The words you are searching are inside this book. To get more targeted content, please make full-text search by clicking here.
Discover the best professional documents and content resources in AnyFlip Document Base.
Search
Published by petja.janzekovic, 2016-12-24 03:35:14

MIG21_KATALOG_spreads

MIG21_KATALOG_spreads

riskchange 2016–2020

migratory interdisciplinary grid 21
migracijsko interdisciplinarno gibanje 21

MIG 21 Besedila Texts by
migracijsko interdisciplinarno gibanje 21 Aleksandra Kostič, Peter Tomaž Dobrila,
migratory interdisciplinary grid 21 Petja Janžekovič, Nina Jeza, Ghislaine Boddington,
Risk Change Tvegaj spremembo 2016–2020 Barnabás Bencsik, Henriette Horny, Sabina Salamon,
Katalog razstave MIG 21, Sanja Kojić Mladenov, Rasa Smite
mednarodne umetniške razstave na temo migracij Uredniški odbor Editorial board
MIG 21 exhibition catalog, Aleksandra Kostič, Petja Janžekovič
international exhibition on the topic of migrations Urednica Editor: Snežana Štabi
KIBLA PORTAL, MMC KIBLA, ARTKIT Oblikovanje Design: Kristijan Robič
7. oktober–3. december 2016 Naslovnica Front cover: Aphroid
October 7–December 3, 2016 Podoba Image: Aphra Tesla, Aleksandra Kostič,
Maribor, Slovenija / Maribor, Slovenia Damijan Švarc, Irena Pamič
Konferenca Tvegaj spremembo 2016 Migracije kot Prevodi Translations: Helena Fošnjar
humanistični in umetniški izziv Lektoriranje Proofreading:
Risk Change conference 2016 Migrations as Mirjana Predojevič, Cameron Bobro
a humanistic and artistic challenge Tisk Print: Repro Studio Lesjak
KIBLA PORTAL, 17. 11. 2016 / 17 November 2016 Naklada Print run: 500 izvodov 500 copies
Maribor, Slovenija / Maribor, Slovenia Tiskano v Sloveniji 2016 Printed in Slovenia 2016

Izdajatelj Publisher Fotografije razstave MIG 21, KID KIBLA arhiv
Kulturno izobraževalno društvo KIBLA Photos of the MIG 21 exhibition, ACE KIBLA archive
Association for Culture and Education KIBLA by Boštjan Lah, Kristijan Robič
Maribor, Slovenija Maribor, Slovenia Fotografije © KID KIBLA in avtorji, umetniki
Zanj Represented by Aleksandra Kostič Photographs © ACE KIBLA and authors, artists
Predsednica KID KIBLA President of ACE KIBLA
Vse pravice pridržane. Noben del te publikacije se ne
Zbirka Edition TOX, vozni red po tri tisočih sme reproducirati ali uporabiti na kakršenkoli drug
TOX, Timetable through three thousand način (grafični, elektronski ali mehanični, vključno
Letnik Volume 21 (2016), št. 56 / No. 56 s fotokopiranjem, snemanjem ali prenosom v baze
ISBN 978-961-6304-40-5 podatkov) brez pisnega soglasja nosilca avtorskih pravic.
All rights reserved. No part of this publication may be
reproduced or transmitted in any form or by any means,
electronic or mechanical, including photocopy, recording
or any other information storage and retrieval system,
without prior permission from the publisher.

© 2016 KID KIBLA in avtorji
Publication © 2016 ACE KIBLA and authors

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Univerzitetna knjižnica Maribor
314.15
MIG twenty one

MIG 21 : Risk Change / [besedilo Aleksandra Kostič ... [et al.]. - Maribor : Kulturno izobraževalno društvo KIBLA, 2016. -
(Zbirka TOX = Edition TOX ; letn. 21, št. 56)
500 izv. - V kolofonu: Risk Change konferenca 2016 »Migracije kot humanistični in umetniški izziv«. - V kolofonu tudi: MIG 21
Risk Change
ISBN 978-961-6304-40-5
1. Gl. stv. nasl. 2. Kostić, Aleksandra, 1966- 3. Risk Change konferenca 2016 »Migracije kot humanistični izziv
COBISS.SI-ID 89967617

riskchange 2016–2020

MIG 21

migratory interdisciplinary grid 21
migracijsko interdisciplinarno gibanje 21

KID KIBLA ACE KIBLA
Maribor 2016



CONTENT VSEBINA 8
9
Aleksandra Kostič 10
14
Cultural project Risk Change 18
Kulturni projekt Risk Change / Tvegaj spremembo 19
20
Peter Tomaž Dobrila 22
24
Migrants under the 21st century sky 26
Migamo po 21. stoletju 27
28
Petja Janžekovič 29
30
Migration to humanism 31
Migracija v humanizem 32
Risk Change conference 2016 Migrations as a humanistic and artistic challenge 33
Konferenca Tvegaj spremembo 2016 Migracije kot humanistični in umetniški izziv 34
35
Ghislaine Boddington 36
38
Identity, the body and otherness
Identiteta, telo in drugačnost 40
44
Barnabás Bencsik 48
49
Architecture of compassion 56
Arhitektura sočutja

Henriette Horny

Migration is movement
Migracija je gibanje

Sabina Salamon

Censorship as an artistic expression
Cenzura kot umetniški izraz

Sanja Kojić Mladenov

Migration as a necessity
Migracije kot nujnost

Rasa Smite

Challenging the boundaries
Izzivanje meja

Petja Janžekovič

Automaton Metaphisicum, or techno-humanization
Automaton Metaphisicum ali tehnohumanizem

Nina Jeza

MIG 21
Contemporary art as a twenty-first century migratory interdisciplinary grid
Sodobna umetnost kot migracijsko interdisciplinarno gibanje enaindvajsetega stoletja
The White Aphroid Award 2016 Nagrada Beli Aphroid 2016
Nominees and winners
Nominiranci in zmagovalci
MIG 21 Exhibition MIG 21 razstava
October–December 2016, Maribor, Slovenia
Oktober–december 2016, Maribor, Slovenija

MIG 21
mednarodna umetniška razstava na temo migracij
international art exhibition on the topic of migrations
KIBLA PORTAL, MMC KIBLA, ARTKIT
7. 10.—3. 12. 2016
Maribor, Slovenija Slovenia

MIG 21, an international art exhibition on MIG 21, mednarodna umetniška razstava na
the topic of migrations, proposes an entirely temo migracij, ponuja humanistični odgovor
humanist response to a clearly political question, na docela politično vprašanje in povezuje več
thus connecting more than 50 exhibiting artists kot 50 razstavljajočih umetnic in umetnikov iz
from Slovenia, Croatia, Bosnia Herzegovina, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije,
Serbia, Macedonia, France, Germany, Russia, Makedonije, Francije, Nemčije, Rusije, Poljske,
Poland, Hungary, the Czech Republic, Japan, Madžarske, Češke, Japonske, ZDA, Mehike,
USA, Mexico, Canada and Australia. Kanade in Avstralije.
The event is held under the honorary patronage Dogodek je pod častnim pokroviteljstvom
of the president of the Republic of Slovenia predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Borut Pahor.

Kuratorja razstave sta Curators are Nina Jeza & Peter Tomaž Dobrila.
Selektorji razstave so Selectors are Peter Tomaž Dobrila, Nina Jeza, Aleksandra Kostič, Peter Lubej.
Produkcija KID KIBLA Production ACE KIBLA

EXHIBITED ART WORKS RAZSTAVLJENA UMETNIŠKA DELA

Stojan Kerbler SI 58 Uroš Weinberger SI 90

Ulrich Wüst DE 59 Aleksij Kobal SI 91

Herlinde Koelbl DE 60 Marko Jakše SI 92

Srdjan Živulović SI 62 RIGUSRS SI 94

Zbigniew Libera PL 64 Jože Slaček SI 95

Jan Macko CZ 65 Bureau d’Études FR 96

Oleg Kulik RU 66 Ale de la Puente MX 98

AES+F RU 68 Heather Dewey-Hagborg US 99

Jovan Jovanović, Stanoje Ćebić RS 70 antiAtlas of Borders FR 100

Raša Todosijević RS 71 Nika Oblak & Primož Novak SI 101

Adela Jušić, Andreja Dugandžić BA 72 Matjaž Požlep SI 102

Jusuf Hadžifejzović BA 73 Matjaž Lenhart SI 102

Mladen Stilinović HR 74 Ivan Marušić Klif HR 103

Žarko Bašeski MK 76 Monika Pocrnjić SI 104

Mirsad Begić SI 78 Robertina Šebjanič SI 105

Zora Stančič SI 79 Špela Petrič SI 106

Jakov Brdar SI 80 Adam Donovan AU 108

Tina Dobrajc SI 82 Brigitta Zics HU/UK 109

Julijana Božič SI 84 So Kanno, Takahiro Yamaguchi JP 110

Jure Fingušt SI 85 Marko Brecelj SI 111

Jože Šubic SI 86 Aphra Tesla SI 112

Metod Frlic SI 87 Ana Pečar SI 113

Matej Čepin SI 88 Jane Tingley CA, Michal Seta PL 114

Ksenija Čerče SI 89

MIGRATION IS A STATE OF MIND

Cultural project Risk Change
(2016–2020)

Aleksandra Kostič

R Cisk hange is a cultural project dealing with migrations. It includes ten European partner

institutions. The public kick-off took place during October and November 2016 in Maribor
with MIG 21, a large-scale art exhibition accompanied by numerous events, focused on dif-
ferent artistic and expert approaches related to migrations and the continuous social and
cultural changes of 20th and 21st century Europe. Risk Change aims at addressing contem-
porary social phenomena through active connectivity of contemporary art, culture, science
and technology.
The meaning of Risk Change starts with “Risk”, a child’s game. It is about conquering as many
countries and continents as you can. By attacking the co-players’ territory a player causes an
effect. Hostile and defending pushes will result in forced movement, causing forced migra-
tions. Risk Change is thus alluding to people who must take a risk of change for the best.
“Risk” is a word for migrants, and “Change” is a word for settled inhabitants, the so-called
non-migrants; two extremes used as an illustration of two opposites, the protagonists
and antagonists of a contemporary human drama. Two conflicting sides are just a black-
and-white interpretation of the problem. And there are many different greynesses to be
revealed.

Europe is confused and divided. By building internal walls, countries are demonstrat-
ing an obviously present fear, and mistrust. Europe does not have a common strategy on
migrations, human rights, or potential threats. Mass media stage problems. Asylum seekers
are alternately presented as victims, and as potential terrorists; some media advocate racist
non-migrant policies, others, more left-oriented, are defending rather naive ideas, which are
rooted in the previous century. A broader view is very rare. Art, science and culture, howev-
er, are able to rise above such simplistic humanitarian or extreme right-wing approaches,
and point out the complex relationship between local spaces and global forces. Contem-
porary migrations are a test for European identity, its diversity, its common culture and
philosophy.

The Risk Change project highlights the importance of understanding otherness, of con-
nectivity of interests, of exchange of ideas and knowledge, and of multicultural integration
in Europe. We are breathing a new reality: migration is a state of mind.

8













Pred preko 3.000 leti se je utrla svilna cesta s Ki- seveda zaostruje svetovno begunsko krizo in trend
tajske v Evropo in obratno, ki spet postaja aktualna; se bo nadaljeval, če ne bo k reševanju problema od-
brez nje ne bi bilo številnih dognanj, od znanstvenih ločneje pristopilo več držav. „Če bi vsaka od najboga-
do umetniških in praktičnih ter dobrin, ki so sestavni tejših držav na svetu sprejela število beguncev, ki je
del naših življenj. Začimbna pot, ki je od 15. stoletja, sorazmerno velikosti države, bogastvu in stopnji brez-
ko so iz Evrope krenile ekspedicije in„odkrivale” ozem- poselnosti, bi bilo iskanje doma za več beguncev po
lja, ljudi in kulture, potekala po morju okoli Afrike na svetu zelo rešljiv izziv,“ pravijo v Amnesty International
indijsko podcelino in naprej, nam je prinesla poper, in predlagajo, da najbogatejše države na svetu vsako
cimet, ingver ipd. Eno največjih zgodovinskih zavajanj leto najdejo dom za deset odstotkov beguncev. Doda-
je, da je kdorkoli iz Evrope v srednjem veku s potova- jajo: „Čas je, da voditelji začno resno in konstruktivno
nji po morjih in kopnem karkoli odkril, saj so tam že razpravo o tem, kako bodo naše družbe pomagale lju-
bili ljudje. Verjetno ni naključje, da so se ta „odkritja“ dem, ki so zaradi vojn in preganjanja prisiljeni zapu-
dogajala v času najhujše inkvizicije, ki je seveda terjala stiti svoje domove. Pojasniti morajo, zakaj lahko svet
svoj davek od potovanj in sledilo je pokristjanjevanje rešuje banke, razvija nove tehnologije in bojuje vojne,
„z ognjem in mečem“. Srečanja med prišleki in tamkaj- a ne more najti varnih domov za begunce.“
šnjim prebivalstvom so običajno eskalirala v spopadih
in se realizirala v kolonijah, ki so obstajale še v 20. sto- So posledica vojn, ki jih je povzročil NATO pakt
letju in so bile pogojno odpravljene šele po II. svetovni oziroma so jih z lažmi in pretvezami sprožile Amerika
vojni. Ena zadnjih je bila Republika Južna Afrika, kjer (napad na Irak leta 2003), ki je bila po letu 1945 vme-
so apartheidsko zakonodajo umaknili iz ustavnih listin šana v okoli 80 konfliktov in vojn, Združeno kraljestvo,
šele leta 1994, ko so bile razpisane prve več-rasne vo- Francija in Nemčija. Torej nekdanji kolonialisti in impe-
litve. rialisti. Vanje se je začenši z Vilensko izjavo vpletla tudi
Slovenija in nič ne kaže, da se ne bomo zapletali še
To je bilo že v času vojne v Jugoslaviji in danes naprej. Kontradiktorna je evropska politika zapiranja
smo spet blizu takšnemu umevanju sveta. Dejansko meja – ki hkrati deluje anahrono in kot zlovešča napo-
ga nismo nikdar opustili, le da so danes kolonije bolj ved plemenske prihodnosti – medtem ko programsko
virtualne, kot tudi vojne. Dokler jih sami ne občutimo. podpira migracije, ki so po dolgoletni olepševalni mo-
Migranti so očitno zato neprijetni, nekaterim nevarni, bilnosti umetnikov postale ena izmed prioritet pro-
ker postajajo občutki – vedno zelo individualni in inti- grama Ustvarjalna Evropa. Projekt Tvegaj spremembo
mni – nezaželeni, celo prepovedani. Osebnost vse bolj (Risk Change) je zato v dokaj zagonetnem položaju
tone v množici krikov, ki jih sprožajo drugi, da bi zašči- umetniškega ukvarjanja z migracijami in fizičnim za-
tili lastne zablode in prekrili omejenost svojega sveta. piranjem meja. Kakor nasprotje med programjem in
Toda: ali je migrantstvo resnično evropski problem, saj strojem. Države so stroji, ki jih po svojih merah kreira
je po poročilu Amnesty International v svetu 21 mili- politika, ljudje pa smo postavljeni v vlogo programov,
jonov beguncev, kar je 0,3 % svetovne populacije; in s katerimi opletajo za dosego svojih ciljev.
največ jih gostijo države Azije in Afrike, ki se nahaja-
jo blizu žarišč. Izjema je le Kanada, ki je lani sprejela Tudi zato sem v začetnem konceptu razstave raz-
30.000 beguncev iz Sirije. Najbogatejše države gosti- mišljal o 90. obletnici smrti največjega slovenskega
jo »najmanj beguncev in tudi najmanj naredijo«, levji avantgardnega pesnika Srečka Kosovela z njegovima
delež krize prepuščajo revnejšim državam: deseterica pesmima Evropa umira in Ekstaza smrti, ki ponazarjata
držav, ki skupaj predstavljajo le 2,5 odstotka svetov- podobno situacijo v času po I. svetovni vojni ali Veliki
nega bruto domačega proizvoda (BDP), gosti več kot vojni, kot pišejo zgodovinarji, a sem ga kasneje opustil.
polovico vseh beguncev na svetu. Še vedno se skušam navezovati na avantgardo, vendar
ne zgodovinsko, ampak sodobno in menim, da razsta-
Kar 56 odstotkov od 21 milijonov beguncev gosti- vljena umetnost sproža tudi tovrstna vprašanja, toda
jo Jordanija (več kot 2,7 milijona), Turčija (več kot 2,5 odločil sem se za življenje: migracije so odraz življenja,
milijona), Pakistan (1,6 milijona), Libanon (več kot 1,5 so proslava življenja, so življenje. Mednarodna razsta-
milijona), Iran (nekaj manj kot milijon), Etiopija (prib- va MIG 21 – migracijsko interdisciplinarno gibanje
ližno 750.000), Kenija (približno 550.000), Uganda (ne- je umetniški prikaz gibanja v karseda celoviti pahljači
kaj manj kot 500.000), Demokratična republika Kon- možnih izhodišč, sestavljeni iz nizov intimnih izkušenj,
go (približno 380.000) in Čad (skoraj 370.000). Ležijo ki vsebujejo neskončno pomenov, kot avtorsko oseb-
poleg kriznih območij. Neustrezne razmere v glavnih nih in umetniških plasti, ki jih nalagajo zbrana dela.
državah gostiteljicah številne begunce prisilijo, da se
podajo na pot proti Evropi ali Avstraliji in so priprav- Nismo hoteli napraviti reportažne razstave s števil-
ljeni tvegati celo življenje, saj nimajo izgubiti ničesar nimi aktualnimi in z zvenečimi mednarodnimi nagra-
drugega več. Neenakomerna razdelitev bremena dami ozaljšanimi fotografijami, med katere se je uvrsti-
lo tudi nekaj slovenskih avtorjev, čeprav bi bil pristop

15































Cenzura kot umetniški izraz

Sabina Salamon načinom opisovanja zločinov, vidimo, da le-ta vedno obrav-
nava proces viktimizacije tako, da pokaže“preveč”: iznakaže-
kuratorka v Muzeju za moderno in sodobno umetnost na telesa, karavane izčrpanih ljudi na begu itd. Takšne foto-
Rijeka, Hrvaška grafije so zasičene s samo prisotnostjo podob, ki preprečuje
refleksijo in sproža travmatično izkušnjo. Ob primerjalni ana-
Pričujoče besedilo ne ponuja specifičnega stališča v zvezi z lizi vojne fotografije in zapuščenih krajin Vitaljićeve bi lahko
dejali, da obe prihajata na prizorišče prepozno. Zločin se je
migracijami, temveč zgolj razmislek o nekaterih temah, ki se že zgodil. Ne moremo ga popraviti.
navezujejo na ta fenomen. Migracije se lahko pojavljajo kot
nujnost, včasih kot izbira, s ciljem iskanja boljših priložnosti, V kontekstu umetnosti obstaja jasno razlikovanje med
pogosto pa kot travmatična izkušnja v primerih neustreznih takšnimi primeri in cenzuro, ki je vkodirana v delovni proces.
družbenih in kulturnih premikov, ki s seboj prinašajo pot- Primerov slednjega je veliko, med njimi dela Darka Bavo-
rebo po ponovni vzpostavitvi lastne identitete. Delovanje ljaka. V svoji seriji Future (1992) raziskuje različne aspekte
spomina je uganka: ne moremo pozabiti tistega, kar hoče- posledic vojne, in sicer tako, da prikrije del resničnosti, tj.
mo pozabiti, ali pozabimo, česar ne bi smeli. V kontekstu širši kontekst: njegove fotografije so posnetki detajlov, ki
travmatičnih izkušenj se izbris zgodi samodejno, neprosto- prikazujejo zgolj dele tovarn, ki so bile uničene med vojno,
voljno. Prav zato ima spomin izredno pomembno vlogo, pri v večini primerov so to tipografije napisov nekdanjih trgo-
čemer sestoji iz dveh vzporednih procesov: ohranjanja (pre- vskih podjetij. Z izbiranjem zelo specifičnih rezov poudarja
zervacije) in pozabe, slednjega lahko razumemo tudi kot simbolični pomen uničene prihodnosti.
obliko (samo)cenzure. Moj izziv je povezan s preučevanjem
ideje cenzure v umetnosti. Ali se ta sploh pojavlja, in če, na Vprašanje naslavljanja lastnih intimnih in osebnih vpra-
kakšen način? Besedilo skuša primerjati koncepta politične šanj je med najbolj obravnavami temami, s katerimi se sko-
in umetniške cenzure. zi svoje umetniško delovanje ukvarja večina umetnikov.
Vlasta Delimar se tega vprašanja dotika v svoji foto-insta-
Politična cenzura deluje preskriptivno, čeprav se v veči- laciji z naslovom I’m Detached (1995). Telo je skrito pred
ni primerov pojavlja retroaktivno. V fotografijah Fani Zgu- očmi gledalca, toda izraz na obrazu figure sproži asociacijo
ro opazujemo podobo moškega z “izbrisanim” obrazom. Ta na stanje orgazmičnega zanosa. Delimarjeva na ta način ne-
izbris se je zgodil po tem, ko je bila fotografija posneta. Kot posredno nagovarja opazovalca ter v njem ustvarja vtis, da
pojasnjuje umetnica, so bili lahko v času albanske diktature je bil poklican prav on sam (to je sicer tipično za fotografije
prebivalci te države sodno preganjani, če so doma v svojih pornografskega sloga).
zbirkah, albumih, hranili slike “neprimernih” oziroma “napač-
nih” ljudi. Določeni posamezniki so bili torej na silo pozab- Ravno nasprotno je izraženo v delih Jana Kempenaersa
ljeni, ali so v najboljšem primeru ostali zakopani v spominih in njegovih podobah modernističnih spomenikov, posve-
nekoga drugega. Kako pa se paradoksalno razmerje med čenih žrtvam druge svetovne vojne, ki so razkropljeni po
izrazom kot dejanjem razkrivanja nečesa, in cenzuro, ki briše vsem ozemlju nekdanje skupne Jugoslavije (Tjentište na
podatke iz spomina, pojavlja v umetnosti? Serija fotografij reki Drini, Kruševo, Kozara, Petrova Gora, Jasenovac, Pod-
Sandre Vitaljić z naslovom Unfertile Grounds izpostavlja garić; 2006–2009). Skozi raziskovanje še enega specifičnega
vprašanje umetniške cenzure na podlagi odsotnosti. Ume- aspekta spomina njegove fotografije velikega formata upo-
tnica je obiskovala zgodovinska prizorišča desetletja za tem, dabljajo povsem abstraktne monumentalne oblike spome-
ko so se na njih zgodili travmatični dogodki (kraji množičnih nikov, v nasprotju s tem, kar bi nemara pričakovali, recimo
usmrtitev, koncentracijska taborišča na Hrvaškem). Očitno kipe zgodovinskih osebnosti ipd. Na ta način Kempenaerso-
je seveda, da je tja prispela prepozno. Na prvi pogled njene ve fotografije morda ne povedo veliko o žrtvah kot takšnih,
fotografije ne razkrijejo prav veliko, lahko bi celo rekli, da na a še vedno so oblika reprezentacije, ki izraža sublimen čut za
nek način skušajo določene stvari zamolčati. To razumem domišljijo in empatijo.
kot specifično umetniško vrsto cenzure, kjer odsotnost ne-
česa sproži gledalčevo opazovanje, a tudi njegovo domišlji- Pozaba kot človeška izkušnja, pa naj gre za nezavedno
jo. V nasprotju s tradicijo reportažne novinarske fotografije, dejanje obrambe (cenzura) ali posledico nepopolnosti člo-
ki uporablja povsem dokumentaristično metodo “pravočas- vekovega spomina, je legitimna. Toda cenzura kot umetniški
nega” obiskovanja lokacij (torej v času, ko se dogodek doga- postopek deluje neodvisno. Ker se umetnost odvija znotraj
ja), vsebujejo fotografije Vitaljićeve določen subverziven ele- lastnega konteksta, je ne bi nikdar smeli upravičevati z ideo-
ment, kakor da bi “izdale” pričakovanja opazovalca. Delujejo logijo; povedano drugače, če umetnost pristane na uteme-
kot dejanje, v katerem smo priča pozabi, a tudi kot proces ljevanje z ideološkimi sredstvi, postane instrumentalizirana.
refleksije, ki vedno pride kasneje. V konkretnem primeru gre
za krajinsko fotografijo, ki estetsko perspektivo predrugači 31
v izjavo z zgodovinskimi in političnimi konotacijami. Če to
primerjamo z reportažno fotografijo in njenim neposrednim































sestavljene iz petih robotskih skulptur, ki generirajo zvok in
manipulirajo s človeškim sluhom. Posebna transformativna
izkušnja poteka izključno tukaj-in-zdaj in je zato vsakič edin-
stvena in neponovljiva.

Kanadsko-poljski duo Jane Tingley in Michal Seta je
ustvaril vizualno stekleno drevo, zvočno-svetlobno insta-
lacijo Re-Collect, ki simbolizira božansko drevo, s katere-
ga pada nebeška mana v obliki zvočno-vizualnega efekta.
Obiskovalec doživi ta učinek, ko instalacija preko zvočno
spominskega zapisa rekonstruira zvok v svetlobo ter ustvari
intimno interakcijo med gledalcem in umetnino.

So Kanno in Takahiro Yamaguchi (Japonska) sta skon-
struirala instalacijo Pol-nesmiselni risalni moduli. Interaktivni
risalni stroj je programiran, da zaznava in se odziva na spre-
membe okolice, glasnost, temperaturo, vlažnost in število
ljudi, ki gredo mimo. Poleg tega se hitrost vertikalnih in ho-
rizontalnih premikov spreminja v realnem času. Risala so v
interakciji med seboj in v odnosu do okolja, rezultat pa je
abstraktna unikatna risba.

Instalacija „potopitvene” umetnosti madžarsko-angle-
ške umetnice Brigitte Zics, naslovljena Očesni resonator, raz-
iskuje teme kolektivnega gibanja, vzorcev migracij, logiko
delovanja omrežij ter spreminjajočo se interaktivno naravo
komunikacije.

Na razstavi je na ogled 120 selekcioniranih umetniških
del: v izbor so uvrščena klasično vizualna dela in sodobne
intermedijske instalacije, ki obravnavajo temo gibanja oziro-
ma migracij v najširšem pomenu besede – v interpretacijah
del 66 umetnikov iz 16 držav.

47


Click to View FlipBook Version