POVEČAJ LOKALNO, ZMANJŠAJ GLOBALNO Študijski krožek
Povečaj lokalno, zmanjšaj globalno Študijski krožek Izvajalec študijskega krožka je Izobraževalni center Geoss Naslov: Povečaj lokalno, zmanjšaj globalno Izdal: Izobraževalni center Geoss d.o.o. Avtorji: Sabina Rovšek in člani študijskega krožka Bee Happy Fotografije: Sabina Rovšek, Freepik.com Naklada: 50 izvodov Litija, september 2023
PREDSTAVITEV KROŽKA Kljub možnostim, ki nam jih naše lokalno okolje ponuja, ljudje niso dovolj ozaveščeni o pomenu trajnostnega razvoja in samooskrbi, ki je v današnjih časih zelo pomembna. V okviru krožka smo želeli spodbuditi odrasle k spremembi življenjskega sloga in osebnega vpliva na okolje ter podnebne spremembe ter o nujnem zmanjšanju količine hrane, ki jo zavržemo. Spodbujanje uporabe lokalne in ekološko pridelane hrane ustvarja zdravo okolje in izboljšuje standarde življenja in dela na kmetijah. Ekološko ravnanje, neonesnaženo okolje in ustvarjanje pogojev za trajnostni razvoj posameznika so cilji, ki jih navaja Razvojni program Občine Litija. V okviru krožka smo spoznali, kako z enostavnimi načini predelave hrane lahko zmanjšamo zavrženo hrano na način, ki od nas ne zahteva dodatne porabe energije. Naučili smo se, kako porabiti hrano, ki ostaja, z enostavnimi načini za fermentacijo. Fermentirana hrana je zdrava hrana in ustvarja v črevesju optimalno mikro okolje za zdravje človeka. S hrano, ki jo ne moremo predelati pa smo si pogledali in spoznali kako izdelati in skrbeti za kompost s pomočjo katerega hrana postane gnojilo za nove pridelke in novo hrano. Naučili smo se pravilnega kompostiranja in na kakšen način porabiti kar nam narava daje in ji del tega vrniti nazaj. Študijski krožek je pripomogel k pridobitvi veščin in znanj, ki vplivajo na spremembo življenjskega sloga posameznikov, skrb za ekologijo ter lokalno okolje in zdravje posameznikov. Vse naše ugotovitve ter spoznanja smo želeli predstaviti tudi javnosti v obliki publikacije, ki ste ji priča tukaj! Zapisali smo postopke in prednosti fermentiranja in kompostiranja hrane, fotografirali in posneli smo postopke fermentiranja. Obiskali smo tudi lokalno pridelovalko zelenjave in sadja, ki ima družinsko eko kmetijo na bližnjih Vačah.
NAŠA SPOZNANJA Postopki Fermentiranja Fermentacija je naraven prosec, ki nam omogoča, da hrano shranimo in je ne zavržemo. Je naravna metoda konzerviranja, ki nam omogoča, da si hrano pripravimo za ozimnico. Fermentacija je pretvorba organskih snovi prek biokemičnih procesov. Fermentiramo ne le zelenjavo in sadje, temveč tudi zelišča, čaje, stročnice, žitarice. Tudi kruh z drožmi je posledica fermentacije kvasa, pi nas sta morda najbolj znana izdelka fermentacije kislo zelje in kisla repa, medtem, ko sta to pri Azijcih Kombuča in Tempeh. Fermentacija ni enako vlaganju. Medtem, ko pri fermentaciji najpogosteje uporabimo le sol kislost pride iz zelenjave same, »od znotraj« (tudi, če fermentiramo z nekaj kisa), medtem, ko pri vlaganju v kis kislost zelenjave pride »od zunaj«, torej iz kisa. Z rednim uživanjem fermentirane hrane naše telo dobi ogromno število dobrih bakterij, saj zaradi postopka fermentacije hrana postane toliko bolj biorazgradljiva. S tovrstno predelano hrano vnesemo v naše telo dobre bakterije, ki jih izgubljamo zaradi neustrezne hrane ali uživanja antibiotikov, zaradi česar postaja naše črevesje in telo osiromašeno. Če uživamo hrano, ki je fermentirana, telesu prihranimo razgradnjo težko prebavljive hrane, s tem pa preprečimo napihnjenost in vetrove. Če uživamo fermentirano zelenjavo, hkrati vnašamo probiotike in prebiotike. Probiotike v obliki dobrih bakterij in prebiotike v obliki vlaknin, ki so v zelenjavi. Torej poskrbimo hkrati za zadosten delež vlaknin in dobre bakterije. Samo kombinacija prebiotikov in probiotikov je uspešna formula za umirjeno in zdravo črevesje ter dobro počutje človeka. Fermentirana hrana zna imeti izrazit okus, njena smiselnost pa je tudi v tem, da ima tudi podaljšan čas trajanja živila, kar pomeni tudi manj zavržene hrane. Če postopek fermentacije pravilno izvedemo tako obdelana hrana ostane uporabna še mesece oz. največ eno leto.
Pri fermentiranju moramo uporabljati le naravno morsko sol, pri kateri moramo biti pozorni, da ne vsebuje dodatkov, kot je kalij, jod in sredstev proti sprijemanju, saj lahko to vpliva na fermentacijo. Svetujemo, da pri fermentaciji ne uporabljate kovinskih posod, saj lahko reagirajo s kislinami v živilih. Za fermentiranje uporabimo samo nepoškodovane in zdrave plodove, saj le ti v nasprotnem primeru lahko privedejo do kontaminacije celega kozarca. Sestavine tudi temeljito speremo, lahko tudi olupimo in s tem zmanjšamo morebitno kontaminacijo. Hrano je potrebno popolnoma potopiti pod slanico. Kozarci ne morajo biti vsakič novi, potrebno pa je, da so čisti. Pri pokrovih pa moramo biti dosledni in vsakič uporabiti nove pokrovčke. Najboljše je uporabiti takšne, ki so za fermentacijo posebej oblikovani in omogočajo izpust ogljikovega dioksida. Postopek opravljamo v prostoru, kjer temperatura ne presega 30 stopinj Celzija, saj s tem povečujemo možnost kvarjenja izdelka.
Postopek fermentiranja 1. Steklen kozarec najprej segrejemo v pečici (17 minut na 100 stopinj) ali pa jih potopimo v vrelo vodo. Steriliziramo tudi pokrovčke. 2. Napolnimo ga s poljubno zelenjavo, ki jo predhodno dobro očistimo in skuhamo v slani vodi (ostati mora čvrsta). 3. Pripravimo 3 % slanico (15 g soli na 500 ml vode). 4. Zalijemo zelenjavo z vodo, da le to v celoti prekrije. 5. Kozarce zapremo in obrnemo naokoli, da stojijo na pokrovih. 6. Prekrijemo jih z odejo in pustimo, da se ohlajajo počasi. 7. Fermentiramo 7 dni na sobni temperaturi. 8. 1 krat do 2 krat na dan spustimo nekaj plina CO2 ven iz kozarčka - v času poteka fermentacije. Lahko pa si kupimo tudi specializirane kozarce za fermentacijo, ki omogočajo samodejno izhajanje CO2.
Postopki kompostiranja V okviru študijskega krožka smo se tudi pogovarjali in se seznanili s postopki pravilnega in najbolj učinkovitega kompostiranja. Zelenjavo, ki jo nismo uspeli porabiti, bodisi gre za poškodovane, gnile plodove ali pa za odrez ob čiščenju pravilno kompostiramo in nato uporabimo na vrtu. Ugotovili smo, da je kompostiranje dolgotrajno okolju prijazno, da moramo ob kompostiranju poskrbeti za plastenje, seznanili smo se tudi z koristnimi učinki kompostiranja ter se naučili kaj v kompostnik sodi in kaj ne pri čemer smo ugotovili, da je bilo naše dosedanje znanje na tem področju potrebno nadgraditi. Kompostnik je obveznost in za kvaliteten kompost je potrebno vložiti nekaj truda, zato pa na koncu dobimo tako imenovano črno zlato. Postopek: 1. Pripravimo zabojnik za kompost ter na dnu in na pokrovu naredimo vrsto lukenj. 2. Pripravimo si kupček črno belega časopisa. 3. Kupimo 0,5 kg deževnikov vrste Eisenia fetida ki so najboljši za kompostiranje. 4. Pripravimo razpršilko za vodo.
Luknje na vrhu in na dnu kompostnega zabojnika so zgoraj zato, da do snovi prihaja zrak, spodaj pa jih naredimo zato, da lahko odpadne snovi odtekajo (drenaža). To vodo lahko posebej zbiramo, lahko pa odteka v zemljo, odvisno kje smo se odločili postaviti kompostnik. Podlogo v kompostniku naredimo iz pripravljenega časopisnega papirja, ki ga narežemo na nekaj centimetrov široke trakove. Trakove ročno raztresemo po dnu zabojnika ter jih škropimo z razpršilko. 2/3 zabojnika napolnimo s tako razrezanim in poškropljenim časopisnim papirjem. Ko pridemo do vprašanja deževnikov je najboljše kupiti vrsto Eisenia fetida, pri tem se moramo zavedati, da 0,5 kg deževnikov »poje« kar nekaj kompostnega odpada na dan, kar pomeni, da kupimo toliko deževnikov, kot v naši kuhinji proizvedemo kompostnih odpadkov. Deževnike je tako potrebno hraniti z majhno količino odpadne hrane (brez mesa, mlečnih izdelkov, alkohola, začinjene ali slane hrane. 0,5 kg deževnikov lahko poje približno 1,75 kg odpadne hrane na teden. Ostanke hrane pokrijte s časopisnim papirjem, da se izognete neprijetnemu vonju in škodljivcem. V študijskem krožku smo spoznali tudi, da odpadke, ki so primerni za kompostiranje delimo na zelene in rjave. Zeleni odpadki so sadni in zelenjavni odpadki (večje količine citrusov niso primerne za deževnike), človeški lasje in dlaka hišnih ljubljenčkov, kavna usedlina in čajne vrečke (z odstranjenimi sponkami).
Rjavi odpadki pa so suhi rastlinski materiali, npr. posušeni listi in cvetovi, časopisi in prtički/papirnate brisače z madeži hrane, jajčne lupine. Kdaj je kompostnik pripravljen za raztros po vrtu? V nekaj (3 - 6) mesecih nastane zrel kompost, ki bo spominjal na temno prst. Ko se to zgodi je compost potrebno potisniti na eno stran zabojnika. Novo podlago iz časopisnega papirja dodamo ponovno na prazno stran zabojnika. Po približno enem mesecu se vsi deževniki preselijo v svežo steljo, dodajamo jim hrano. Ko kompost odstranimo iz zabojnika (običajno brez deževnikov), ga presejemo in deževnike ter preostale nerazpadle kose vrnemo nazaj v zabojnik.
CIKEL KOMPOSTIRANJA CIKEL PREDELAVE BIOLOŠKIH ODPADKOV V KOMPOST
ZAKLJUČEK Ko se ozremo nazaj smo člani študijskega krožka spoznavali kakšen vpliv ima zavržena hrana na okolje, posameznika in gospodarstvo ter kako uporaba lokalne prehrane vpliva na naše zdravje. Ugotavljali smo kakšen je vpliv uporabe lokalno pridelane hrane na zmanjšanje ogljičnega odtisa in drugih odtisov na okolje. Seznanili smo se tudi s postopki, načeli ter pomenom kompostiranja in raziskali smo vpliv in pomen fermentirane hrane na zdravje človeka. Spoznali smo, da je fermentacija zelo široko področje, da se razlikuje od vlaganja in s tem smo tudi spoznali, da lahko s fermentacijo storimo nekaj koristnega za svoje zdravje, dobro počutje, zmanjšamo količino zavržene hrane, popestrimo svoje obroke, podaljšamo rok trajanja sadju, zelenjavi in drugi hrani in poskrbimo za veliko število zdravih mikroorganizmov v telesu. Rezultat naših srečevanj in našega dela vam predstavljamo tukaj in upamo, da smo tudi v vas uspeli vzbuditi zanimanje najprej za ohranjanje predvsem zelenjave s pomočjo postopkov fermentacije ter nenazadnje vzbudili interes za pravilno pripravo kakovostnega komposta.