Svetloba v oktobru, 1960, olje na platnu, 130 x 97 cm
50 Stane Kregar - Abstraktni Stane Kregar Otok sanj, 1961, olje na platnu,114 x 162 cm
Večerno nebo, 1961, olje na platnu, 80,5 x 99,5 cm
52 Stane Kregar - Abstraktni Stane Kregar Ožgana zemlja, 1962, olje na platnu, 65,5 x 129,5 cm
Krajina, mešana tehnika na papirju, 23 x 27 cm Brez naslova, mešana tehnika na papirju, 35 x 30 cm
54 Stane Kregar - Abstraktni Stane Kregar Brez naslova, mešana tehnika na papirju, 23 x 28 cm
Brez naslova, 1962, mešana tehnika na papirju, 23,5 x 27 cm
56 Stane Kregar - Abstraktni Stane Kregar Brez naslova, 1963, mešana tehnika na papirju, 28 x 35,5 cm Brez naslova, 1962, mešana tehnika na papirju, 31 x 44 cm
Čao Rio, Tel 12, mešana tehnika na papirju, 28 x 28 cm
58 Stane Kregar - Abstraktni Stane Kregar Romeo in Julija, 1963, olje na platnu, 99 x 146 cm
Requiem za Skopje, 1963, olje na platnu, 130 x 160 cm
60 Stane Kregar - Abstraktni Stane Kregar Biografija Stane Kregar se je rodil 10. novembra 1905 v Zapužah pri Dravljah in umrl 1. avgusta 1973 v Ljubljani. V letih 1917–1925 se je šolal na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Po maturi je vstopil v bogoslovje in študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen leta 1929. Po smrti Gašperja Porente, profesorja risanja na Škofijski klasični gimnaziji, je bil Kregar določen za njegovega naslednika in izbral si je študij na Akademiji likovnih umetnosti v Pragi, kjer je v letih 1930–1935 študiral v razredu profesorja Maxa Švabinskega. Po koncu študija se je leta 1935 vrnil v Ljubljano in poučeval na Škofijski klasični gimnaziji – do nemške zasedbe leta 1941 v Zavodu v Šentvidu, po izselitvi pa do leta 1945 v Baragovem semenišču za Bežigradom. Po koncu vojne je zbolel na pljučih in se zdravil na Gorenjskem ter nato v Istri in Kvarnerju, kar je vplivalo na razvoj njegovega slikarstva. Po ukinitvi Škofijske klasične gimnazije je Kregar opustil pedagoški poklic in do smrti ustvarjal kot svobodni umetnik, redno pa je opravljal tudi duhovniške obveznosti. Kregar je bil strokovna avtoriteta, angažiran organizator in cenjen kolega, udeleževal se je tudi kulturnega življenja v Ljubljani. Vseskozi je bil aktiven član stanovskih društev, že leta 1937 je bil med ustanovnimi člani Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov (Neodvisni) in kasneje tudi njegov predsednik. Po vojni je bil dvakrat predsednik umetniškega sveta Društva slovenskih likovnih umetnikov in član različnih organov društva. Večkrat je študijsko potoval po Evropi, zlasti v Francijo, bil pa je pomemben avtor tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. Stane Kregar je eden osrednjih slovenskih slikarjev 20. stoletja, ustvaril je kakovosten in obsežen posvetni in sakralni opus. Delal je v raznolikih likovnih tehnikah: na papirju (svinčnik, oglje, tempera, gvaš) in platnu (olje) in v monumentalnih slikarskih tehnikah (freska, mozaik, zgrafit, vitraj), načrtoval pa je tudi umetnoobrtne izdelke (tapiserija, vezenina, intarzija). Tako širokega tehničnega znanja in obvladovanja različnih zvrsti slikarstva ni imel noben Kregarjev sodobnik. Kregar je deloval tudi na področju knjižne ilustracije in je likovno opremil vrsto izdaj, zlasti Mohorjeve družbe Celje, pa tudi veroučnih učbenikov in bogoslužnih knjig. Veliko je razstavljal doma in v tujini, tako na samostojnih kot skupinskih razstavah ter bienalih, tudi v sklopu reprezentativnih predstavitev povojne jugoslovanske umetnosti. Samostojno je razstavljal v Ljubljani (Moderna galerija, retrospektivni razstavi 1950 in 1971; Mala galerija, 1960; Koncertni atelje, 1968; Mestna galerija, 1968), Mariboru (Umetnostna galerija, 1951 in 1972), Trstu (Galerija Scorpione, 1951), Berlinu (Galerija Springer, 1955), Beogradu (Umetnički paviljon, 1954; Salon Muzeja savremene umetnosti, 1967), Kranju (Gorenjski muzej, 1960), na Bledu (Festivalna dvorana, 1964), v Velenju (Delavski dom, 1964), Celju
(Likovni salon, 1966), Nišu (Centar za kulturu, 1967), Kostanjevici na Krki (Lamutov salon, 1969), Sarajevu (Centar Skenderija, 1971), Žalcu (1972). Leta 1953 se je udeležil II. sredozemskega bienala v Aleksandriji, leta 1956 je bil med finalisti natečaja za mednarodno nagrado Guggenheim z razstavo v New Yorku in Parizu, predstavil se je tudi na V. bienalu v Sao Paulu (1959), italijansko-jugoslovanskem bienalu Premio Morgan's Paint v Riminiju (1961), na 22. mednarodnem bienalu akvarela v The Brooklyn Museum v New Yorku (1963), na V. bienalu sodobne krščanske umetnosti v Salzburgu (1966), leta 1971 pa je sodeloval tudi na veliki razstavi Umetnost na tlu Jugoslavije v Parizu. Njegova dela najdemo v javnih in zasebnih zbirkah doma in na tujem, največja zbirka pa je v Galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1993 na osnovi del, ki so jih darovali slikarjevi dediči – sestri Cilka Kregar in Marija Šenk ter brat Ivan Kregar. Avtorja prve postavitve sta bila Anica Cevc in Emilijan Cevc, ki je bil tudi avtor razstavnega kataloga, stalna razstava pa je bila po letu 2014 večkrat prenovljena. S postavitvijo stalne zbirke se je tako Stane Kregar, po svojem šolanju in poučevanju, še tretjič – tokrat simbolno – vrnil v domači Zavod sv. Stanislava. Drugo največjo zbirko Kregarjevih del hrani Moderna galerija v Ljubljani, kjer so tri njegove slike tudi na stalni razstavi, več slikarjevih del ima v lasti tudi Muzej savremene umetnosti v Beogradu in jih vključuje v svoje razstavne projekte. V času po osamosvojitvi so bila Kregarjeva dela predstavljena na vrsti manjših razstav, ki so prikazale tudi sakralni del njegove umetnosti, med vidnejšimi predstavitvami pa so bile razstava Kregarjevih slik iz zbirk Moderne galerije v Moderni galeriji (1998), spominska razstava Romar k lepoti ob štiridesetletnici Kregarjeve smrti v Narodni galeriji (2013) in manjša retrospektivna razstava Neznani Kregar v Galeriji Družina Ljubljani ob petdesetletnici smrti (2023). Kregar velja tudi za vodilnega slovenskega cerkvenega slikarja sredine in tretje četrtine 20. stoletja. Z oljnimi slikami, freskami, mozaiki, zgrafiti, vitraji, cerkvenimi paramenti in tapiserijami je opremil okrog sto starejših in novozgrajenih cerkva. Kregar je pri izdelovanju vitrajev, mozaikov in cerkvenih vezenin sodeloval z mojstri umetne obrti, ki so realizirali njegove likovne ideje. Za cerkve je posamično delal že pred drugo vojno in nato v drugi polovici petdesetih let. Odločilno za Kregarjevo načrtno usmeritev v sakralno umetnost je bilo druženje s skupino intelektualcev in kulturnikov ljubljanske škofije, ki so spodbudili razvoj moderne cerkvene umetnosti po drugem vatikanskem koncilu (1962–1965), ki je odprl vrata sodobnejšemu likovnemu izrazu, pri čemer je bilo delovanje na področju sakralne umetnosti v
62 Stane Kregar - Abstraktni Stane Kregar Sloveniji zaradi povojne politične ureditve izrazito omejeno. Kregar je celostno likovno opremil cerkve arhitekta Toneta Bitenca v Dražgošah (dograjena in opremljena leta 1968), Idriji (1969), Poljanah nad Škofjo Loko (1970) in Kosezah v Ljubljani (1974). Sodeloval je tudi pri mnogih drugih Bitenčevih adaptacijah (kapela Bogoslovnega semenišča v Ljubljani, 1965) in pri delih drugih arhitektov (cerkev na Teznem v Mariboru arhitekta Cirila Zazule, cerkev v Odrancih arhitekta Janeza Valentinčiča), poleg tega pa je s svojimi likovnimi deli opremil tudi vrsto starejših cerkva. Vrh svoje sakralne umetnosti je Kregar dosegel v umetnosti vitrajev, s katerimi je okrasil tudi naše najpomembnejše gotske arhitekture: mariborsko in celjsko stolnico ter kranjsko in škofjeloško mestno župnijsko cerkev. Slikar je v sakralni umetnosti združil vzhodno in zahodno krščansko tradicijo, svoje slogovne rešitve je utemeljil na srednjeveški umetnosti in zgledih evropskih modernistov. Kregarjevo življenje in delo sta bila predstavljena v številnih člankih in razstavnih katalogih, celostno pa je bil posvetni del njegovega opusa predstavljen v monografiji Aleksandra Bassina Stane Kregar, ki je leta 1972 izšla pri Založbi Obzorja, sakralni del opusa pa v monografiji Stane Kregar. Sakralno slikarstvo, ki je leta 2005 izšla pri založbi Družina. Za časa življenja je Stane Kregar prejel nekaj priznanj: leta 1962 drugo nagrado na II. Memorialu Nadežde Petrović v Čačku in leta 1971 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ob smrti leta 1973 ga je v osmrtnici Moderna galerija imenovala za »vélikega slovenskega umetnika ter utemeljitelja našega nadrealizma in abstraktne umetnosti«, Društvo slovenskih likovnih umetnikov pa za »vélikega slovenskega slikarja«.
Seznam razstavljenih del Avtoportret, 1942, olje na platnu, 37 x 29,5 cm, zasebna last Slikar z modelom, 1950, olje na platnu, 90 x 109,5 cm, Moderna galerija Spomin na francoske katedrale, 1953, olje na platnu, 91 x 60 cm, Galerija Staneta Kregarja Žena pred ogledalom, 1953, olje na platnu, 81 x 100 cm, zasebna last Bitka, 1954, olje na platnu, 97 x 130 cm, Galerija Staneta Kregarja Pomladni veter, 1954, olje na platnu, 118 x 89 cm, Galerija Staneta Kregarja Requiem, 1954, olje na platnu, 80,5 x 65 cm, Moderna galerija Na smrt obsojen, 1955, olje na platnu, 97 x 130,5 cm, Moderna galerija Jutro v gorah, 1956, olje na platnu, 89 x 116 cm, zasebna last V hvarskih vinogradih, 1956, olje na platnu, 100 x 81 cm, zasebna last Potopljeni čolni, 1956, olje na platnu, 89,5 x 130,5 cm, Muzej in galerije mesta Ljubljane Brez naslova, 1957, olje na platnu, 91 x 60 cm, zasebna last Porušeno mesto, 1958, olje na platnu, 89,5 x 131 cm, zasebna last Poletno jutro, 1958, olje na platnu, 130 x 136 cm, zasebna last Na vrtu, 1958, olje na platnu, 130 x 97 cm, Galerija Staneta Kregarja Pomladni dan, 1958, olje na platnu, 80 x 100 cm, zasebna last Ikarus, 1958–59, olje na platnu, 200 x 116 cm, Galerija Staneta Kregarja Orfej, 1959, olje na platnu, 162 x 130 cm, Moderna galerija Rdeče gmote, 1959, olje na platnu, 45 x 38 cm, Gorenjski muzej Praznik, 1959, olje na platnu, 62 x 92 cm, zasebna last Zorane njive, 1959, olje na platnu, 131 x 162 cm, Galerija Staneta Kregarja Sonce in morje, 1959, olje na platnu, 130,5 x 136 cm, zasebna last Nemirna zemlja – Žalostna zemlja, 1960, olje na platnu, 114 x 162 cm, Galerija Staneta Kregarja Svetloba v oktobru, 1960, olje na platnu, 130 x 97 cm, zasebna last Otok sanj, 1961, olje na platnu,114 x 162 cm, zasebna last Večerno nebo, 1961, olje na platnu, 80,5 x 99,5 cm, zasebna last Sokratova smrt, 1961, olje na platnu, 130 x 136 cm, Galerija Staneta Kregarja Ožgana zemlja, 1962, olje na platnu, 65,5 x 129,5 cm, zasebna last Requiem za Skopje, 1963, olje na platnu, 130 x 160 cm, Moderna galerija Romeo in Julija, 1963, olje na platnu, 99 x 146 cm, Galerija Staneta Kregarja Dekle pred ogledalom, 1953, mešana tehnika na papirju, 13 x 15,5 cm, Umetnostna galerija Maribor Boj, 1954, mešana tehnika na papirju, 25 x 38 cm, Umetnostna galerija Maribor Brez naslova, 1954, mešana tehnika na papirju, 22 x 33 cm, zasebna last Ikarov padec, ok. 1959, mešana tehnika na papirju, 36 x 27 cm, zasebna last Brez naslova, 1962, mešana tehnika na papirju, 31 x 44 cm, zasebna last Brez naslova, 1962, mešana tehnika na papirju, 23,5 x 27 cm, zasebna last Brez naslova, 1963, mešana tehnika na papirju, 28 x 35,5 cm, zasebna last Krajina, mešana tehnika na papirju, 23 x 27 cm, zasebna last Brez naslova, mešana tehnika na papirju, 21 x 26 cm, zasebna last Brez naslova, mešana tehnika na papirju, 35 x 30 cm, zasebna last Brez naslova, mešana tehnika na papirju, 23 x 28 cm, zasebna last Čao Rio, Tel 12, mešana tehnika na papirju, 28 x 28 cm, zasebna last Predloga za fresko v cerkvi v Dražgošah, ok. 1955, oglje na papir, kaširano na platnu, 138 x 97 cm, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj
64 Stane Kregar - Abstraktni Stane Kregar
66 Stane Kregar - Abstraktni Stane Kregar CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 730(497.4):929Boljka J. 75(497.4):929Boljka J. BOLJKA, Janez, 1931-2013 Iz ateljeja : [Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 12. oktober-18. november 2023] / Janez Boljka ; [avtor besedila Goran Milovanović ; avtor biografije Miha Boljka ; fotografije Maruša Lapuh]. - Kranj : Gorenjski muzej, 2023 ISBN 978-961-7071-54-2 COBISS.SI-ID 166737923 Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963 Kustosa razstave in avtor besedila: dr. Andrej Doblehar Fotografije: Marko Tušek Jezikovni pregled: mag. Bernarda Stenovec Grafično oblikovanje: Marko Tušek Tisk: Tiskarna GTO Košir Naklada: 250 izvodov Cena: 10,00 EUR Izdala in založila: Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj; zanjo: mag. Marko Arnež, in Gorenjski muzej; zanj mag. Marjana Žibert
68 Stane Kregar - Abstraktni Stane Kregar