Kulturni dan za 6. in 7. razred MARTIN KRPAN Z VRHA

11. januar 2018

Kulturni dan za 6. in 7. razred
MARTIN KRPAN Z VRHA

Dejavnosti po branju Levstikove pripovedke in ogled gledališke predstave

Osnovna šola Center Novo mesto



CILJI KULTURNEGA DNEVA
- Učenci poznajo kanonsko besedilo. Pregledno poznajo življenje avtorja.
- Učenci zaznavajo, presojajo in primerjajo ravnanje, govorjenje in mišljenje

literarnih oseb.
- Vživljajo se v književne osebe.
- Prepoznavajo značilnosti socialnega položaja književnih oseb in skušajo

razumeti tudi psihološke in etične lastnosti posamezne osebe ter iščejo
motive za ravnanje lit. oseb.
- Oblikujejo čutnodomišljijske predstave književnega časa in prostora.
- Razumejo vzročno-posledična in časovna razmerja med dogodki.
- Poznajo značilnosti pripovedne vrste.
- Poznajo prvine gledališke predstave.
- Pišejo poustvarjalna besedila in dramatizirajo.
- V igri vlog improvizirajo dramske fragmente.
- Poznajo in upoštevajo gledališki bonton.

1

LIKOVNA DELAVNICA
Učenci so ilustrirali ključne prizore iz Levstikovega Martina Krpana.
Tehniko akvarela so povezali s perorisbo.
Kulturni dan mi je bil zelo všeč. Izbrani prizor smo narisali tako, kot smo si ga v
svoji domišljiji predstavljali. Svoje počutje ob branju smo predstavili z barvami.
Pri črtah smo morali biti zelo natančni, saj vsaka nekaj pomeni.

Zoja Gorše, 7. a
Zelo sem bil navdušen nad slikanjem, ker mi gre zelo dobro od rok. Učitelj je od
nas veliko zahteval, kar mi ni bilo najbolj všeč. Ampak ko smo zaključili, so na
mizah ležale same prekrasne slike!

Tilen Robek, 7. a
Bila sem v ilustratorski skupini. Najprej smo slikali z vodenimi barvami, potem
pa smo s črnim pisalom natančno obrisali like. Vsi končni izdelki so bili lepi. Iz
njih bi lahko sestavili celotno zgodbo!

Nina Pečnik, 7. a

2

POUSTVARJALNO PISANJE
Učenci so se pri učiteljicah slovenščine prelevili v novinarje. Napisali so
poročila o dogajanju na Dunaju in zabeležili izjave glavnih protagonistov.
Cesar pripoveduje

Krpana sem spoznal na poti v Trst. Takrat sem videl, kako zelo močan je ,
saj je premaknil svojo kobilico, tako da jo je dvignil in umaknil s poti. Ko sva
izmenjala par stavkov, se je odpravil dalje.

Aleks Lamovšek, 7. c

Kr

Krpan prestavi kobilico v sneg

3

Kočijaž pripoveduje
Nekega navadnega dne sem peljal cesarja v Trst. Na poti sva srečala

Martina Krpana, ki je prenašal kresilno gobo in bruse. S svojimi golimi rokami je
prestavil svojo kobilo na drugo stran ceste. S cesarjem sva nadaljevala pot do
destinacije.

Čez eno leto je prišel velikan po imenu Brdavs. Cesarju je rekel, da naj da
svojo vojsko za spopad z njim. Cesar je delal, kot mu je rekel Brdavs in dal vojake,
da bi ga premagali, a se nihče ni vrnil iz boja živ.

Spomnil sem cesarja na Martina Krpana, ki sva ga srečala lansko leto in
cesar me je poslal ponj. Z mano je šel sel.

Peljala sva se do Vrha pri Sveti Trojici. Tam sva ga videla, kako pretepa
mejaše. Rekla sva mu, naj obleče najlepšo obleko, saj ga bo sprejel sam cesar. Ni
se spomnil našega srečanja, zato sem ga nanj spomnil. Odpeljal sem ga na Dunaj.

V novicah sem izvedel, da je Brdavsu Krpan odsekal glavo. Cesar je
zmagovalcu dal dovoljenje za (legalno) prevažanje angleške soli.

Živa Guštin, 7. a

Dunaj se zavije v črnino

4

Brdavs usmrti celo cesarjevega sina

Zadnje besede cesarjevega sina
Bil sem star dvajset let.
Nekega dne je pa prišel Brdavs na Dunaj in zahteval borbo. Ko je pobil

skoraj vso gospodo, sem se odločil, da grem v boj, ker je Brdavs grožnja za mojo
sestro in moje cesarstvo. Slišal sem, da je oče poslal po nekega Martina Krpana.
Pomislil sem, da ta kmet že en bo premagal Brdavsa, saj bi osramotil cesarstvo,
zato sem se podal v boj, da rešim čast.

5

Ko sem videl Brdavsa, se mi je naredil cmok v grlu. Zdirjala sva drug proti
drugemu. Ubil mi je konja, potem pa sem ga hotel zabosti, a je velikan odbil
napad. Stemnilo se mi je pred očmi in obležal sem v mlaki krvi.

Marko Jerman, 7. a

Mejaš pripoveduje
Nekega dne smo se s prijatelji zbrali, da bi se dogovorili, kako napasti

Krpana, ki je bil velik, močan, pogumen in neustrašen. Tako smo se dogovorili,
da ga napademo, ko se vrne s pohoda, do takrat pa vadimo mečevanje, kajti Krpan
je bil silen človek in težko ga je bilo premagati.

Čez dva meseca se je Krpan res vrnil. Pripravili smo zasedo in ga napadli.
Boj je bil dolg in težak. Krpan nas je tako mlatil, da so pokale kosti. Videl sem,
da izgubljamo, zato sem pohitel na pomoč. Tedaj pa me je Krpan tako udaril v
obraz, da sem bil dva meseca v komi in sem nato eno leto okreval. Pa še polomil
mi je vse sprednje zobe in nos.

Po okrevanju sem izvedel, da je Krpan premagal in ubil Brdavsa, ki je
med mojim okrevanjem pustošil po Dunaju.

Aljaž Hvalec, 7. c

Krpan pomete z mejaši

6

Po Krpana pošljejo kočijo

Sel pripoveduje
Kot kurir sem opravljal dela po celem svetu. Nekega dne so me spet poslali

na pot, ki je bila zelo naporna. Skoraj vse poti so bile makadamske. Po dolgem
potovanju sem prišel v vasico bogu za nogami. V daljavi sem slišal in videl čuden
prizor. Takrat sem vedel, da sem prišel na pravi kraj. Zagledal sem Martina
Krpana. Zelo prijazno sem ga povabil v svojo kočijo. Rekel sem mu, da naj se
lepo obleče in sva odšla na boj.

Zvonko Prigl, 7. c

7

Krpana na Dunaju »pogostijo«

Martin Krpan pripoveduje
Jaz sem Martin Krpan in prevažam angleško sol.
Enkrat pozimi sem srečal cesarjevo kočijo in takrat sem dvignil svojo

kobilo. Vprašali so me, kaj tovorim. Nekaj sem si moral izmisliti in takoj sem
rekel, da tovorim kresilno gobo in brusni kamen.

Čez eno leto je prišel na Dunaj Brdavs. Pobil je veliko gospode, še
cesarjevega sina. Kočijaž se je spomnil name, povabili so me na dvor in cesar je
bil srečen, ko me je videl na Dunaju. Šel sem v orožarno, vendar ni bilo orožja
zame in sem se spomnil, da bi naredil mesarico in kij iz lipovega lesa. Cesarica je

8

bila malo jezna, ker sem ji posekal lipo. Potem so nekoga poslali po mojo kobilico,
saj v cesarjevem hlevu ni bilo konja zame.

Prišel je čas, da se z Brdavsom spopadeva. Premagal sem ga, odsekal sem
mu glavo. Zapletlo se je pri nagradi. Cesar mi je ponudil, karkoli bi hotel, še svojo
hčerko. Nisem sprejel. Jaz sem izbral dokument, s katerim lahko brez skrbi
prenašam angleško sol.

Moje zadnje besede na dvoru so bile, da me najdejo pri Sveti Trojici, če
bodo kdaj potrebovali junaka.

Shkelqim Morina, 7. a

Krpan poseka lipo nad cesaričino kamnito mizo

9

Krpan izbira konja

10

Krpan in Brdavs si pred spopadom podata roke

11

Brdavs je premagan

12

Krpan se zmagoslavno vrne na dvor

Cesarica pripoveduje

Ta dan mi bo za vedno ostal v spominu. Bilo je navadno jutro, dokler nisem
izvedela, da je mojega sina ubil Brdavs. Le zakaj se ni žrtvoval kdo drug – kakšen
kmet. Vsaj svojo drago, neprecenljivo hčerko še imam. Vsi junaki so kar odšli, ko
je prišel ta Brdavs.

Najhuje pri tem je, da je cesar poslal po nekega Krpana, ki je posekal moje
lipo. Mislim, kako si drzne! Vsi so ga imeli za junaka, da sploh ne omenjam
njegove kobilice, oblek in nespoštljivosti. Ampak moja lipa ne bo zrasla čez noč!
Porazil Brdavsa ali ne … rajši vidim, da Brdavs dirja po Dunaju, je moj sin zdaj
z mano in moja lipa še vedno stoji. Ta Krpan, tako sem jezna nanj! Še bolj pa na

13

svojega moža! Najino edino večjo dragocenost kot je Avstro-Ogrska, najino edino
potomko, mojo malo deklico je hotel dati nekemu grobijanu, ki ji ne more dati niti
varnega doma. Pa ta Krpan je sploh ni hotel, ta, ta … ta pošast! Joj, moja ideja za
Krpanovo nagrado je bila popolna. Dati sem mu hotela polno hrane in pijače, ki
pa je ne bi smel pojesti ali prodati na poti. Doma pa je nekje bogu za hrbtom. Cela
zgodba se je vrtela okoli Martina Krpana.

Cesarica očita Krpanu
Moja lipa, moja lipa, moja lipa, moja dragocena lipa!
Tako se je odvijal cel dan in moji hčeri se ni bilo treba poročiti s Krpanom.
Ampak moj mož je bil tako strog do najinega angelčka. Komaj čakam, da bo moja
mala punčka končno zasedla prestol. Tako bom ponosna nanjo kakor na sina, ki
ga zaradi njegovega poguma žal ni več. On je heroj, ne pa Martin Krpan.
No, to je vse. Greva z mojim sončkom opravljat Martina Krpana. Adijo.

Luna Gorenc, 7. a

14

Cesarica je še večkrat pogrevala zgodbo o Brdavsu in Krpanu:
Oh, kaj vse sem pretrpela v tistih dneh! Sploh si ne morete misliti, kaj vse

se mi je zgodilo! Začelo se je, ko je moj presvetli mož potoval v trst in na poti
srečal silnega možakarja, Martina Krpana. Za je z golimi rokami s ceste premaknil
svojo kozico, ki ji je rekel kobilica, na kateri je menda prevažal bruse in kresilno
gobo. Kakšna sramota – zlagal se je mojemu ljubemu naivnemu možu. V resnici
je bil navaden tihotapec angleške soli.

Kmalu po tistem dogodku pa se nam je pripetila strašna tragedija. K nam je
kdo ve od kod prišel mogočni brdavs. Mislila sem, da imam izurjene vojščake, pa
se je izkazalo, da mi ni bil nihče kos. Še celo naš lastni sin – prestolonaslednik je
padel pod njegovo sabljo. Ni bilo druge, poklicati je bilo treba Krpana. Kakšna
sramota za cesarstvo! Ko je prišel, nam je pojedel na tone kruha in mesa ter spil
cele sode najboljšega vina. Si lahko mislite – kmet, pa ne je sredice potic, ampak
le skorjo! Kakšna prevzetnost in nesramnost! Ko je izbiral orožje, nam je polomil
celo orožarno. Višek pa je bil, ko mi je posekal najljubšo lipo, kjer smo, moje
drage gospe, gotovo se še spomnite, tako rade posedale. Moj mož pa ni niti s
prstom mignil. Potem si je izbiral konja – noben iz cesarskih hlevov mu ni bil
pogodu, saj je vsakega za rep izvlekel iz konjaka. Na koncu so morali služabniki
na Kranjsko po njegovo kobilico! V spopadu je potem z lahkoto premagal
Brdavsa – kaj bi ga ne, saj je imel na razpolago vse, kar si je zaželel.

Za nagrado je potem izsilil dovoljenje, da lahko še naprej tihotapi angleško
sol. Nad mojim darilom pa je nesramno vihal nos! Kakšna zgodba! Še dobro, da
sem posegla vmes, saj mu je moj preljubi mož ponujal celo najino hčerko jerico
v zakon. Ker sem prisluškovala pri vratih, vem, da je le minister Gregor ohranil
trezno glavo in ga, kot se to dvorjanom spodobi, še pozdravil ni, ko je odhajal.
Dobro, da je vse to za mano. Ah!

Brina Novak, 6. a

15

Cesarjeva hči Jerica pripoveduje
Ko sem se nekega dne zbudila, sem odšla v bratovo sobo, saj me je motil

hrup. Ko sem prišla v sobo, notri ni bilo nič, samo črna zastava in sveča. Dojela
sem, da mi je umrl brat. Zajokala sem in ličila so se mi razmazala po obrazu. Prišla
je cesarica ter me pomirila. Načrtovali sva pogreb. Le zakaj se je moj brat moral
žrtvovati?!

Naslednji dan je ta Krpan posekal materino lipo. Le kako si je drznil?
Tistega dne se je materi snelo. Še istega dne je ta Krpa, mislim Krpan, porazil
Brdavsa. Oče mu je za nagrado hotel dati mojo roko. Kaj je narobe z njim!!! Srečo
sem imela, ker se je mati cesarica sprla z cesarjem. Tako se nisem poročila s tem
kmetom. Si morete misliti, da me Krpan niti ni hotel?! Sicer pa, da bi živela v neki
koči z žuželkami in s pajki? Ne, hvala! Krpan je za nagrado dobil dovoljenje za
prevažanje angleške soli in denar. Zelo pa sem hvaležna svoji materi. Nič
čudnega, da je cesarica. Krpana je še nadrla in je odšel. Hvala bogu!

Lucija Juvančič, 7. a

Minister Gregor pripoveduje
Ves napet sem stal za cesarjem in izvedel, da je Krpan tovoril angleško sol.

Nemudoma sem dvignil glas, saj je to prepovedano, in sem samo upal, da me bo
cesar podprl. A cesar je nasprotoval mojemu mnenju in predlogu, da Martina
vklenemo, ker je bil prepričan, da si Krpan za nagrado zasluži dovoljenje za
prevažanje smodnika.

A kaj naj bi jaz? Saj ne morem nasprotovati cesarju. Kaj če me zasovraži
ali celo vrže v ječo? Bil sem precej zmeden, saj je moja prikrost trčila ob mojo
preplašenost.

Na koncu sem le napisal tisto nezakonito dovoljenje. A sem že skoval načrt,
da bom Krpana spravil v ječo. Morda mu bom podtaknil neveljavno dovoljenje.
Pri tem pa bom moral paziti. Kaj če me cesar odpusti?

Krpan je kmalu po tem neljubem dogodku zapustil Dunaj. Jaz pa sem
prestrašen in užaljen kot otrok odšel v osamo, pripravljen na maščevanje.

Žan Zdešar, 7. c

16

Tokrat ob smrti nismo razobesili črnih zastav

Brdavs premagan

Dunaj, 11. 1. 1518 – Na Dunaju se je pojavil strašen Brdavs. Ni ga bilo moč
premagati. A se je na Kranjskem našel junak, ki ga je bil zmožen premagati.

Na Dunaj je prišel velikan po imenu Brdavs. Bil je nepremagljiv. A so našli
junaka po imenu Martin Krpan, ki je trdil, da ga lahko premaga. Celo mesto je
nestrpno čakalo na Krpana …

Cesar je v boj poslal vse najboljše vojake, na koncu pa se je v boj podal še sam
cesarjev sin. Tudi cesarjev naslednik je bil premagan in vsi so žalovali za njim.

Silni človek z Vrha je končno prispel. Nasitili so ga ter ga poslali v orožarno,
kjer je uničil vse orožje in si na koncu orožje izdelal sam. Posekal je tudi
cesaričino najljubšo lipo in iz nje izdelal kij.

Na dan boja so se vsi zbrali na travniku. Boj je bil krut. Krpan je Brdavsu
odsekal glavo. Vsi so bili veseli, da je Brdavs premagan.

Krpana so nagradili z dovoljenjem za prevažanje angleške soli in z mošnjo
cekinov.

Če se na Dunaju pokaže še kakšen Brdavs in bo potreben junak, bomo poklicali
prav njega.

Mija Prosinečki, 7. c

Groza na Dunaju

Brdavs poražen

Dunaj, 12. 3. 1670 – Na Dunaju je prišlo do velikega boja med Brdavsom in Martinom
Krpanom.

Na Dunaj je prišel Brdavs. Vse junake je vabil v boj, vendar se nihče ni
vrnil, ker je Brdavs vse pobil. Brdavs je ubil cesarjevega sina. Po Krpana so
poslali lepo, belo kočijo. Ravno takrat se je nanj spravilo petnajst vojakov, a on
se ni ustrašil. Sel mu je povedal vse o Brdavsu in odpravila sta se na Dunaj, da bi
jih Krpan rešil grozot.

Krpan je na dvoru najprej nekaj pojedel, nato pa sta šla Krpan in cesar v
orožnico. Krpanu se je v rokah zdrobilo vse, kar je prijel v roke. Krpan se je
odločil, da gre v kovačnico in si orožje izdela sam, potem pa je odšel na vrt in
posekal lepo, mlado lipo in iz nje izdelal kij. Martin Krpan je za boj potreboval še

17

močnega konja. Ko je odšel v hlev, je konje potegnil za rep, ampak noben ni bil
dovolj močan, zato je poslal po svojo kobilico in napočil je čas za boj z Brdavsom.

Med rokovanjem je Krpan tako močno stisnil roko Brdavsu, da mu je iz
prstov pritekla kri. V boju je zmagal Krpan. Po zmagi je cesar Krpanu ponujal
vse, tudi svojo hčerko.

Laura Vidrih, 7. a

Smrt na Dunaju

Martin Krpan ubil Brdavsa
Dunaj, 15. 3. 1553 – Na Dunaj je prispel Brdavs, ki je hotel zavzeti cesarstvo. Vse, ki
jih je pozval v boj, je pobil. Razen Martina Krpana. Martin je Brdavsa premagal in od cesarja
dobil mošnjo cekinov.

Nekega dne je na Dunaj prišel Brdavs. Takrat se je začelo bojevanje in
pobijanje gospode. Med nesrečnimi izzivalci Brdavsa je bil ubit tudi cesarjev sin.
Cesar je bil zato zelo pretresen in žalosten. Spomnil se je na nekega kmeta Martina
Krpana.

Ko je močni Kranjec prispel na Dunaj, je takoj odšel v orožarno. Nobeno
orožje mu ni ustrezalo, saj se muje vsak meč prelomil v rokah. Nato je odšel do
kovačnice, kjer si je naredil mesarico, iz cesaričine lipe pa si je oblikoval kij.
Pričel se je boj. Martin se je bojeval na majhni kobilici, Brdavs pa na močnem in
velikem konju. Martin je odsekal Brdavsovo glavo in zmagal.

Cesar mu je ponudil svojo hčerko, a Martin je to ponudbo zavrnil. Nato je
dobil mošnjo cekinov in dovoljenje za prevažanje angleške soli.

Matic Kužnik, 7. a

O Krpanovem uspehu se je pisalo tudi v albanskem jeziku

Dikur ka ardh Brdavs ne dunaj edhe myt 30 hero te Dunajit ne mes te tyre ka qen
djali i mbretit. Martin Krpan ka ardh dhe ka mbyt Brdavsin dhe ne fund ka mar
nje shpreblim prej mbretit te Dunajit.

(Prevod: Nekoč je prišel Brdavs na Dunaj in je pobil veliko junakov, med njimi
tudi cesarjevega sina. Nato je prišel Martin Krpan. Uspelo mu je obglaviti
Brdavsa. Cesar mu je dal nagrado.)

Fantlind Bekteshi, 7. c, Shkelqim Morina, 7. a

18

Krpan se spominja

Petdeset let po spopadu z Brdavsom je Krpan sedel ob polno obloženi mizi
in svojim prijateljem pripovedoval, kako je prišel na Dunaj in Brdavsa skrajšal za
glavo. Prijateljem je natakal vino in govoril in govoril in … Zgodba je bila
kratkočasna, prijatelj so se dobro zabavali. Smešno se jim je zdela prigoda s
cesaričino lipo, ki jo je Krpan posekal, da je naredil ročaj za mesarico in kij. Ta
dogodek je sprožil plaz besed, cesarica je na dolgo in široko pametovala, kje naj
sedi, ko bo vroče.

Prijatelji so Martina vprašali po plačilu in nagradi. Krpan je povedal, da so
mu ponudili hrane in pijače in še cesarjevo hčerko Jerico za ženo, on pa je želel
le dovoljenje za tovorjenje angleške soli. Na vprašanje, ali ga je dobil, se je krpan
na široko zarežal ob spominu na ministra gregorja, ki ga je napisal z veliko muko.
Prijatelji so ga potrepljali, mu čestitali za uspeh in odšli. Krpan je upihnil svečo
in se pogreznil v sladki spanec.

Arne Bilbija, 6. a

GLEDALIŠKA SKUPINA

V gledališki delavnici pod vodstvom Urške Vuk smo najprej povedali več verzij
zgodbe o Martinu Krpanu. Pogovorili smo se o vsaki in si nato ogledali odlomke
različnih uprizoritev. Nato smo rešili delovne liste. Tretjo uro smo v skupinah
uprizarjali nadaljevanje Levstikovega Martina Krpana. To je bila najbolj zabavna
ura mojega šolanja! Igrala sem cesarjevo hčer, ki zbeži z dvora in se poroči s
sinom Martina Krpana.

Mentorica nas je navdušila za književnost in gledališče.

Jana Badovinec, 7. a

RAČUNALNIŠKA DELAVNICA

Bila sem v računalniški delavnici pri g. Srečku Skubetu. Ustvarjali smo križanke
na temo Martin Krpan. Pri tem smo uporabljali splet. Ko ustvarjaš križanko, se
tudi sam veliko naučiš.

Nato smo delali animacije: izrezali smo like in jih spravili v gibanje. Izbrala sem
prizor, ko je Krpan pretepel cesarjeve uslužbence. Bilo mi je všeč.

Tara Resnik, 7. a

19

20

Križanka Krpan z Vrha

21

OCENA GLEDALIŠKE PREDSTAVE
V Kulturnem centru Janeza Trdine smo si ogledali predstavo Martin
Krpan z Vrha, ki je nastala v koprodukciji SNG Drama in SNG Maribor.
V napovedniku KC JT je pisalo: »Pripovedka Frana Levstika (1831–1887) o
Martinu Krpanu z Vrha (1858), mitskem heroju 19. stoletja, je nedvomno globoko
ukoreninjena v kulturni zavesti vsakega Slovenca. Vendar današnji mladi rastejo
v svetu avdiovizualnih senzacij – od televizije prek kina do internetnih in video
igric ter raznih aplikacij na pametnih telefonih –, zato je pravi čas, da se na nov,
njihov način soočimo s skrivnostnostjo, a domačnostjo pripovedi, v kateri je
Martin Krpan pravzaprav temeljni in brezčasni slovenski super junak.
Levstikovo pripovedko predstavi pripovedovalec ob posnetih monologih vseh
likov, ki v njej nastopajo. S pomočjo video animacij pa tudi drugih avdiovizualnih
senzacij se zgodba s pripovedovalca širi po odrskem prostoru in v interakciji z
njim tvori kompakten svet sodobne avdiovizualne pripovedi.«

22

Predstavo so ocenili učenci 7. a in 7. b ter 6. c.
Večini učencev se je zdela kombinacija igranja na odru in animiranega filma
zanimiva, a bi veliko raje gledali klasično odrsko uprizoritev z množico igralcev
v kostumih, s sceno in rekviziti. Tudi moderno likovno upodobitev knjižnih likov
v risanki bi zamenjali z realistično. Predstava se jim je zdela prekratka, saj je
trajala le 40 minut.
Še nekaj mnenj učencev 7. a:

- Všeč mi je bilo, da je bil vsaj en igralec, ki je pripovedoval vezno besedilo.
Ni mi bil všeč animirani film na platnu. Risani liki so bili čudni, nič podobni
pravim ljudem. Bolje bi bilo, če bi bili na odru samo igralci. Dogajanje se
je zdelo preveč pravljično. Predstava se mi je zdela nezanimiva in
dolgočasna. Ni bila vredna 7 evrov.

- Janez Škof v vlogi povezovalca je dobro opravil svoje delo. Sicer pa sem
pričakovala veliko več, saj sta sodelovali dve osrednji slovenski gledališki
hiši.

- Film je na zanimiv način predstavil zgodbo. Liki so bili drugačni in zato
smešni. Platno je bilo preveč osvetljeno.

- Zgodba o Martinu Krpanu mi je všeč, saj v sebi nosi neko prisrčno
staromodnost. Predstava pa mi ni bila všeč, saj ji sploh ne moremo reči
predstava – bila je le animacija. Moderna animacija mi ni všeč. Težko je
bilo hkrati spremljati pripovedovalca in dogajanje na platnu.

- Predstava je bila zanimiva in poučna. Animacija mi je všeč, a tokrat se mi
ni zdela najboljša, ker so bili liki preveč domišljijski. Govor je bil teže
razumljiv.

- Dobro je bilo, da je bilo predstavljeno celotno besedilo.

- Pripovedovalec je govoril doživeto, a bi se moral več gibati po odru.

- Upala sem, da bomo videli igro in ne videa na platnu. Bilo je, kot da bi brali
knjigo s slikami.

- Pričakovala sem klasično predstavo s sceno, kostumi in igralci.

23

- Predstava je bila solidna in všeč mi je bilo, da se je predvajala na platnu. Ni
mi bila všeč grafika in zvok. Igralec, ki je pripovedoval, komentiral in se
pačil, je bil odveč.
OCENA KULTURNEGA DNEVA
Učno-vzgojni cilji so bili doseženi. Najbolj pomembno pa je, da so bile

dejavnosti všeč tudi učencem. Bili so aktivni na različne načine in so svoje znanje
razširili in obogatili z novimi spoznanji. Učitelji in učenci se strinjamo, da so
dobro organizirani in pravilno osmišljeni dnevi dejavnosti dragocena izkušnja.

24

OŠ Center
Novo mesto
Šolsko leto 2017/2018

Kulturni dan za 6. in 7. razred:
MARTIN KRPAN Z VRHA
Dejavnosti po branju Levstikove pripovedke
in ogled gledališke predstave Martin Krpan

Sodelujoči učitelji:
Helena Forte
Valter Rabič
Danica Rangus
Maja Sečnjak
Srečko Skube
Zlata Valentić
Urška Vuk

Uredništvo: Aša Slapnik, mentorica Z. Valentić
Lektorici: Helena Forte, Zlata Valentić
Fotografija. KC JT
Urejanje: Srečko Skube

11. 1. 2018

25

Osnovna šola Center Novo mesto

Kulturni dan za 6. in 7. razred
MARTIN KRPAN Z VRHA

Šolsko leto 2017/2018