POSUTE ZVEZDICE ZA PRIHODNOST

POSUTE ZVEZDICE ZA PRIHODNOST

ZBORNIK OB 120. OBLETNICI ŠOLSKE STAVBE

V SOŽITJU Z OKOLJEM IN NARAVO NAM ZNANJE BOGATI DOMAČI PROSTOR IN
ODPIRA OKNO V SVET

(vizija in poslanstvo Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci)

Uredili: Karmen Rauter in Nataša Pušenjak

CEZANJEVCI, december 2020

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

373.3(497.4Cezanjevci)(091)(082)

POSUTE zvezdice za prihodnost : zbornik ob 120. obletnici šolske stavbe : v
sožitju z okoljem in naravo nam znanje bogati domači prostor in odpira okno v svet :
(vizija in poslanstvo Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci) / uredilli Karmen Rauter
in Nataša Pušenjak. - Cezanjevci : Osnovna šola Janka Ribiča, 2020

ISBN 978-961-90201-2-8
1. Rauter, Karmen
COBISS.SI-ID 42086659



MISLI UREDNIC

V Cezanjevcih smo ponosni na našo dolgoletno šolsko tradicijo, zato jo tudi radi proslavimo.
Nazadnje leta 2017, ko smo obeležili 190-letnico šolstva v Cezanjevcih. Nikoli doslej pa nismo
počastili same šolske stavbe. In ravno v času od lanske do letošnje jeseni so se niti usode
spletale v nek čuden vzorec in ob pogledu nazaj se zdi, da si te obletnice stavbe nikakor ne bi
mogli izbrati v boljšem času.

Tako smo v novo šolsko leto 2019/20 vstopili polni navdušenja nad lepo obnovljenim prizidkom
in energetsko prenovo obeh šolskih poslopij. Sodoben prizidek je staremu poslopju odseval še
bolj klavrno podobo. Kar naenkrat je propadajoči videz šolske stavbe doživel širšo medijsko
odmevnost. Ko smo decembra sprožili aktivnosti, povezane z obeleževanjem okrogle obletnice
najstarejšega dela šolske stavbe, si nismo niti v sanjah predstavljali, kaj se bo zgodilo v
naslednjih mesecih. Marca 2020 smo zaprli šolsko poslopje zaradi epidemije koronavirusa.

Učenci so se šolali od doma. Proces smo vodili učitelji, ki smo prav tako delali od doma.
Poslopje, namenjeno izobraževanju, je čez noč ostalo prazno. Po več tednih se je nato šolanje
vendarle nadaljevalo v izobraževalni ustanovi; sicer pod strogimi varnostnimi ukrepi, a na njih
ni bil nihče jezen. Le da smo bili spet nazaj in skupaj. Tudi hrup nas ni motil, saj se je v času
naše vrnitve v šolo prenavljal tudi stari del šolske stavbe. Otroški direndaj je do poletnih
počitnic spet napolnil učilnice, zbornico pa so prevzele razprave, pomešane z vonjem po kavi.

Kljub negotovemu začetku novega šolskega leta nam je »prerojena« zgradba vlivala moči in
navdiha. Korajžno smo nadaljevali z aktivnostmi v zvezi z obeleževanjem. Projektni teden,
namenjen učencem, smo uspešno zaključili tudi z virtualno položitvijo časovne kapsule preko
ZOOMA. In ravno pri pisanju zadnjega poglavja naše obletnice, pri urejanju zbornika za tisk,
so učence ponovno začeli pošiljati domov.

Ob 120-letnici šolske stavbe si nikdar ne bi predstavljali, da nam bo v letu 2020 namenjena
takšna preizkušnja, in da se bomo znašli v trenutku, o katerem bodo nekoč v zgodovinskih
učbenikih brali naši potomci. In nikoli nismo čutili večje hvaležnosti, da se proces poučevanja
in učenja, sodelovanja s starši in skupnostjo, vrši v šoli, med 120-letnimi zidovi, ne glede na to
kakšni so, in ne doma.

Nataša Pušenjak in Karmen Rauter

MISLI RAVNATELJICE

Spoštovani!
Že naši predniki, leta 1827, na pobudo prleškega narodnega prebuditelja, dr. Ivana
Gottweisa, kasneje pa leta 1900 po požaru, so se zavedali, da je treba omogočiti
osnovno izobraževanje vsem otrokom. Zavedali so se, da so za to potrebni tudi dobri
pogoji in zato ne čudi, da je bila že leta 1900 v uporabo predana šola, ki stoji še danes.

Kot pravi naša vizija: V sožitju z okoljem in naravo nam znanje bogati domači prostor
in odpira okno v svet.

Tako je ta hram učenosti okno v svet za neštete generacije mladih prleških učenjakov.

Zgradba je od postavitve večkrat delno prenovljena, dograjevali so se prizidki, saj se
je povečevalo število šoloobveznih otrok, hkrati pa so se zviševali tudi standardi
osnovnošolskega izobraževanja.

Z letošnjo energetsko sanacijo, ki jo je izvedla Občina Ljutomer (Sanirali so oba dela
šole, tako tega, ki je star 120 let in tudi prizidek, kjer imamo telovadnico.), pa je naša
šola postala prava lepotica. Ponos in biser kulturne dediščine. Šola, tukaj sredi vasi,
se dviguje in vztraja. Zato je prav, da spoštujemo to častitljivost.

Za vse to, kar se dogaja v letu 2020 na temo 120 let naše zgradbe, se iskreno
zahvaljujem vsem učencem in sodelavcem, za predanost in strokovnost; staršem in
lokalni skupnosti, ki nam vedno pomagajo, prisluhnejo in zaupajo, ter vsem krajanom,
ki res s ponosom zrejo v našo lepotico in jo »stražijo«.

Posebej pa se zahvaljujem sodelavkama Karmen Rauter in Nataši Pušenjak, ki sta
idejni vodji obeleževanja in tega zbornika.

Pogumno naprej proti novim izzivom.

Brigita Hojnik, ravnateljica

MISLI ŽUPANJE

Dragi vsi!

Vsaka šola je poseben svet zase, ki mavrično zaživi v začetku septembra in tiho
ugasne konec junija. V tem živopisanem svetu veljajo določena pravila, obveznosti,
zakonitosti, pa tudi prijetnosti, igrivost in “lumparije”, ki se nam za vse življenje vtisnejo
v spomin. Spomini na prvi šolski dan potujejo z nami vse življenje.

O šolskih spominih vedno govorim z iskrico v očeh, z nasmehom na obrazu in kasneje
s solzami v očeh, saj so to spomini na ene izmed najlepših let mojega življenja.

Če bi jih želela deliti z vami, bi bila predolga, zato sem se odločila, da ob častitljivi
obletnici naše šole v znak velike hvaležnosti in ponosa, da sem bila učenka
cezanjevske osnovne šole, do vseh v zameno ponudim svoj čas in znanje. Nekaj tega
je že bilo, saj sem zelo ponosna, da nam je skupaj z vami in ekipo uspelo zgraditi nov
vrtec (Ravno danes, ko to pišem, so minila 4 leta.), energetsko sanirati šolo, urediti
pločnik z javno razsvetljavo in še nas čakajo izzivi z novo šolo in telovadnico, za katero
je izdelana idejna zasnova. To so in bodo zahtevni in težji izzivi.

Ob 120. obletnici ponujam lažji izziv. Z vami delim fotografijo našega 2. razreda. Vsak,
ki bo do 31. 10. 2020 poslal fotografijo, na kateri me bo označil ali poslal opis, kje
stojim, na [email protected]., bo deležen žreba. Izžrebanec (lahko tudi skupina
do 5 oseb) bo preživel en dan z mano in sodeloval v projektu: »Za en dan županja ali
župan kot načrtovalka/-ec projektov cezanjevskega šolskega okoliša.«

Iskrene čestitke k častitljivi obletnici.

»Bodite pogumni, drzni, visokoleteči … a hkrati preprosti, skromni.
Naj vas vse življenje krasijo dobra dejanja.

Naredite vsak dan nekaj dobrega za sočloveka in imejte srčen odnos
do ljudi.

In zapomnite si, da je življenje tako zelo preprosto, tako zelo lepo.

Le verjemite vanj in se zanj borite.«

2. razred takratne učenke in sedanje županje Vaša učenka in županja, Olga Karba
Občine Ljutomer, mag. Olge Karba

PRIBLIŽUJEMO SE 200-LETNICI ŠOLSTVA V CEZANJEVCIH

Po zapisih v šolski kroniki je bila v vasi leta 1824 postavljena
nova, pritlična, zidana in s slamo krita šola. Odprli so jo leta
1827 in to leto štejemo v Cezanjevcih za začetek šolstva.
Pobudnik in ustanovitelj šole v Cezanjevcih je bil dr. Ivan
Gottweis. Njegov spomenik stoji zraven šole. V letih od 1824
do 1893 je šola postala že trirazredna zaradi povečanega
števila učencev. Leta 1892 je požar uničil 4 kmečke hiše z
gospodarskimi poslopji in slamnato streho šole.

Gottweisov spomenik

ZGODOVINA ŠOLSKE STAVBE OD 1900 DO 1999. LETA

Na novo so stavbo sezidali leta 1900. Takrat se začne tudi naša zgodba, povezana
z letošnjim obeleževanjem. Stavbo, ki je bila večkrat dozidana, nadzidana in
prenovljena, obiskujejo učenci še danes. Istega leta sta takratni občini Stara Cesta in
Desnjak otroke izšolali in nato na Stari Cesti do leta 1901 postavili svojo šolo.

Fotografija pred šolo v Cezanjevcih iz okrog leta 1910

V nadaljevanju bodo predstavljeni le pomembnejši dogodki, povezani s šolsko
stavbo, po zapisih iz šolskih kronik. Šolska kronika je bila natančno in širše povzeta
leta 2007 v zborniku Duh preteklosti v zrcalu sedanjosti ob 180-letnici šolstva v
Cezanjevcih.