Intervju z Andrejem Rozmanom - Rozo

Intervju z
Andrejem Rozmanom – Rozo

INTERVJU Z ANDREJEM ROZMANOM – ROZO,
GOSTOM PRIREDITVE OB ZAKLJUČKU BRALNE ZNAČKE
021/2022

OSNOVNA ŠOLA CENTER APRIL 2022

BRALNA ZNAČKA 2021/2022

Intervju z Andrejem Rozmanom – Rozo,
gostom prireditve ob zaključku bralne značke 2021/2022
V četrtek, 21. 4. 2022, smo na šoli gostili mojstra slovenske besed Andreja Rozmana – Rozo.
V odmoru med prireditvama smo se z njim pogovarjali v šolski knjižnici. Vprašanja smo
pripravili učenci novinarsko-literarnega krožka in izbirnega predmeta vzgoja za medije – tisk.

Vprašanje: Kaj ste želeli postati, ko ste bili otrok?
Andrej Rozman – Roza: Nisem čisto prepričan, zdi se mi, da sem najprej želel biti detektiv ali
pa vojak – komandos. Dolgo sem bil otrok in kasneje sem imel željo postati pesnik.
Vprašanje: Morda veste, katera je bila vaša prva pesem?
Andrej Rozman – Roza: Vem, da so bile na začetku vojaške, borbene pesmi, čisto prve se pa
res ne spomnim. Posnemal sem pesmi, ki smo jih takrat peli. Živel sem blizu Dolenjskih Toplic.
Zvečer smo doma peli partizanske pesmi – moja mladost je bila namreč po 2. svetovni vojni.
Ko sem začel v Ljubljani hoditi v šolo, sem že pisal podobne pesmi. Takrat sem bil star približno
8 let in sem se želel vrniti v čas, ko mi ni bilo treba hoditi v šolo.
Vprašanje: Kaj pa prijatelji iz Podhoste?
Andrej Rozman – Roza: Mnogih ni več. Ostali pa so lepi spomini.
Vprašanje: Katere predmete ste imeli radi kot najstnik?

Andrej Rozman – Roza: Gramofon, radio, kolo in – knjige.
Vprašanje: Bi nam povedali kakšno svojo šolsko dogodivščino?
Andrej Rozman – Roza: To me dostikrat vprašajo, ampak se ničesar posebnega ne spomnim.
Imel sem veliko srečo z učitelji slovenščine. Pri neki učiteljici smo tekmovali v sklanjanju –
npr. pljuča – in drugih slovničnih težavah. Takrat sem presenetil samega sebe, ko sem ugotovil,
da sem zelo dober v tem. Prej nisem vedel, da imam jezikovni talent. Sicer mi je bilo najlepše
pri tabornikih. Za vikende smo hodili na razne dejavnosti in poleti na taborjenje. Sicer pa se mi
zdi, da je največja vrednota prijateljstvo in prijateljev se rad spominjam.
Vprašanje: Ali je treba biti dober pri slovenščini, če želiš postati pisatelj?
Andrej Rozman – Roza: zagotovo ne škodi. Treba je biti samozavesten in suveren v jeziku, ni
pa nujno, da si strokovnjak za slovnična pravila.
Vprašanje: Ali so vas starši podpirali pri odločitvi postati pisatelj?
Andrej Rozman – Roza: Imel sem samo mamo, ki je bila zelo prijazna in me je podpirala pri
vsem, kar sem počel.

Vprašanje: Kakšno je bilo življenje v nekdanji Jugoslaviji?
Andrej Rozman – Roza: Že to, da sem bil mlad, je bil velik plus. Bilo je optimistično. Za vse,
kar nam ni bilo všeč, smo krivili politični režim, vendar je bilo jasno, da se mora nekaj
spremeniti. In se je! Zato pravim »optimistično«. Potem smo prišli v nov svet, v katerem se je
izkazalo, da za težave ni kriv politični sistem, ampak ljudje – na mnogih funkcijah so ostali isti.

Vprašanje: Kdaj ste dobili vzdevek Roza? Vam je všeč, da vas tako kličejo?
Andrej Rozman – Roza: Pišem se Rozman in ko sem hodil v osnovno šolo, smo bili v istem
razredu štirje, ki nam je bilo ime Andrej. Zato je bilo logično, da smo se klicali po priimkih oz.
po izpeljankah iz priimkov. Tako sem jaz postal Roza. Veliko ljudi, tudi žena in oba sinova, me
kličejo Roza. Ampak Roza se ne bi pojavil v knjigah, če ne bi v 80-ih letih ustvarjal še en
Andrej Rozman. Ko sem prevajal iz češčine, je tudi on prevajal iz češčine in slovaščine, nato je
tudi on pesnil. Prihajalo je do zamenjav – namesto njemu so čestitali meni, namesto meni so
izplačali honorar njemu … Zato sem svojemu imenu in priimku dodal še vzdevek. In nastala je
»zaščitna znamka«.

Vprašanje: Koliko let ste imeli ob izidu prve knjige?
Andrej Rozman – Roza: Mislim, da 27. To je bil zbornik del mlajših avtorjev.
Vprašanje: Katera je vaša najljubša knjiga, ki ste jo napisali?
Andrej Rozman – Roza: Več jih je. Verjetno so mi najbolj všeč Predpravljice in popovedke,
v katerih je zbranih več zgodb. Vse moje knjige so mi zelo všeč!
Vprašanje: S katerim ilustratorjem največ sodelujete?
Andrej Rozman – Roza: Največ z Zvonkom Čohom, ampak pravzaprav so mi všeč vsi, s
katerimi sem sodeloval. Po navadi z ilustratorjem ne sodelujeva prav tesno, jaz napišem, oni pa
narišejo po svoje. Z Zvonkom sva bila tudi dobra prijatelja, dokler ni zapustil Ljubljane.

Vprašanje: Kje dobite navdih za pisanje?

Andrej Rozman – Roza: Kakor kdaj in kakor kaj! Ko kaj preberem, včasih kaj slišim ali pa na
kaj pomislim, velikokrat pa se spravim k pisanju, ko začutim, da je treba kaj povedati.

Vprašanje: Kdo je bil pri pisanju vaš vzornik?

Andrej Rozman – Roza: Najprej, v 5. in 6. razredu, je to bil Prešeren, ki se mi je zdel velik
junak in najbolj spoštovan človek v Sloveniji. Želel sem si biti tako uspešen, kot je bil on.
Kasneje sem ugotovil, da ni bil uspešen za časa svojega življenja in da je kot pesnik zaslovel
šele po smrti. Bil je zelo nesrečen človek.

Nato sem se začel zanimati za moderne pesnike, to je bilo v davnih 60-tih letih. Pri nas je bil to
Tomaž Šalamun in njegovi sodobniki, ki so pisali popolnoma drugačno poezijo od klasične in
so takrat postali popularni v Sloveniji. Zelo sem se zgledoval po njihovih modernističnih
pesmih, čeprav so bile večinoma težko razumljive.

Potem so me pritegnili pesniki, ki so bili tudi glasbeniki, npr. John Lennon, Bob Dylan, Leonard
Cohen – to so bili kantavtorji iz angleško govorečih dežel, pri nas pa smo imeli Marka Breclja
… Njihove pesmi in glasba so mi bile všeč. Takrat sem začel pisati pesmi z rimami. Knjige pa
niso nastajale načrtno. Pesmi sem pisal za predstave, literarne revije in za svojo gledališko
skupino. Ko se je teh pesmi nabralo, sem se dogovoril s založbo za izid knjige.

Moj vzornik je bil tudi Shakespeare, angleški dramatik, ki je pisal komedije in tragedije za
široki občinstvo.

Vprašanje: Ali ste že kot otrok imeli radi gledališče?

Andrej Rozman – Roza: Niti ne, rad pa sem nastopal. Kot srednješolec sem pisal pesmi in jih
predstavljal na literarnih večerih. Ugotovil sem, da me to veseli, tako da sem pisal pesmi z
mislijo na nastope. Z gledališčem sem se začel ukvarjati, ker sem se želel družiti s tistimi, s
katerimi smo nato delali ulično gledališče, ki se nam je zdelo potrebno, da bi Ljubljana postala
normalno moderno mesto. Potrebovali smo nekaj sodobnega, zato smo začeli nastopati z
uličnim gledališčem in na koncu je to postal moj poklic. Organiziral sem predstave tudi v drugih

gledališčih in zanje tudi pisal. V klasična gledališča pa ne hodim veliko, čeprav imam gledališče
rad. Še raje imam filme.

Vprašanje: Ste igrali tudi v filmih?

Andrej Rozman – Roza: Ja, pojavil sem se v nekaj filmih. Imel sem manjše vloge. Kar 12 let
pa sem nastopal v reklamah za loterijo in od tega tudi živel. S prijateljem Dergijem sva posnela

tudi film Dergi in Roza v kraljestvu svizca, ki pa ni na voljo za ogled. Film ni zelo slab, ni pa
čisto tak, kot bi si želel.

Vprašanje: Kaj vse počnete sedaj?

Andrej Rozman – Roza: Pišem, nastopam,
berem, gledam filme in nadaljevanke,
hodim na sprehode in izlete ...

Vprašanje: Ali bi lahko stresli iz rokava
kakšno pesem za nas?

Andrej Rozman – Roza: Kako to misliš?

Da bi ji kar sedaj sestavil? Tako na hitro?

Ne! Za pisanje pesmi potrebujem veliko
časa. Dostikrat se lotim pisanja, pa mi ne
uspe. Da kaj napišem na hitro je bolj izjema
kot pravilo. Če bi moral kaj sestaviti na

ukaz, bi mi bilo groza. Za ustvarjanje
potrebujem mir, čas in nobenih pritiskov ali
ljudi, ki bi čakali, kdaj bom kaj napisal in

kako.

Vprašanje: Kaj najraje pišete? Pesmi,
zgodbe, scenarije?

Andrej Rozman – Roza: Najraje zgodbe,
čeprav sem že tako zverziran, da mi grejo
najlažje izpod rok in iz glave pesmi. Vendar
nočem zaiti v rutino. Rad delam kaj novega

in se trudim s tistim, kar mi ne gre najbolje.
Zdi se mi, da je prozo tudi lažje prevajati (ni
rim, ritma, ni toliko metafor …) in je
dostopna širši javnosti.

Vprašanje: Začeli ste z resnimi deli. Kaj

vas je pritegnilo k pisanju humorističnih del?

Andrej Rozman – Roza: Ni čisto res. Že v četrtem razredu sem pisal šaljive pesmi, ki sem jih
kazal sošolcem, da so me imeli raje.

Nekoč kasneje pa sem napisal zgodbo v 1. osebi. V njej piše, da sem najprej pisal resne stvari,

ki so bile tako resne, da so bile kar butaste in so se ljudje smejali in tako sem ugotovil, da mi
gre dobro s pretiravanjem resnosti, ki tako postane komična. V tej zgodbi sem uporabil nekaj

resničnih dejstev, nekaj stvari pa sem si čisto izmislil. Vendar so mnogi (tudi na šolah) vzeli to
pripoved za čisto resnico.
Res pa je, da se ves čas trudim biti zabaven. Le včasih napišem kaj resnega, pa še takrat pravijo,
da sem komedijant. Najboljša sem mi zdi kombinacija komičnega in resnega, saj je v vsaki
komediji tudi nekaj resnega in v vsaki drami nekaj komičnega.

Vprašanje: Kako poteka vaš delovni dan?
Andrej Rozman – Roza: Sedaj sem upokojen, zato nimam stalnega urnika. Kadar pišem,
začnem zjutraj, potem počivam in nadaljujem zvečer. Če nastopam, cel dan prilagodim temu.
Urnik je urejen, kadar pišem, sicer pa se odločam sproti, moje življenje je dokaj neurejeno.
Vprašanje: Kaj radi delate, kadar ne ustvarjate?
Andrej Rozman – Roza: Berem in gledam dobre filme, nadaljevanke, hodim na sprehode in
izlete … Morja se že veselim!
Vprašanje: Kako preživljate počitnice? Radi potujete?
Ker sem upokojen, nimam določenega časa za počitnice. Ne potujem več rad. Čeprav nisem
veliko potoval, sem bil na različnih koncih sveta. Zanimivo je bilo spoznavati druge kraje,
ampak sedaj me dolga potovanja ne mikajo več. Zadovoljen sem v trikotniku Benetke-Praga-
naše morje.
Vprašanje: Ali imate hišnega ljubljenčka?
Andrej Rozman – Roza: Ne da bi vedel. Ne, ne, nimam! Imeli smo mačko, ki smo jo našli in
posvojili. Imeli smo tudi psa, ki si ga je želela žena, ampak je na žalost končal pod vlakom.
Ugotovili smo, da je zelo zahtevno imeti psa, tako da sedaj nimamo nič – razen nekaj muh,
pajkov in sem pa tja zaide v naše stanovanje kakšen čmrlj.

Vprašanje: V življenju ste veliko dosegli. Kateri dosežek je za vas najbolj pomemben?

Andrej Rozman – Roza: Najbolj pomembno je, da lahko delam to, kar me veseli, in da s tem
lahko preživim.

Vprašanje: Imate kakšen nasvet za nas, mlade?

Andrej Rozman – Roza: Potrudite se, da boste v življenju delali, kar vas veseli, da vam ne bo
treba delati le za preživetje. Meni se je to srečno izšlo. Želim, da bi se vam tudi! Bodite pošteni
sami do sebe in ne rinite v tisto, kar vam res ne gre, ter dovolj samozavestni, da ne boste prehitro
vrgli puške v koruzo.

Hvala za pogovor!

Intervju z Andrejem Rozmanom – Rozo,
gostom prireditve ob zaključku bralne značke 2021/2022

21. april 2022

Vodja BZ: Nataša Dežan Avsec
Intervju so pripravili učenci novinarsko-literarnega krožka in

IP vzgoja za medije – tisk
Zapis intervjuja: Učenci IP vzgoja za medije – tisk

Mentorici: Manca Pezelj Berger, Zlata Valentić
Fotografije: Foto krožek
Mentorica: Mojca Saje

Oblikovanje: Srečko Skube

OŠ Center
Novo mesto
Šolsko leto 2021/2022