Glasilo 2021

Neli Petek, 9. a

UVODNIK

V letošnjem šolskem glasilu so učenci ustvarjali na temo Franceta Prešerna, Valentina
Vodnika in ljubezni do naše domovine Slovenije. Oba pesnika sta se že dolgo nazaj
vneto zavzemala, da bi Slovenci nekoč dobili samostojno državo. Preko pesmi sta
spodbujala narodno identiteto in dajala pogum ljudem pri pomembnih odločitvah glede
osamosvojitve Slovenije. Letos naša država praznuje okrogel 30. rojstni dan. Ponosni
smo na to. Tudi naši učenci sporočajo, da negujejo ideje in želje naših prednikov, ki
tega jubileja niso dočakali, so pa verjeli vanj.
Želim vam prijetno branje.
Anja Šantl

Mia Marguč, 3. a

DRAVINJSKI POVODNI MOŽ IN Neli Nerad, 9. a
MARJETICA DRAVINJSKI POVODNI MOŽ

Od nekdaj lepe Konjičanke so bile, V reki Dravinji mož živi,
a najlepša je bila Marjetica. ki mu para res ni.
Je plesala in pela,
kraljevski glas je imela. Iz daljave ogleduje si dekleta
Nekoč po Konjicah je šla in vse se mu zdijo prelepa.
in zraven si pela: tralalala. Ko pogledal je dobro in videl je vse,
si rekel je: »O, Marjetka, prevzela si me!«
Iz Dravinje sliši jo povodni mož.
In reče si: »Moja boš!« »Pridi in pleši z menoj,
nikar se me ne boj.«
Dravinjski povodni mož se odloči, Prijel jo za roko je in sta plesala,
da hitro v akcijo skoči. v valove ju je pesem pognala.

Pripravil bo za Konjičane ples, Gromko se je smejal in krohotal:
Marjetica mogoče bo vmes. »Na meščane bom vodo poslal!«

Je pisal in pisal, sto vabil je napisal. Poplavilo je mesto vso
Stoprvo vabilo je za Marjetico povabilo. in nobenega več na spregled ni bilo.

Ko nastopi plesa čas, Izabela Ribič, 4. a
je zabava za vso vas.
Povodni mož med gosti jo išče,
jo najde za mizo, ko plesalca si išče.
Na ples jo povabi, ona reče: »Da.«
Skupaj zaplešeta ples in še dva.

Drug v drugega sta se zaljubila
in si večno srečo obljubila.
Sara Turnšek, 4. a

PRIJAZNI POVODNI MOŽ
Tam ob Dravinji Marjetica sedi,

da ribic je polno, ugotovi.
Naenkrat pojavi se črni oblak,
iz vode pa stopi povodni mož – junak.

Prijazno v vodo povabi jo,
Marjetica sprejme povabilo.
Dihalno masko in obleko ji natakne,
da Marjetica kakšne bolezni ne stakne.

V svojem kraljestvu ponudi ji čaj
in še za večerjo skuha kaj.
Marjetici je vse to všeč
in domov ne gre več.

Mija Riemer, 4. a

O POVODNEM MOŽU
Nekoč je živela domišljava deklica Marjetica. Bila je zelo bogata. Imela je lepe obleke in z njimi
se je zelo rada hvalila. Veliko fantov jo je že vprašalo, če bi se poročila z njimi, a vsakega je
zavrnila. Čakala je, da bo v mesto prišel bogataš.
Nekoč je bil v mestu na mostu žur, pod mostom pa je tekla reka Dravinja. Marjetica si je mislila,
da bo mogoče na žur prišel kakšen bogat človek. Sedela je in gledala, kdaj bo prišel kakšen
bogataš. Veliko fantov jo je povabilo na ples, njen odgovor pa je bil vedno ne. Na zabavo je
prišel tudi povodni mož, ki je slišal, kako domišljava je Marjetica. To mu ni bilo všeč. Odločil se
je, da jo bo zvabil v vodo. Ko ga je Marjetica zagledala, je mislila, da je njen sanjski ženin. Kar
sama ga je vprašala, če bi zaplesal z njo. Zaplesala sta in povodni mož jo je naenkrat porinil v
vodo, potem pa še sam skočil za njo.
Od takrat Marjetice ni videl nihče več.
Janez Lešnik, 4. a

Alma Hakiu, 9. b

Nekoč, že tisoč let nazaj, je živel povodni mož. Bil je velik in močan. Nekega dne je dobil
povabilo na veliko prireditev. Pisalo je nekako takole:
GOSPOD POVODNI MOŽ!
POVABLJENI STE NA PRINCESINO KRONANJE.
VAŠ KRALJ
Povodni mož se je odpravil na kronanje. Ko je zagledal princeso, jo je takoj povabil na ples.
Plesala sta in plesala in ko si je princesa želela vzeti odmor, jo je hitro potegnil v bližnjo reko.
In nobeden je ni videl nikoli več.
Luka Kampuš, 4. a

JULIJA FRANCETU DOMOVINA
O, predragi France, zame nisi ti, Moja domovina je Slovenija.

moje srce za druzga gori. Tu čudovita je pokrajina.
Ti pišeš pesmi mi globoke, Moja domovina svoj grb, zastavo in himno

jaz preziram te. ima,
Ti skočil bi zame v Savo, tukaj veliko poštenih ljudi je doma.
jaz bi ti rekla kakšno budalo.
Ogenj v mojem srcu gori, Slovenija, prelepa je dežela vsa.

a moja ljubezen nisi ti. Veliko vabljivih krajev ima,
Prosim, ne piši več pesmi mi, zanimive spomenike, zgradbe, gradove,
najdi srečo si drugje, saj jaz nisem zate.
najlepše vrhove, šumeče gozdove,
Pojdi, pojdi stran od mene, najslajše plodove za vse rodove.
saj ti meni ne pomeniš več kot breme.
Tu ljudje srečno in mirno živimo,
Ajda Leber, 7. b, Zara Nerad, 7. c, Eva vsi za našo naravo skrbimo.
Ravnak, 7. c
Slovenija, moja si dežela!
Azra Ajazaj, 3. a
Vabljiva si za turiste,
za potapljače, za veslače,
skakače in vseh vrst zabavljače …

Slovenija, moja domovina,
rada te imam in nikomur te ne dam!

Pia Vidmar, 6. a

O JULIJI Ajda Esih, 9. a
O, Julija draga, TISTA JULIJA
jaz Prešeren poet, Prešeren je na smrt zaljubljen,
zaljubljen sem vate v Julijo, tisto prelepo Primičevo Julijo.
spet in spet in spet. A nanj se ona ne ozira,
saj se za drugim ozira.
O, Julija draga,
na svetu najlepša si ti, Prešeren strtega srca
moje srce le zate gori, o njej piše vse kar zna.
Še vedno nanj se ne ozira,
zame edina si. kljub pisanju prelepih poezij.

Če te na svetu bi ne bilo, A nekaj sreče le zaužije,
bi moje življenje brez smisla bilo. ko nezakonska mati
otroke mu povije.
O, Julija draga,
zate gorim, zate gorim, Prešeren mlad umrl je,
a Julijo vedno v srcu
le zate živim. nosil je.

Zame si za navdih, Julija Lenart in Lea Marzidovšek, 7.b
za pesmi moje rdeča nit.

O, Julija draga,
o, Julija draga.

Gašper Kalar in Nik Šloser, 7. b

LJUBEZEN Klemen Majšler, 9. b
Ljubezen Prešernova večna,
Julija njegova z drugim je bila srečna. VODNIK IN SREČA
Užaljen ji Sonetni venec napiše Videti srečo je včasih težko,
Brez strahu, da kdo mu ga zbriše. če živimo v bogastvu je ne vidimo.
Sreča je vredna več kot zlato.
Ernestina hči njegova
Zaradi Ane Jelovšek da mu vero v življenje Ko pa temni oblaki zakrijejo dom,
nas sreča sreča le mimogrede,
znova. imeli bi jo, ko grozi nam gorje.
Enkrat za vselej bomo glasno priznali:
Ko slabi časi so mimo,
Ne bi brez njega Slovenci postali! spet s srečo v sožitju živimo.
Manca Vavdi, 8. b Zdaj smo hvaležni, da jo imamo,

PREŠERNOVA PESEM pazimo,
Prešeren se rodil je v Vrbi na Gorenjskem, da je ne izigramo.
Res največji pesnik on je na Slovenskem.
Enja Ravničan, 9. c
Emblem je na kovancu naše države,
Šel na Dunaj je študirat preko Drave.

Edina ljubezen njegova ljubila ga ni,
Raje zato je sklenil, da Ani Jelovšek svoje

srce podari.
Ena je slovenskih pesmi kraljica,

Naša to je himna Zdravljica.

Matic Mezner, 8. b

FRANCE PREŠEREN SREČA TE SREČA
Kdo je ta oseba, Sreča je tu in sreča je tam.

ki v črnem cilindru postopa, Iščeš jo ti, išče te sama.
otrokom fige deli V skritem kotičku tega sveta jo najdeš

in nad slovensko idejo bedi? lahko,
če želiš si zelo.
Priden učenec, Nikoli ne veš, kdaj sreča te,
v zlato knjigo zapisan, mogoče v najboljšem ali najbolj žalostnem
trenutku preseneti te.
v Ljubljano odšel, Vsak srečo najde drugje,
in odvetnik postal. zato jo zmeraj išči, saj našel jo boš nekje.
(poustvarjanje Vodnikove pesmi Dramilo)
Je pesnik pravi, Ajda Repnik, 9. b
da veliko pesmi napiše.
Zdravljica je njegovo delo Sara Maučec, 9. a

in to vedo vsi.

Znan je povsod,
svoj dan je dobil,
ki je dela prost,
in takrat proslave imamo povsod.

Številne izgube
in neuslišane ljubezni

vržejo ga k temu,
da v krizo zaide.

Zala Fijavž, 9. c

HVALA VODNIKU IN PREŠERNU Ljubezni nikoli ni prave imel,
Naš Valentin dragi saj Julija zanj ni bila,
kot voditelj rojen.
Valentin Vodnik, vendar v naši Zdravljici je hotel,
mir in srečo slovenskega sveta.
ki bil je razsvetljenskih idej.
Oba sta ustvarjala,
Avtor Pesmi za pokušino, pripeljala nas do sem,
duhovnik, ravnatelj, nam tudi pomagala,
da pisatelji ustvarjajo slovenski spev.
pisatelj za Veliko pratiko,
in naš slovenski pomagatelj. Lahko jima rečemo samo hvala,
da znamo to,
Tu je še Prešeren, pisati in brati,
ki bil je trpečega srca,
vendar zelo dober pisatelj, ter se izražati lepo.
saj za nas pomemben pomen ima.
Deja Ilovšek (nekdanja učenka OŠ Pod
goro)

Hana Winter, 6. a

ZDRAVLJICA 2 Avstralija v požarih leži,
Osamosvojili na Kitajskem korona virus mori,
med Ameriko in Iranom vojna nastaja,
in enotnost pridobili, pri nas se Šarčeva vlada podaja,
vendar po vsem tem,
in ni ne konca,
ni dovolj ljudem, ne kraja.
da enotnosti se držijo,
in se skupaj veselijo. Ne vem kaj svetu se godi,
karkoli je, odženi skrbi,
Kaj ko bi bolniki, starejši, revni,
in ne tisti prevzetni, da zavlada mir in ljubezen
in odkašlja se bolezen.
svoje zgodbe delili z nami.
Bi bil kot krik : »Mi smo sami!« Da res enotnost prevlada,
in skrb se ne pojavlja.
Bi za nas bilo to kot dokaz,
da življenje ni samo kot ena laž? Deja Ilovšek (nekdanja učenka OŠ Pod
goro)

Urška Levart, 9. b

Glasilo OŠ Pod goro Slovenske Konjice, julij 2021
Uredila in lektorirala: ANJA ŠANTL
Računalniško oblikovanje: DOMINIK TRSTENJAK
Naslovnica: Delavnica eksperimentalne tipografije, mentorica ANJA JERČIČ JAKOB
Likovne izdelke so izbrale razredničarke.