Leta 1884 so namestili stalno električno veodzini odpoledtzae1m9n2o4žineldeazniecsoi.mamo Slovenci v Postojnski jami
edino podzemno železnico.

FOTFOOGTROAFGIJRA:FIJWA:WW.SWLWO.VSLEONIVA.EINNIFA.IO/NIFZTO/OIZKTMOEKDJMAEDJA Poldrugo uro dolg obisk Postojnske jame LNNeeepkkotooeččPossstttorrjaanshhkeiinnjamtterreeteppžkeeottopišemo z besedami in celo s
sPeozldarčungeozuvroladkolmg oinbiksoknPčoastpoejšn.ske jame
38 se začne z vlakom in konča peš. fLoetpoogtreafPijoasmtoi,jnzsaktoe jeamnaejbteožljkeo, doapijšaemmooozbibšečseetedasmami in. Jcaenleozs
fVoatjokgardafVijamlvai,szoar,tokijejenbaijlbvojlajem, idžaejadmavonoobpišrčeedtecessaamrjie.mJa,njez
38 Vzapjkiasardl: V»aNlovatrsionr,akjdi eješ bpiol vsjoamd imžneodgaovnhodpnreikdovc,etsuarinjetmam, je
zjaampies,adl:a»ljNeostilrni onavjedleikšepporvossotdormninoeg, kojehrobdinmikogv,letustinattiacmele
hjaimšeei,ndvaaljsei;spilonnoevkeolidkesoprtousdtioprrneinpea,dki,jekri sboi mtaokgoleglsotbaotikci,ele
hdiašeslišnišvapsai;dpeocnkeakmondas,okitusidgi aprzeapgandail, vkai nsojet,aškeolegploobdovkei,h
odčaesnliaššišihp, akdaer cgokatomvnoak,akžiesiggraozznaogngalol bvainnoje.«, šAepleopdozedmvenhi
sovčetnmašuihj,ekbairl tguojtionvlojukdaježesogrsoezbnaoligjlaombisnkoih.«gAlopboodčzine.mni
Dsvaentems,ukjoevbeilmtuoj, idnaljčuldovjeesšokasreibbiaclai jvamreskniihcignloi mbolačdini.
Dzmanaejčse,kk,opvaesmeop,oddazčelmovljeašnkae rbiboijicma ov vresčn. Zicmi naijčmelka?di
zmajček, pa se podzemlja ne bojimo več. Zmajček?

Zmaj v Postojnski jami FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/IZTOK MEDJA

Po legendi je v davnih časih v jami živel strašen zmaj.
Domačini so ga lahko pomirili le tako, da so ga hranili s
svojo živino. Precej neprijetno, kajne? Zato se je pastirček
Jakob izpod Nanosa – pravili so mu Prebrisana glava –
domislil odličnega načrta. V kožo zaklanega teleta so
zašili živo apno in vse skupaj vrgli v brezno. Zmaj se je po
gostiji užejal, a ko se je napil vode iz reke Pivke, je apno v
njegovem trebuhu zavrelo in navsezadnje je v neznosnih
mukah počil in poginil.

FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/DRAGAN ARRIGLER To je dom človeške ribice, ki
je zdaj zaradi pričakovanja
naraščaja zatemnjen.

Preselili so druge človeške ribice in akvarij popolnoma
zatemnili, z zračno črpalko pa prezračujejo vodo, da zarodu
zagotovijo dovolj kisika. Vse fotografije tako nastanejo z
infrardečo kamero, dogajanje v akvariju pa lahko obiskovalci
v živo spremljajo na ekranu.

Odrasla človeška ribica je dolga FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/IZTOK MEDJA
od 20 do 30 centimetrov.

Človeška ribica Skrbna mati Čsvloojviemšikjaajrčibeiccia. med

je morda ena najbolj nenavadnih živali na svetu in prav nič Jajčeca so najprej ogrožale druge človeške ribice, ki jih je
se ne gre čuditi, da so jo imeli nekoč za zmajevega mladiča.
Močeril ali proteus je dvoživka, a drugačna kot na primer mati pogumno odgnala, enega od vsiljivcev je z malimi
žabe. Med odraščanjem se namreč ne preobrazijo, kot
na primer paglavci, ki postanejo žabe. Zaradi zelo težkih zobci celo ugriznila v bok. Še vedno pa jih ogrožajo mali
življenjskih razmer se razvijajo zelo počasi in nikoli ne
zapustijo vode. V naravnem okolju živijo več kot petdeset jamski rakci postranice, s katerimi se sicer človeške ribice
let in lahko bi rekli, da do smrti ostanejo … mlade. Čeprav
se človeškim ribicam razvijejo tudi preprosta pljuča, hranijo. Skrbna samička jih vztrajno odganja, da ne bi
dihajo z zunanjimi škrgami. Oči so okrnele, a se v svojem
podzemnem domovanju zelo dobro znajdejo. Poleg okusa, pregrizli ovoja, ki ščiti jajčeca. Ljubeznivo skrbi tudi za
vonja in zvoka zaznavajo tudi šibka električna polja živali in
objektov v okolici. Tako se branijo ali najdejo plen – rakce, jajčeca. Z ovohavanjem išče tista, ki so žal propadla, in z
polže ali žuželke. Pa tudi če se ne nasitijo: brez hrane lahko
vzdržijo kar deset let oziroma šestino svojega življenja! nežnimi dotiki čisti tista, v katerih je še življenje. Poleti lahko

Mali zmajčki torej pričakujemo nove prebivalce Postojnske jame, ki bodo

V akvariju v Postojnski jami se v teh dneh dogaja nov čudež. prav gotovo privabili še več obiskovalcev.
Po letu 2013 namreč pričakujejo že drugi zarod majhnih
človeških ribic. Samička je izlegla okoli 60 jajčec in z nekaj Postojnska jama v številkah
sreče se bodo čez štiri ali pet mesecev izvalile ličinke.
Biologa iz Postojnske jame, Sašo Weldt in Primož Gnezda, Dolžina: 24.120 m • Globina: 115 m
sta takoj poskrbela za varnost jajčec in materino udobje. Temperatura: 8–10 °C
Število živalskih vrst: več kot 150
Skupno število obiskovalcev: 36 milijonov
Dolžina železnice: 3,7 km

Matej Zalar

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN
TEHNOLOGIJO

Turistična zveza
Slovenska Bistrica

Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino RADLJE ob DRAVI

POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA

Zeleni turizem

30. festival Turizmu pomaga lastna glava
13. festival Več znanja za več turizma
izdala in založila Turistična zveza Slovenije
avtorji prispevkov Udeleženci turističnih tržnic
avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS
oblikovanje in izdelava preloma Modriš tisk Eurograf naklada 1300 izvodov
Ljubljana maj 2016

www.turisticna-zveza.si