Naše stopinje 2024

Znanje za sanje Športne lovorike Knjige odstirajo obzorja Pogovarjamo se in raziskujemo Medgeneracijsko povezovanje Sprejem prvošolcev Prvi šolski dan Zanimivi in odmevni dogodki Šola v naravi Dnevi dejavnosti Devetošolci se poslavljajo KAZALO 2 4 0 1 4 1 6 1 5 2 9 2 0 3 1 3 2 4 5 4 3 5

3 Dragi učenci, sodelavci in starši, prispeli smo do konca šolskega leta 2023/2024 in se oziramo nazaj na prehojeno pot, ki je bila polna izzivov, presenečenj in seveda nepozabnih doživetij. Na tem našem popotovanju smo se srečevali z vzponi in s padci, spoznavali nova znanja, odkrivali svoje talente in krepili medsebojne vezi. Vse to nas je oblikovalo in pomagalo pri naši osebni rasti. Ovire, ki smo jih skupaj uspešno premagovali, so bile tiste, ki so nas naučile vztrajnosti, potrpežljivosti in timskega dela. Učenci, verjamem, da ste se vsi trudili po svojih najboljših močeh in prehodili tako dolgo pot, kot jo vi zmorete. Za nekatere je uspeh napredek pri obveznih vsebinah, drugi pa se poleg šolskih obveznosti preizkušate na različnih področjih in iščete izzive tudi na tekmovanjih. Ponosni smo na prav vsakega od vas! Zahvaljujemo se vsem za vaš prispevek: učenci, vam za vašo radovednost, staršem za podporo in razumevanje, zaposlenim pa za predanost in trud. Naj zaključim z mislijo Nelsona Mandele: “Pot do uspeha ni nikoli ravna. Polna je vzponov in padcev, vendar pomembno je, da se nikoli ne nehamo boriti za svoje cilje.” Ravnateljica Marta Pavlin

ZNANJE ZA SANJE Osnovna šola Center si je že tretje leto zapored prislužila laskavi naslov najuspešnejše šole v znanju v Mestni občini Novo mesto. Naši učenci so se na tekmovanjih iz znanja izkazali, saj so osvojili 512 bronastih in bisernih priznanj, 58 srebrnih in kar 48 zlatih priznanj. Izjemni rezultati so gotovo plod trdega dela učencev, njihove vztrajnosti, motivacije in ljubezni do znanja. Zasluge za odlične rezultate pa gredo tudi staršem, ravnateljici in mentorjem, ki učence spodbujajo in podpirajo na poti do znanja in razvijanja talentov. Vse to je najboljša naložba za prihodnost nas vseh. Dobitniki zlatih priznanj Razvedrilna matematika Žiga Pincolič, 9. b Ema Tomažič, 9. b Jurij Hudoklin, 9. c Matemček Živa Jotanović, 2. b Lejlani Kulovec, 4. c Jakob Zemljič, 5. c Luka Erak, 7. a Filip Judež, 8. c Svit Klobučar, 8. c Katarina Dović, 8. c Lija Wachter, 8. c Katjuša Cetina, 9. b Jurij Hudoklin, 9. c Logična pošast Tomaž Robek, 4. d, MS Jakob Zemljič, 5. c Ajda Peterlin, 6. a Filip Hvala, 6. c Živa Tomažič, 7. b Gašper Blaić, 7. b Filip Judež, 8. c Katjuša Cetina, 9. b Vzorci Monika Vesel, 2. c, MS Lana Lavrih Fir, 3. c Tomaž Robek, 4. d, MS Enej Kocjan, 5. a Jakob Zemljič, 5. c Tinkara Mali, 6. b Luka Erak, 7. a Filip Judež, 8. c Logika Luka Erak, 7. a Bober Filip Judež, 8. c Matematika Luka Erak, 7. a Fizika Filip Judež, 8. c Kemija Maša Smiljić, 9. b Vesela Šola Jakob Zemljič, 5. c Astronomija Filip Judež, 8. c Tekmovanje v znanju tehnologij Lovro Avsec, 9. b Strogo Zaupno Julija Davidović Povše, 1. a Noel Breglec, 1. b Leni Tisovec, 2. a Vita Kurnik, 2. b Julija Kmetič, 2. b Bjorn Božič, 2. b Maks Sever, 2. b Aja Regina, 2. c, MS Jakob Zemljič, 5. c Luka Erak, 7. a Filip Judež, 8. c 4 Foto Asja, Robert Kokol

Sprejem pri županu (Foto Asja, Robert Kokol) Dobitniki zlatih priznanj 5 Dobitniki zlatih priznanj (Podružnica Mali Slatnik)

Naj ucenec Filip Judež je odličen in vzoren učenec 8. c-oddelka, ki navdušuje s svojimi uspehi na tekmovanjih iz znanja. S svojo izjemno vztrajnostjo in predanostjo osvajanju novega znanja naziv Naj učenec šole dosega že 4. leto zapored. V tem šolskem letu je na državnih tekmovanjih iz znanja osvojil kar 7 zlatih priznanj in 2 srebrni. Na državnem tekmovanju iz astronomije je osvojil 1. mesto in 1. nagrado. Na državnem tekmovanju iz fizike se je prav tako povzpel med najboljše, saj je osvojil 4. mesto in nagrado – pohvalo. Zlata priznanje je osvojil še na naslednjih državnih tekmovanjih: Matemček v prostorski predstavljivosti, Strogo zaupno v dešifriranju, tekmovanju Vzorci, Logična pošast in tekmovanju Bober v računalniškem razmišljanju. Na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike je osvojil srebrno priznanje, na državnem tekmovanju iz matematike pa srebrno Vegovo priznanje. Udeležil se je tekmovanja iz angleščine in programiranja Python ter os vojil bronasto priznanje na regijskem tekmovanju iz logike, bronasto priznanje iz geografije ter priznanje iz kemije. Na podlagi rezultata na državnem tekmovanju iz fizike se je uvrstil na priprave in izbirne teste za Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado IJSO 2024. V prostem času v klubu trenira atletiko, v hitrostnem sestavljanju različnih Rubikovih kock pa tudi na mednarodnih tekmovanjih dosega vidne rezultate. Bernarda Tomažič v 6 Nagrado za odlicnost na ucnem podrocju so prejeli: v v v • David Matjašič, Luna Goršek, Jakob Maras, Iva Šinkovec in Samo Tratar iz 9. a; • Katjuša Cetina, Maks Cetina, Žiga Pincolič, Maša Smiljić in Ema Tomažič iz 9. b ter • Karin Bukovec, Eva Horvat, Jurij Hudoklin, Maks Kocuvan, Lana Koligar, Matic Kotnik in Rebeka Mišljenović iz 9. c.

Nagrada OS Center za poseben prispevek k delu in zivljenju sole v v v Nagrado OŠ Center za posebne prispevke k delu in življenju šole sta letos prejela Luna Goršek in David Matjašič, učenca 9. a. Luno in Davida je odlikovala predanost do sodelovanja pri raznih šolskih in obšolskih prireditvah in ostalih dejavnostih. Vsa leta sta aktivno, samostojno in ustvarjalno delovala na področju kulture in umetnosti. Ni minila prireditev, da nas ne bi skupaj popeljala skozi njo ali pa se preizkusila z deklamacijo in humornimi vložki. Z iskrico v očeh sta v besedilo vedno dodala nekaj svojega in se znašla v trenutku, ko je bila potrebna improvizacija. Ob vsem tem pa sta ves čas odlična učenca, strastna zlata bralca, zelo prijetna sošolca in šoli v ponos. Oba sta uspešno sodelovala v podjetniških aktivnostih, poleg vsega tega je bila Luna aktivna tudi na športnem področju, kjer je dosegla številne odlične rezultate, njena misel »Z zanosom bom govorila vedno, ko bo to potrebno« pa je zapisana na šestem listu naše Rastoče knjige. David se je kot spreten govorec izkazal tudi v angleščini, saj je na tekmovanju WSC (World Scholars Cup) briljantno opravil z vsemi izzivi in se v kategoriji starejših tekmovalcev prebil med najboljše na svetu, v tekmovanju iz znanja Vesela šola pa se je uvrstil na državno tekmovanje. Bernarda Barbo 27

8 Zlato priznanje OS Center v Zlato priznanje OŠ Center so prejeli učenci, ki so v času šolanja dobili vsaj 8 letnih pohval. To so: Iva Šinkovec, Nina Šinkovec, David Matjašič in Iza Zupančič iz 9. a, Maša Smiljić, Katjuša Cetina, Žiga Pincolič in Ema Tomažič iz 9. b ter Matic Kotnik, Lana Koligar in Maks Kocuvan iz 9. c. V šolskem pevskem zboru so vseh devet let prepevale Taja Prus, Pia Pintarič in Naja Espinoza Marolt Zlate pevke

9 Zlati bralci Zlati bralci, ki so vseh 9 let opravili bralno značko, so: • Pika Ban, Voranc Bojanc, Luna Goršek, Erazem Ličen, Jakob Maras, David Matjašič, Iva Šinkovec, Nina Šinkovec, Samo Tratar in Iza Zupančič iz 9. a; • Lovro Avsec, Katjuša Cetina, Maks Cetina, Tom Dragan, Neža Judež, Franci Kostrevc, Laura Lipovec, Žiga Pincolič, Pia Pintarič, Maša Smiljić, Anastasija Stanković, Mišo Tlačinac in Ema Tomažič iz 9. b ter • Nika Belavič, Nika Božović, Sara Bratić, Nina Brčina, Eva Horvat, Maks Kocuvan, Lana Koligar, Matic Kotnik, Ana Kum, Eva Kum in Vid Lavrič Gregorčič iz 9. c.

10 Osnovna šola Center je že tretje leto zapored osvojila naslov najuspešnejše osnovne šole v športu v MO Novo mesto. Naši športniki so šolo uspešno zastopali na vseh ravneh tekmovanj. Naj sportnica in sportnik sole v v v Ema Tomažič – najboljša športnica OŠ Center Ema je odlična učenka in vsestranska športnica. Je izjemno topla, srčna in zelo priljubljena med vrstniki. Svoje največje športne uspehe je dosegla v gimnastiki, ki jo redno trenira že devet let. S šolsko ekipo starejših deklic je v orodni gimnastiki osvojila naslov državnih prvakinj, v skokih z malo prožno ponjavo pa naslov vice prvakinje v posamični in ekipni konkurenci. Rada se preizkusi tudi v drugih športnih panogah. Bila je članica prav vseh šolskih ekip v igrah z žogo. Z odbojkarsko in košarkarsko ekipo je prišla do državnega četrtfinala. Prav tako se je z neverjetno vnemo udeleževala atletskih tekmovanj, kjer je prek občinskih in področnih prvenstev prišla do državnega nivoja tako v krosu kot v ekipni atletiki. Ema je s svojo izjemno pozitivnostjo in predanostjo športu lahko vzor vsem učencem. Aljaž Avsec - najboljši športnik OŠ Center Aljaž je športu predan že od malih nog. V Kolesarskem klubu Adria Mobil od svojega devetega leta trenira kolesarjenje, zelo uspešen pa je tudi v drugih športnih panogah. V tem šolskem letu je bil član rokometne, košarkarske, odbojkarske in badminton šolske ekipe. Najboljše rezultate in največje uspehe je Aljaž dosegel v atletiki. Postal je občinski prvak v teku na 1000 metrov. Bil je najuspešnejši član atletske ekipe, ki je na državnem prvenstvu osvojila 4. mesto. Njegovi izjemni teki so se stopnjevali skozi celo šolsko leto in dosegli vrhunec na državnem krosu, kjer je v hudi konkurenci z odličnim tekom osvojil naslov državnega prvaka. ŠPORTNE LOVORIKE

11 Najboljsa sportna ekipa - orodna gimnastika v v Najboljša športna ekipa v letošnjem šolskem letu je bila ekipa starejših deklet, ki je na državnem tekmovanju v orodni gimnastiki osvojila ekipno 1. mesto. Dekleta so pred naslovom državnih ekipnih prvakinj dosegle še 2. mesto v ekipnem tekmovanju v skokih z male prožne ponjave in 5. mesto v ekipni akrobatiki. Ekipo so sestavljale Živa Tomažič, Vita Dolinar, Nika Belavić in Ema Tomažič. Sportni dosezki v letu 2023/2024 v v V letošnjem šolskem letu so naši učenci in učenke uspešno zastopali barvo naše šole na različnih ravneh šolskih športnih tekmovanjih. Še posebej velja izpostaviti dosežke, ki so krojili sam vrh šolskega športa v Sloveniji. • V septembru se je Aljaž Avsec udeležil državnega kolesarskega tekmovanja v vožnji na čas, na katerem je osvojil odlično 9. mesto. • Naši gimnastičarji in gimnastičarke so uspešno nastopali na vseh ravneh gimnastičnih tekmovanj. Na državnem tekmovanju v akrobatiki je Bon Košmrl osvojil 5. mesto, Vita Dolinar pa 11. mesto. Uspešno so nastopali tudi Ema Tomažič, Nika Belavić, Sara Ramuta, Oskar Bernik in Ivan Ilovar. Ekipno so osvojili 5. mesto. • V skokih z male prožne ponjave je na državnem tekmovanju Ema Tomažič osvojila 2. mesto, njena mlajša sestra Živa Tomažič pa 8. mesto. Ekipno sta osvojili 5. mesto. • Zelo uspešno so nastopale učenke na državnem tekmovanju v orodni gimnastiki, na katerem so ekipno osvojile 1. mesto. Posamično je Živa Tomažič postala državna prvakinja, Ema Tomažič je osvojila 4. mesto, Nika Belavić 5. mesto in Vita Dolinar 6. mesto. •Učenci in učenke so uspešno nastopali tudi na atletskih tekmovanjih. Ekipa učencev in učenk se je uvrstila na ekipno državno tekmovanje v atletiki. Ekipa učencev je po 1. mestu na področnem tekmovanju na državnem tekmovanju osvojila »nehvaležno« 4. mesto, učenke pa so bile ekipno 7.

12 • Na posamično državno prvenstvo v atletiki se je letos uvrstilo 5 učencev. Lan Marin se je veselil 3. mesta v suvanju krogle, Miha Pavlin pa je v skoku v daljino skočil do 8. mesta. • Barve naše šolo so učenci uspešno zastopali na državnem tekmovanju v krosu. Aljaž Avsec in Matija Špehar sta vsak v svoji kategoriji, postala državna prvaka. Odlično so nastopali tudi Ula Wacher, ki se je uvrstila na 5. mesto, Vid Grabić, ki je bil 8., in Lena Jakopin, ki je osvojila 9. mesto. Naša šola je v vseekipnem tekmovanju osvojila odlično 5. mesto. • V namiznem tenisu je Lovro Tiran uspel priti vse do polfinala državnega tekmovanja, kjer je osvojil 6. mesto. • V športnem plezanju je Nace Breščak osvojil odlično 4. mesto. • V streljanju z zračno puško je na državnem tekmovanju v Ljubljani Gal Pirc osvojil 6. mesto, ekipno pa so naši učenci dosegli 4. mesto. • Luka Pečjak se je uvrstil na državno tekmovanje v dvoranskem loku, kjer je uspešno nastopil. • Na posamično državno tekmovanje v šahu se je po 2. mestu na občinskem tekmovanju in zmagi na področnem tekmovanju uvrstil Jurij Hudoklin, kjer je na državnem nivoju osvojil 13. mesto. Prav tako pa se je na državno tekmovanje uvrstil Maks Cetina po zmagi na občinskem tekmovanju in 2. mestu na področnem tekmovanju. • Na državno tekmovanju v akvatlonu, ki je letos potekalo na bazenu v Brestanici, je našo šolo zastopalo 10 tekmovalcev. Lucija Matjašič je osvojila 5. mesto, Marko Lovrenčič 6. mesto, Zarja Ivanež, Črt Bajec in Vitan Ivanež pa so osvojili 10. mesto. • Letos je na Rogli potekalo državno tekmovanje v veleslalomu. Našo šolo so zastopali 4 učenci, ki so uspešno zastopali ime naše šole. V igrah z žogo so se letos na državno raven tekmovanj uvrstile samo ekipe deklet. • Starejše učenke so se po 2. mestu na občinskem in področnem tekmovanju uvrstile v četrtfinale državnega tekmovanja v odbojki. Osvojile so 3. mesto na turnirju, kar je bilo žal malo premalo za naslednji krog tekmovanja. • Košarkarska ekipa starejših učenk se je po osvojenem 2. mestu na občinskem in področnem tekmovanju uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja. Osvojile so 2. mesto na turnirju, kar je bilo premalo za polfinale državnega tekmovanja. • Košarkarska ekipa mlajših učenk se je prav tako uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja, kjer so osvojile 2. mesto, kar je bilo ponovno premalo za naslednji krog tekmovanja. • V košarki 3x3 so se učenke po 2. mestu na področnem tekmovanju uvrstile na državno tekmovanje, kjer so osvojile 8. mesto. Gašper Štih, mentor ŠŠD

13

14 KNJIGE ODSTIRAJO OBZORJA O letosnji Rastoci knjigi v v Med platnici šestega zbornika Rastoče knjige, ki nadaljuje dobro tradicijo ustvarjanja naših učencev, je tudi letos vloženega veliko truda in ljubezni do pisanja, slikanja in fotografiranja. Učence smo mentorji letos usmerjali k dejavnostim in ustvarjanju na temo naše mesto. Pisali so zgodbe ali pesmi, fotografirali dele mesta ali pa raziskovali in spoznavali, česar do sedaj o Novem mestu še niso vedeli. Delo je bilo tudi tokrat odlično opravljeno in lahko bi rekli, da je rezultat vsega narejenega neke vrste poklon našemu mestu. Na šestem podstavku Rastoče deklice na hodniku v prvem nadstropju šole je letos vpisana misel devetošolke Lune Goršek, ki je v svojem razmišljanju zapisala: »Z zanosom bom govorila vedno, ko bo to potrebno.« V naši knjižnici smo naš novi zbornik s ponosom postavili k izdelkom minulih let. Vsako leto imamo več bralcev. Če smo prve knjige natisnili v 50 izvodih, smo jih lani 100 in tudi letos je tako. Knjigo si lahko zainteresirani bralci izposodite v naši šolski knjižnici, v knjižnici Mirana Jarca in v NUK Ljubljana. Manca Pezelj Berger, vodja projekta Zakljucek bralne znacke z Zigo X Gombacem v v v v Tudi v šolskem letu 2023/2024 smo h koncu pripeljali še eno sezono branja za bralno značko. Zadnje dejanje se je zgodilo v ponedeljek, 15. aprila, ko smo na slavnostni prireditvi v čast bralcem in branju gostili pisatelja Žigo X Gombača. Prireditve za mlajše so se udeležili tudi učenci in učiteljice s podružnične šole Mali Slatnik. V prijetno urico druženja nas je na krilih zvokov ponesel otroški pevski zbor Gumbki, zatem pa smo na odru že lahko pozdravili našega gosta. Žiga X Gombač je na poti iz Ljubljane do Novega mesta doživel nenavadne dogodivščine. Pot so mu namreč zaprli štirje resnično-pravljični vitezi, ki jih je k prijaznosti prepričal le s strašno zabavno in vznemirljivo zgodbo. Očitno so bili vitezi navdušeni, saj je pisatelju uspelo priti do naše šole ter z zgodbo nasmejati in navdušiti tudi nas.

15 Na drugi prireditvi, na kateri se je naš gost družil z učenci od 5. do 9. razreda, je uvodoma zapel mladinski pevski zbor. V sproščenem vzdušju smo spoznali prve korake njegove pisateljske poti. Doživljal jih je že kot navihan in živahen šolar, ki je s prijatelji uganjal različne vragolije. Nekatere je opisal in jih seveda s svojo pisateljsko domišljijo še dodatno začinil v knjigi Lumpsterji. Spoznali smo, da so za odličnega pisatelja potrebne predvsem domišljija, ljubezen do knjig in branja ter vedoželjnost in vztrajnost. V letošnjem letu je bralno značko opravilo 436 učencev in 26 zaposlenih. Ob koncu prireditve je Žiga X Gombač predstavnikom oddelkov in ravnateljici podelil mape s priznanji. Zlati bralci, ki so vseh 9 let opravili bralno značko, so prejeli še posebno priznanje in naredili skupno fotografijo s pisateljem. Ker na naši šoli radi beremo, so učenci literarno-novinarskega krožka naredili kratko anketo med učenci in zaposlenimi. Zanimive odgovore sta nam predstavila voditelja prireditev, Mihajlo in Pia. Na vprašanje, zakaj radi berejo oziroma kaj jim pomeni branje, so učenci odgovarjali: - Včasih se počutim, kot da sem v knjigi in imam prijatelje iz zgodbe. - S knjigo sem prijateljica in včasih me kar posrka v svojo zgodbo. - Branje mi je zabavno, včasih pa je tudi naporno. - Branje mi prinaša navdih, vznemirjenost in domišljijo, pa tudi nove besede. - Z branjem se veliko naučim in lažje razumem stvari. - To je domišljija, ki se zdi kot nov svet. - Branje je zame sprostitev, zabava in uživanje. - Z branjem lahko odpotujem v drug čas, v drug prostor, v pravljični svet. - Lahko se naučim lepo brati. Tudi nekateri zaposleni so razmišljali o branju: - Branje mi pomeni pobeg iz resničnega sveta, stran od skrbi. - Branje je užitek, sprostitev in razvedrilo. - Veliko me nauči in razširi besedni zaklad. - Z branjem koristno izrabim svoj prosti čas. - Branje me uspava. - Pri branju povežem črko B in R in A in N in J … Na, zadnja črka mi je pa ušla. Na lov za njo! Naši učenci in zaposleni najraje berejo doma v topli postelji ali na kavču – včasih s papagajem na glavi, pa v knjižnici, v viseči mreži, na morju na plaži, na posebni jasi blizu doma pa v senčki borovcev, zleknjeni v ležalnik, ali celo na klavirju. Najljubši čas za branje pa je za mnoge po šoli, ko pridejo domov, popoldne, zvečer ali zjutraj pa med počitnicami ali ko nam je dolgčas. Branje se prileže tudi, ko smo jezni ali pa nam kdo obljubi nagrado, če bomo brali. Nataša Dežan Avsec

16 V ponedeljek, 15. 4. 2024, smo na šoli gostili pisatelja Žigo X Gombača. Po prireditvi za mlajše učence sva s pisateljem opravili zelo zanimiv pogovor. Vabiva vas k branju in izvedeli boste veliko zanimivega o njegovih pisateljskih začetkih, njegovem ustvarjanju, pogledih na življenje in še o marsičem. Pogovor je bil sproščen in začeli smo ga z ogledom fotografij ljubkega psička, ki mu jih pošiljajo iz zavetišča za živali, saj Žiga želi posvojiti psa, pravzaprav kar dva, a se boji, da mu bo za dva zmanjkovalo časa. Stekla je beseda o tem, kakšnega psa bi kdo imel; velikega ali majhnega, jazbečarja ali morda samojeda? Ugotovili smo, da je samojedom poleti zelo vroče in že je pogovor zašel k vremenu in neobičajni aprilski vročini, pa na našo Krko, v kateri se lahko Novomeščani ohladimo. Sproščen klepet je bil odličen uvod v naš intervju. Kakšen je bil vaš odnos do knjig, ko ste bili najstnik? Knjige so mi bile od nekdaj blizu. Ko sem bil majhen, so mi veliko brali, nato pa sem tudi sam prebral ogromno knjig in veliko berem tudi zdaj. Knjiga je že vse življenje moja sopotnica. V otroštvu sem bil »nonstop« v knjižnici, zdaj ko veliko nastopam, pa sem spet pogosto njihov obiskovalec. Sicer pa knjige zelo veliko tudi kupujem. S svojimi otroki imamo navado, da gremo vsaj enkrat na mesec na sprehod po mestu in vedno zavijemo tudi v knjigarno, kjer kupimo kakšno knjigo. Ravno to soboto smo imeli tako prijetno druženje. Ja, ko sem bil najstnik, so bile knjige del mojega vsakdana in takrat sem največ bral poezijo. Katera je vaša najljubša knjiga, ki ste jo prebrali? Zelo so mi všeč knjige pisatelja Roalda Dahla, ki sem jih bral že kot mulc in sem jih bral tudi svojim otrokom. Danny, prvak sveta je ena taka knjiga, ki mi je zelo všeč in mi služi kot navdih. Všeč mi je način, kako mojstrsko je napisana in tudi zgodba, seveda. Govori o ljubezni med očetom in sinom. Napisana je res mojstrsko in njeno sporočilo me vedno znova očara; da je možno v tem našem svetu, ki je včasih krut in nepravičen, ustvariti ljubezen med očetom in sinom, ki skozi skupno dejavnost, ki je na meji dovoljenega, najdeta pot, da se povežeta. Katere knjige so vas zaznamovale? V otroštvu zagotovo knjige Roalda Dahla, pa zgodovinski romani Henryka Sienkiewicza, ki so napisani tako, da se počutiš kot del zgodbe, na primer del neke viteške bitke. Všeč so mi Bobri Janeza Jalna. Zelo všeč so mi stripi, ki sem jih veliko bral v osnovni in srednji šoli. Moj starejši brat je zbiral stripe, ampak ne tistih, ki se jih kupi v kioskih, pač pa cele stripovske albume, tudi v tujih jezikih. POGOVARJAMO SE IN RAZISKUJEMO Pogovor s pisateljem Zigo X Gombacem v v

17 Pri knjigah in stripih mi je bilo že od nekdaj všeč, da so te odpeljali v neko zgodbo, da kar malo pozabiš na vsakdan, na to ali je zunaj dan ali noč, pozabiš na težave in se prepustiš neki zgodbi, kjer lahko najdeš tudi kaj lepega ali pa rešitev za svoje težave. Katere vaše knjige so vas zaznamovale? Z vsako knjigo, ki jo napišem, je konec nekega poglavja v življenju. S knjigo, ki jo ustvarjaš, preživiš veliko časa. Tako kot vi, na primer ko ste v 6. ali 7. razredu, je to čas, ki se ne bo nikoli več vrnil, življenje gre naprej. A ostanejo neki spomini, prijateljstva, razmišljanja. S knjigami je podobno; zaznamujejo obdobje, v katerem so nastale. Zato težko rečem, katera knjiga je najbolj pomembna, ker je vsaka nastala v času, ki je bil zame v tistem trenutku pomemben. Težko rečemo, da je neko obdobje v življenju čisto »brezvezno«. Pri vsaki svoji knjigi, ki jo berem, se spomnim, kdaj je nastajala, kako sem se v tistem času počutil, kaj sem razmišljal, kakšne barve je bila takrat jesen. Vse moje knjige so zaznamujoče. Doslej ste pisali predvsem za mlade. Ali je za to kakšen poseben razlog ali pa ste morda razmišljali, da bi napisali tudi kaj za odrasle? V življenju delam stvari, ki so mi »fajn« in so mi blizu. Pri pisanju za otroke in mladino se trenutno najboljše počutim. Skušal sem pisati za odrasle in celo imam dve knjigi, ampak moj domači teren je v otroški in mladinski literaturi. Ravno danes sem se pogovarjal s kolegico, ki ima 4-letnega sina in sem ji rekel: »Saj midva s tvojim mulcem sva tam tam nekje.« Pa se je smejala in prikimavala, da sva res enako otročja. Všeč mi je, da sem ohranil otroka v sebi in da lahko to dajem naprej, ampak ne zgolj neke otroške stvari in poglede. Želim, da so moje knjige prežete z neko zrelostjo in odraslostjo. Bom pa zagotovo še poskušal pisati tudi za odrasle. Hvala za namig. Kako dolgo pišete knjigo? Knjiga nastaja kar dolgo, vsaj kakšno leto. Nekatere knjige potrebujejo, da prej veliko raziščeš. Na primer, če pišeš o kakšni osebi. Ko sem pisal o slovenski moderni, katere del je bil Dragotin Kette, ki je stanoval v hiši blizu vaše šole, sem moral pol leta delati raziskavo oseb, o katerih sem pisal. Kako so te osebe živele, zakaj so ustvarjale, kakšna so bila njihova izhodišča, kaj so doživljale ob tem. Šele po tem sem začel razmišljati o zgodbi, kakšen bo strip.

18 Trenutno podobno delam Srečka Kosovela; že od začetka leta ga spoznavam, prebiram njegova dela in dela o njem, se pogovarjam z ljudmi, ki so ga preštudirali »u nulo«. S pisanjem bom začel nekje maja, junija in od takrat bo že pol leta prehojenega. Od tistega trenutka, ko začnem pisati, pa nastane zgodba za strip v kakšnem mesecu. Ampak to ni pisanje po 8 ur na dan, ampak delam cele dneve in noči, to je res zanimiv proces. Da strip ilustrira še ilustrator, mine še kake tri, štiri mesece, nekaj časa vzame še lektoriranje, za tiskanje knjige preteče še kak mesec in pol. Ja, zagotovo preteče najmanj leto in več. Všeč nam je knjiga stripov Znamenitni. Kako ste naredili izbor znamenitih oseb? Pri tem stripu je bila ekipa nekoliko širša. Sodelovali so tudi uredniki in skupaj smo te osebe izbrali. Rekli smo, da bomo naredili strip o Slovencih, ki so naredili res nekaj znamenitega, prelomnega in da bomo o njih napisali kratke stripe. Tudi sam sem za marsikoga slišal prvič in sem spet moral preštudirati njihova življenja. Prebereš njihov življenjepis, ki je lahko dokaj suhoparen, na primer kam je hodil v šolo, kaj je delal … Vmes pa iščeš neke življenjske informacije, kakšne navade, razvade, dogodke v življenju, ki so bolj zanimivi. Še tako znani ljudje so tudi samo običajni ljudje, krvavi pod kožo. Za vsakega sem skušal najti nekaj teh drobnih zanimivosti, ki sem jih potem v stripu na hudomušen način predstavil. Ampak še vedno s spoštovanjem, spoštljivo. Strip mi je všeč, ker dovoljuje ta humor, da se, s spoštovanjem seveda, malo pohecamo iz nekih lastnosti ali zanimivih dogodkov; na primer, da je bil nekdo enkraten kemik, ampak je na plinskem gorilniku v laboratoriju najraje pekel palačinke. Potem pa imamo pri stripu tudi ilustratorja, ki doda še svoje humorne ilustracije, ampak vedno s spoštovanjem. Ali načrtujete kakšen nov pisateljski podvig? Ja, trenutno sem sredi zanimivega obdobja. Pri urednikih imam cel kup tekstov, na katerih bom delal. Začenjam s stripom o Srečku Kosovelu, kasneje načrtujem še strip o Simonu Gregorčiču. To bodo potem trije stripi o pesniških velikanih (Kette, Kosovel, Gregorčič). Tukaj se sicer ne bom kaj veliko hecal, ker menim, da je poezija nekaj, kar je treba obravnavati zelo resno in s spoštovanjem. Žal opažam, da poezija nekako izginja iz našega prostora. Zelo malo ljudi še bere pesmi, v pesmih pa se skriva vse bogastvo in dimenzija nekega jezika. Ko mi uredniki dajo projekt, da napišem strip o pesnikih, si vedno vzamem čas, da natančno vse preštudiram, da ne bi napisal kakšne neumnosti. Sicer pa so tu tudi uredniki, da pregledajo, kar napišeš. Tudi sama sem poskušala že nekaj pisati, ampak sem odnehala, ker pri meni pa ne bo urednika, ki bi to pregledal. Vedno lahko daš svoj izdelek pregledati učiteljici za slovenščino, knjižničarki, mami, očetu … Samo začeti moraš in potem vidiš, kam te to pripelje. Ko sem bil star toliko kot vidve, sem tudi pisal neke kratke kriminalke in mi je brat rekel: »Vsaka kriminalka je ista. Kaj boš to pisal.« Pisal sem tudi pesmi in v tistih začetkih tudi niso bile vsem všeč in so bili skeptični. Ampak če ti je nekaj všeč in »kul«, pač vztrajaš in delaš naprej. Kar pogumno vztrajaj. Ali ste na kakšno svoje delo še posebej ponosni? Všeč mi je, kar se trenutno dogaja s slikanico Adam in tuba. Dejansko je razprostrta po celem svetu. Prebrati se jo da v nemško govorečih deželah, v angleško govorečih deželah, prevedena je že v francoščino, izšla pa bo tudi v španščini. To je knjiga, ki je nastala v intimi mojega doma in se sploh nisem zavedal, da se bo zgodba tako dotaknila ljudi.

19 Zanimivo je, da zgodba, knjiga pride v določene kraje in države prej, kot prideš sam tja, da se stvari, o katerih pišeš in so se te dotaknile in si razmišljal o njih, dotaknejo tudi bralcev. Knjiga Adam in tuba je bila zame knjiga, za katero ne vem, če se bo ponovila. Pravzaprav pa se ne rabi, ker sem že zdaj maksimalno ponosen na to, kam je prišla. Povedali ste že, da izhajate iz sebe. Zanima me, koliko je avtobiografskega v vaših delih. V vsaki knjigi je veliko tebe. Rekel bi, da če že ni dogodkov, ki so se ti zgodili ali oseb, ki so se te na nek način dotaknile, je pa vsaj kakšen odtenek tvojega doživljanja sveta v tistem trenutku. Na primer, če si v nekem obdobju, ko pišeš knjigo, žalosten, strt, se bo to nedvomno izražalo tudi v knjigi. Ali pa ko ustvarjaš takrat, ko si zelo vesel, boš v zgodbi težje izrazil žalostne dogodke, saj žalost ne bo imela prave globine. V zgodbi je vedno prisotnega nekaj avtobiografskega. So stvari, ki te v življenju zaznamujejo, se te dotaknejo, ki se jih spominjaš med pisanjem. Ko pišeš, se pogovarjaš sam s seboj in o marsičem, kar privre na dan, še razmisliš in razčistiš. Ali ste že od nekdaj razmišljali o tem, da boste pisatelj, ali pa ste morda sanjali še o kakšnem poklicu, kot navadno to delamo mladi? Nikoli nisem točno vedel, kaj bi rad bil, ampak me je pisateljevanje samo našlo. Že kot otrok sem nastopal v knjižnicah in na prireditvah, kjer so me spodbujali, da sem govoril in pripovedoval zgodbe. Tako sem si začel izmišljati zgodbe in si rekel, da bi pa enkrat res rad izdal svojo knjigo . Ta želja je v meni tlela res dolgo, leta in leta. Rekel sem si, da knjige pa res ne more napisati vsak in ko jo enkrat napišeš, ostane za vedno, zato ne more biti kar nekaj. Zgodba mora biti neprebojna in te mora odražati. Nekateri ljudje preberejo na primer v celem življenju manj knjig, kot sem jih jaz napisal, in če posežejo po tvoji knjigi in jim ne bo všeč, to ni ravno dobra popotnica. Zato mora biti knjiga dobra. Katera je bila vaša prva knjiga? Jastrebov let. To knjigo sem pisal eno leto, en teden in en dan, torej dolgo. Pisal sem jo v obdobju, ko sem ves čas hotel nekaj početi, veliko sem hodil okoli. Takrat sta bila otroka majhna, in ko sem hodil po svetu, sem se s to zgodbo vedno vračal domov, da bosta vedela, da sem mislil nanju. Ko sem se vrnil, sem jima bral poglavja, ki sem jih napisal. Zdelo se mi je, da skozi to zgodbo ves čas ostajam v stiku z njima. Ta knjiga je res nastajala na lep način, izraža povezanost z mojima otrokoma, skupen proces ustvarjanja. Jaz sem pisal, onadva sta dajala svoje pripombe. Ko sem zgodbo končal, sem jo poslal založbam, a je kar nekaj časa trajalo, da so mi knjigo izdali. Rekli ste, da sta vas otroka tudi malo popravljala, vam dajala pripombe. Mislite, da sta povedala resnično mnenje? Mislim, da otroci staršem vedno povedo direktno, kar mislijo. Tudi moja nista nič drugačna. Še zdaj imamo lep in odkrit odnos, čeprav sta že odrasla. Sin je star 20 let in hodi v dvorano Marof igrat rokomet, hči pa je stara 25 in ima praktično že svoje življenje. Mislim, da so tudi te zgodbe, ki smo

20 jih skupaj brali, jih podoživljali, ki sem jima jih jaz pripovedoval in ki smo jih na nek način skupaj ustvarjali, oblikovale povezanost med nami. Nista mi povedala, kako naj se zgodba razpleta, ampak bolj na način: »Kaj pa vem, če bi moral on ravno s tiste stene dol pasti.« Ali če jima kaj ni bilo všeč, sem ju pogosto upošteval in spremenil. Še zdaj mi včasih povesta mnenje, ki ga cenim. Ravno v tem času se s hčerko, ki je grafična oblikovalka, pogovarjava, kako bi opremila mojo pesniško zbirko za odrasle. Ima drugačen pogled in mislim, da bi lahko njen oblikovni in vizualni pristop še obogatil knjigo. Zanima me, če imajo vaši tatooji kakšen pomen. Tako kot zgodbe, ki jih pišem, so tudi tatooji pričevalci nekih obdobij, nekih življenjskih dogodkov, ki so se mi zgodili, se me dotaknili. Taka je večina. Nekateri pa so tudi umetniški »fillerji«, z njimi se estetsko dopolnjuje celotna slika. Zakaj imate v imenu črko X? Delno je to moje umetniško ime, ki so mi ga dali prijatelji, delno pa odraža način življenja, življenjsko filozofijo, ki jo živim; življenje brez drog in alkohola, s pozitivnim odnosom do življenja in s pozitivno naravnanostjo in spoštovanjem do vseh živih bitij. To pomeni pristnost, da si v stiku sam s seboj. Treznost, ki jo imaš, če ne piješ in se ne omamljaš, prinaša pristnost, da ostaneš v stiku s seboj in to je odlična osnova za ustvarjanje. Ali imate svoje najljubše mesto na svetu? (Po dolgem razmisleku …) Rad obiskujem mesta, ker mislim, da ima vsako mesto svoj značaj in značilnosti. Recimo Edinburgh na Škotskem mi je bil zelo všeč, ker je veliko mesto, a vseeno ohranja značaj manjšega in pristnega mesta. Mesta v Veliki Britaniji so mi lepa. Všeč mi je rojstno mesto Ljubljana, ker tam živim. V Budimpešti pogosto ustvarjam, se tja umaknem, ko potrebujem nekaj dni miru. In seveda Trst, od koder prihaja moj oče. Všeč so mi njegove ulice. Torej več različnih mest, ne le eno samo. V vsakem mestu, ki mi je nekaj dalo, se počutim domačega. Kaj bi izbrali, hribe ali morje? Absolutno hribe. Mislim, da na morju nisem bil že nekaj let. Morda imam le trenutno tako obdobje, ko ga raje gledam od daleč. Če že grem na morje, grem raje pozimi, ne jemljem morja kot nekaj, kamor se gremo kopat. Všeč mi je morda zaradi neke svoje skrivnostnosti ali navdiha. Zelo lepe so barve takoj po nevihti, na primer v Trstu. To mi predstavlja morje. Veliko raje pa sem v hribih. jemljem morja kot nekaj, kamor se gremo kopat. Všeč mi je morda zaradi neke svoje skrivnostnosti ali navdiha. Zelo lepe so barve takoj po nevihti, na primer v Trstu. To mi predstavlja morje. Veliko raje pa sem v hribih. Ali imate radi kače, ki jih je v hribih veliko? Rekel bom, da ohranjamo veliko mero spoštovanja drug do drugega in se umaknemo en drugemu ter gremo vsak po svoji poti. Jaz zelo veliko tečem po samotnih poteh in včasih naletim tudi na strupene. To je kar malo strašljivo. Potrebno je kar malo gledati pod noge, da ne stopiš na kakšen kamen, kjer leži, da te ne ugrizne. Ker kača ne piči, pač pa ugrizne.

21 Kateri so bili vaši veliki podvigi v hribih? Lani in predlani sem v hribih preživel skoraj vsak drugi dan. Na izlet v hribe ne gledam kot na podvig, ampak kot na doživetje. V hribih mi je zelo všeč zvečer, ko že vsi odidejo in sem čisto sam. Imam le lučko in okoli mene ni nikogar, le tišina. Usedem se na skalo, ugasnem lučko, nad mano je zvezdnato nebo kot na dlani, nekje v bližini kakšna žival. V življenju smo ves čas obdani z ljudmi, jaz pa sem rad tudi v tišini, da se malo umaknem. Premikanje v hribih mi je zelo všeč, ampak bolj po samotnih poteh. Takrat srečaš kakšne svoje misli, ki jih sicer ne bi. Ste že bili na Triglavu? Ja, ja. Tudi večkrat v enem letu. Ali ste šli gor in dol v enem dnevu? Vedno naredim tako. Dvakrat sem bil zraven, ko je prijatelj Timotej delal rekord v teku na Triglav. Do vrha je pritekel hitreje kot v uri in pol. Jaz pa mu pomagam. Ob poti mu pustim »flaške« in tudi če grem dve uri pred njim, me na koncu ujame. Mislim, da je njegov rekord 1 ura in 26 minut s Krme. Jaz potrebujem dve uri in pol do vrha. Kolegica Ana pa ima hitrostni rekord poti gor in dol s Triglava. Dol gre tako hitro, da si ne moreš misliti. Navzdol moraš biti še posebej previden, da ne padeš. Kaj lahko odrasli naredijo, da bi mladi postali nov steber družbe oziroma kaj lahko naredimo mi mladi? Mislim, da moramo odrasli vzgajati z zgledom, kar v zadnjih letih zelo slabo počnemo. Nekateri pa se vendarle trudimo, da ustvarjamo in dajemo možnost videti, da se da živeti tudi na drugačen način. Mladinskih pisateljev ni veliko, čeprav so otroške in mladinske knjige zelo pomembne na poti odraščanja. Vsak se mora vprašati, kaj lahko sam naredi. Vsak kdaj »kiksne«, naredi napako, ampak je treba reči: »Vsi delamo napake. Žal mi je, da se je to zgodilo.« Potrebno se je iz napake kaj naučiti in iti dalje. Potrebno se je truditi, da ne prizadenemo drugih, da upoštevamo mnenja, pričakovanja in potrebe drugih ter se poslušati med sabo. Vi mladi se sicer še oblikujete, ampak tudi že zelo veliko veste. Poskusite slediti misli, da tisto, kar ne želiš, da se tebi dogaja, ne povzročaš drugim. Kako bi se opisali z eno besedo? Svojstven. Kaj bi svetovali mladim glede doseganja ciljev? Če vam je kaj všeč, sledite temu na konec sveta in še malo naprej. Če nekaj rad počneš in veš, da si s tem malo drugačen od drugih, sledi temu. Ostale stvari bodo že nekako sledile, vse se bo uredilo. Zraven pa je treba tudi poslušati druge, se zavedati obstoja drugih ljudi in včasih kaj lepega narediti drug za drugega. Ne le, kadar nekdo to pričakuje ali prosi ali zahteva, ampak predvsem spontano, v nekem trenutku. Včasih že z drobno malenkostjo lahko narediš čudež. Kateri je bil vaš najljubši predmet v šoli? Rekel bi, da telovadba in slovenščina, ker sem rad pisal, pa zgodovina, ker je nedokončana zgodba.

22 Ali vam je pri slovenščini šlo vse dobro ali samo spisi? Samo spisi. (smeh) Slovnica je bila katastrofa. Spisi so bili vedno rdeči od popravkov učiteljice in potem je vedno napisala: vsebina 5, slovnica pa 2 ali 3. (smeh) A sčasoma sem se popravil, ker je profesorica rekla, da če bom oziroma ko bom pisal, bom moral znati tudi pravila. No, saj ni tako hudo. Včasih misel prehiteva in pozabiš na pravila. V šoli si imel 45 minut za spis, neko misel si moral speljati do konca in potem je zmanjkalo časa za ločila, vejice. Zato sem pa knjige začel pisati, da me nihče časovno ne omejuje. (smeh) Se mi je pa zadnjič zgodilo, da sem napisal strip in da lektor praktično ni imel kaj popraviti. Bil je pozitivno presenečen. Ampak to je bilo enkrat, naslednjič bo gotovo spet imel delo. Kaj raje pišete, stripe ali knjige? Oboje je svoj izziv. Imam prav obdobja in trenutno knjig – mladinskih romanov sploh ne pišem, ampak le stripe, pesmi in slikanice. Čet 5 let pa bom verjetno spet kaj drugega. Kaj pa raje berete? Poezijo. Veliko berem poezijo in stripe. Berem tudi romane klasikov, da obnavljam znanje, besedni zaklad in znanje o tem, kako so ti mojstri tvorili stavke in oblikovali misli. Nekateri pisatelji so si res vzeli čas in razvili nek dogodek na 15 straneh, da se ti zdi, kot da se je tebi zgodilo, kot da bi bil ti del tega. Zdaj berem precej drugače, bolj kritično; razmišljam, kaj je hotel povedati, kako bi lahko napisal drugače. In prišel je čas za prireditev starejših učencev, kamor sva odšli tudi midve. Z Žigo X Gomačem sva se pogovarjali Klara Lana Barbarić in Katarina Dović. Po zvočnem zapisu uredila Nataša Dežan Avsec

23 Intervju z Eriko Medvesek, vodjo solske kuhinje v v Ob svetovnem dnevu hrane in svetovnem dnevu revščine smo na šoli veliko razmišljali o tem, kako bolj skrbno ravnati s hrano. Vemo tudi, da se na svetu veliko ljudi sooča s hudo lakoto. Mnogi zaradi nje umirajo. Pomembna svetovna dneva tako ozaveščata ljudi in spodbujata pomoč ljudem z vsega sveta pri reševanju vprašanj, povezanih z lakoto in revščino. Konec oktobra smo medse povabili Eriko Medvešek, vodjo naše šolske kuhinje. Zanimalo nas je veliko, predvsem pa odnos naših učencev do hrane. Katere šole ste morali narediti, da lahko opravljate ta poklic? Osnovno šolo, srednjo ekonomsko šolo in pedagoško fakulteto – smer gospodinjstvo, biologija. Koliko časa že opravljate ta poklic? Na naši šoli štiri leta. Kaj menite o svojem poklicu? Je razgiban, pester, raznolik in poln izzivov. Kaj bi pri svojem poklicu spremenili? Zaenkrat nič, ker mi je všeč tak, kot je. Upam, da tako ostane. Kaj vse morate upoštevati, ko sestavljate jedilnik? Smernice zdrave prehrane in želje otrok. Ali veste, koliko učencev je prijavljenih na kosilo? Okoli 560 učencev. Katero hrano imajo učenci naše šole najraje? Testenine, kuskus in riž za kosilo, za malico pa čokoladni namaz in poli salamo. Katero hrano imajo učenci naše šole najmanj radi? Kislo zelje, kislo repo, milanez omako in polnozrnat kruh. Katere hrane zavržete največ? Največ zavržemo kislega zelja.

24 Približno koliko hrane zavržete v enem tednu? Na teden približno 20—30 kg. Kaj naredite z zavrženo hrano? Iz podjetja Biotera pridejo in odpeljejo biološke odpadke. Na kakšen način bi lahko zmanjšali količino zavržene hrane? Učenci bi morali vsaj malo poskusiti hrano, četudi je niso vajeni. Dobro bi bilo tudi, da bi jo imeli možnost pripravljati sami. Bolj bi morali biti ozaveščeni o tem, koliko hrane se zavrže. Katere posebnosti upoštevate pri kuhanju za učence? Na naši šoli imamo različno število diet. Upoštevamo samo diete, ki jih predpišejo zdravniki. Kje naročate hrano za našo šolo? Če se le da, naročamo pri lokalnih dobaviteljih (npr. Kmetija Kastrevc, Kmetija Karlovček, Ljubljanske mlekarne, Srednja kmetijska šola, Pekarna Blatnik, Perutnina Ptuj …). Kolikokrat na teden so na jedilniku sladice? Enkrat na teden. Koliko kuharic dela na naši šoli? 5 kuharic, pri kosilu pa pride pomagat še ena od snažilk. Katero lastnost najbolj cenite pri svojih sodelavkah? Iskrenost, marljivost, dobro komunikacijo, sposobnost sodelovanja. Kdaj pridejo kuharice v službo in koliko časa porabijo za kuhanje kosila? Večina jih pride ob šesti uri zjutraj, nekatere pa pol ure kasneje. Za pripravo kosila porabijo približno štiri ure. Delajo do dveh, nekatere pa tudi do treh. Kako si porazdelite delo? Na začetku tedna se dogovorimo, kaj bo katera kateri dan pripravljala. Med nami velja dogovor, da se pri različnem delu menjamo. Katere poškodbe pri vašem delu in delu kuharic so najbolj pogoste? Najpogostejše so opekline in ureznine. Katera je vaša najljubša jed? Pečenice, matevž in zelje. Mladi novinarji smo se po pogovoru z gospo Eriko začeli bolj zavedati pomena hrane. Zdaj se trudimo pojesti vse, kar dobimo. Vemo tudi, da je v delo kuharic vloženega veliko dela, truda in veselja do dela, kar zelo cenimo. Učenke in učenec literarno-novinarskega krožka 4. in 5. razreda

25 MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE Na pohod po Machovi poti smo se učenci in učiteljice Podružnice Mali Slatnik podali v petek, 22. septembra 2023. Vendar nismo šli sami. Pridružili so se nam še stari starši in ravnateljica Marta Pavlin. Malo smo peli (in ugotovili, da znajo starejši lepo prepevati – zlasti ljudske pesmi), malo jedli (to je bil res najslajši del poti, ki smo ga komaj dočakali) in veliko hodili. Vendar to za nobenega otroka ni bil problem, saj so svojim babicam in dedkom vsi želeli pokazati pot in zanimivosti. Nekateri bolj, nekateri manj utrujeni smo prišli na cilj, vsi pa smo bili mnenja, da nam je bilo zelo lepo in da bi tako druženje lahko večkrat ponovili. Urša Likeb Po Machovi poti z babicami in dedki Teden otroka - branje v posebni druzbi V tednu otroka smo na pobudo naše knjižničarke Nataše Dežan Avsec vsak dan začenjali z branjem knjige. Včasih so učenci brali sami, včasih so brale učiteljice, spet drugič sin ali hči katere od učiteljic s podružnice. Najbolj zanimivo pa je bilo učencem poslušati (in se kasneje pogovarjati), ko je knjigo bral dedek ali babica katerega od učencev. Takrat so vsi poslušali še bolj zbrano, tiho in mirno. Morda se nam v naslednjem šolskem letu pridruži še kakšen zanimiv gost. Urša Likeb v

26 Medgeneracijsko povezovanje pri izbirnih predmetih Na naši šoli imamo prednostno nalogo medgeneracijsko povezovati različne starostne skupine učencev. Pri obveznih izbirnih predmetih organizmi v naravi in umetnem okolju ter sodobni pripravi hrane so se učenci 7. in 8. razreda povezali z oddelki podaljšanega bivanja in jim predstavili živali, ki so jih spoznali v Živalskem vrtu v Zagrebu, z njimi pekli bavarske preste in se igrali didaktične igre z biološko vsebino, ki so jih zanje naredili pri pouku. Taka oblika pouka se zdi vsem učencem zelo zanimiva. Mlajši se učijo od starejših, ti pa spoznajo poklic učitelja. Pri tem so ugotovili, kako težko je obvladovati in voditi manjšo skupino otrok ter jih pri tem tudi kaj naučiti. Violeta Kapetan in Helena Dugonjić Matematika z devetosolci V mesecu marcu nas je obiskalo deset učencev iz 9. c razreda, med njimi tudi moj brat Jurij. Učili smo se dele celot, nastavljali kocke in zapisovali račune. Devetošolci so nam pomagali z razlago, z njimi pa smo ponovili tudi množenje in deljenje. Zelo so nam pomagali, učna ura pa je bila zabavna in nepozabna. Vsi smo se že prej veselili tega dne in navdušeni smo bili, da so nam učenci iz 9. razreda popestrili učno uro. Neva Hudoklin, 4. c v

27 Peka medenjakov - prvosolci in sedmosolci V mesecu decembru so učenci 1. razreda skupaj z učenci 7. razreda pod vodstvom učiteljice Mire Košiček pri kuharskem krožku sodelovali pri peki in okrasitvi medenjakov. Helena Dugonjić v v Kemijski dogodek za prvosolce v V ponedeljek, 6. 5. 2024, so se učenci izbirnega predmeta Poskusi v kemiji pod vodstvom učiteljice Mire Košiček spremenili v učitelje kemije. Učence 1. b, vključene v 2. skupino podaljšanega bivanja, so navduševali nad eksperimentalnim delom. Po navodilih devetošolcev so prvošolci izvedli naslednje poskuse: kemijski vulkan, lava lučka, trda in mehka voda, indikator iz barvil rdečega zelja, primerjanje gostote tekočin, kovanec je – kovanca ni, barvna pena-kvas dela čudeže. Helena Dugonjić Poseben gost na obisku V sredo, 14. 5. 2024, nas je obiskal poseben gost. Takoj na začetku vam še ne izdava, kdo je prišel. V naš razred je vstopil visok gospod z veliko rumeno torbo in nam razložil, da jo uporablja na terenu ali tam, kjer se izvaja urgentna pomoč. Iz torbe je vzel različne pripomočke. Vsi smo jih imeli možnost preizkusiti. Najbolj zanimiva je bila naprava, s katero smo merili, koliko kisika imamo v krvi in kolikšen imamo srčni utrip. Gospod Oliver Ilić nam je razložil tudi veliko novih stvari v zvezi s človeškim telesom, ki jih prej nismo vedeli, in nam predstavil pomen zdravega življenja. Začudeni smo bili, ko nam je povedal, da se je za to, da lahko opravlja svoj poklic, šolal kar 25 let. Njegovo delo je res nekaj posebnega, saj ljudem pomaga do boljšega zdravja in rešuje življenja. Ob koncu tega zapisa verjetno že veste, da je naš obiskovalec doktor medicine, kajne? Gloria in Elena z literarno-novinarskega krožka Gospoda Ilića smo gostili v okviru projekta Tedni vseživljenjskega učenja, ki je letos potekal pod geslom Slovenija, učeča se dežela. Mentorica krožka Manca Pezelj Berger

28 Srecanje z upokojenimi sodelavci v

29 SPREJEM PRVOŠOLCEV Prvega septembra je skozi šolska vrata matične in podružnične šole vstopilo 85 prvošolcev. Najprej so si ogledali predstavo Picko in Packo, potem pa je prvošolce in njihove starše s spodbudnimi besedami nagovorila ravnateljica. Ko so učenci z učiteljicami podaljšanega bivanja odšli v svoje učilnice, so staršem razredničarke podale nekaj osnovnih informacij za prvi šolski teden, policist pa je spregovoril o varnosti v prometu. V tem času so si učenci ogledali še ostale šolske prostore, namenjene prvošolcem, ter spoznali svoje učiteljice in sošolce. Dobili so tudi rumene rutice in tako uradno postali šolarji. Prvi šolski dan so zaključili v prijetnem vzdušju ob slastni »prvošolski« torti. Helena Dugonjić

30 PRVI ŠOLSKI DAN

31 ZANIMIVI IN ODMEVNI DOGODKI Pešbus je ena izmed oblik spremljanih poti v šolo, pri kateri se učenci v šolo odpravijo peš v organiziranih skupinah, po premišljenih poteh in po stalnem urniku. Ta program spodbuja Ministrstvo za zdravje RS in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. V okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki je v tem šolskem letu potekal od 18. do 22. septembra, smo projekt na šoli izvedli že petič. V njem je sodelovalo 35 učencev, ki so v šolo odhajali s treh Pešbus postaj. Želimo si, da ozaveščenost o pomenu hoje ohranimo skozi celo leto, naslednje leto pa se bomo v okviru projekta Pešbus gotovo ponovno skupaj podali na pot v hram znanja. Manca Furlan Pesbus v Na šoli se zavedamo pomena razvijanja talentov posameznikov, zato smo tudi v tem šolskem letu pripravili različne dejavnosti, namenjene učencem, ki so bili prepoznani kot nadarjeni. Najprej smo na delavnice povabili učence 5. in 6. razreda. Cilj jesenskega druženja je bil nadarjenim učencem zagotoviti priložnost za razvoj in raziskovanje izven rednega pouka. Delavnice so bile zasnovane tako, da spodbujajo kreativnost, praktične veščine in miselne sposobnosti učencev. V četrtek, 9. 11. 2023, so učenci v popoldanskem času pod vodstvom učiteljev Urške Vuk, Toneta Andrejčiča in Mateje Jaklitsch ter Neve Kovač (študentke na praksi) ob čajanki okrasili steklene kozarčke, se preizkusili v miselnih igrah, spoznali čebelarjevo delo in izdelovali iz voska ali pekli piškote. Priložnost je bila tudi za sproščeno druženje in pogovor. Učenci so sodelovali z navdušenjem in radovednostjo, veselo ustvarjali in uživali v dejavnostih. Izrazili so željo, da bi bile podobne aktivnosti še kdaj izvedene. Mateja Jaklitsch Jesenske delavnice za nadarjene v 5. in 6. razredu

32 Sajenje dreves V ponedeljek, 13. 11. 2023, smo na šolskem igrišču podružnične šole na Malem Slatniku izvedli akcijo sajenja dreves. Akciji so se pridružili krajani Krajevne skupnosti Mali Slatnik, šolarji in otroci vrtca Najdihojca. Najprej so učenci podružnice pripravili krajši kulturni program, nato je sledilo sajenje treh dreves v bližini šolskega igrišča. Najaktivnejši član te akcije, gospod Zvonko Blažič, je otrokom razložil, kako in kdaj pravilno posaditi drevo. Otroci so obljubili, da bodo za drevesa skrbeli in jih redno zalivali (če bo to potrebno). Kasneje so krajani učencem razložili in prikazali, kako se igra različne igre, ki jih je možno izvajati na površinah, ki so bile v zadnjih nekaj letih zgrajene v okolici šole. Učenci so (pod budnim očesom izkušenih igralcev) preizkusili, koliko so igre zanje zahtevne. Oblačen in že dokaj hladen ponedeljek smo si vsi popestrili z druženjem, pogovorom in koristnim delom. Takšnih akcij, s katerimi izboljšujemo naše bližnje okolje, se veselimo in si jih želimo še več. Urša Likeb Tradicionalni slovenski zajtrk Drustvo soncek na obisku na podruznici v v v V sredo, 15. 11. 2023, nas je obiskala gledališka skupina, ki ustvarja v društvu Sonček. Zaigrali so nam lutkovno igro Veveriček posebne sorte, avtorice Svetlane Makarovič. Po igrici se nam je nekaj članov društva predstavilo in povedalo, kako izgleda njihovo življenje. Zaupali so nam tudi svoje skrite želje za prihodnost.

33 Bozicno-novoletni sejem Tradicionalni božično-novoletni sejem je tudi letos s pestro novoletno ponudbo razveselil številne obiskovalce. V šolski telovadnici smo na stojnicah razstavili in ponudili raznovrstne izdelke učencev razredne in predmetne stopnje, ki so jih večinoma izdelali na tehniškem dnevu pod mentorstvom strokovnih delavcev šole. Ponudili smo voščilnice, svečke, darilne vrečke, adventne venčke, obeske, nakit, ptičje hišice in novoletne okraske, navdušili pa so nas tudi domači piškoti, sadni smutiji in vroča čokolada. Izdelke smo ustvarjali z različnimi tehnikami iz večinoma naravnih materialov, kot so les, glina, volna, čebelji vosek, veje, storži, karton ali odpadni papir. Postavili in okrasili smo novoletno smreko z lučkami, praznično vzdušje pa so pričarali tudi glasbeniki in pevci pevskega zbora OŠ Center. Učenci se niso izkazali samo v ustvarjanju, pač pa tudi s spretnim ponujanjem svojih izdelkov. Zbrane prostovoljne prispevke smo namenili za šolski sklad našim učencem, katerih družine so se znašle v finančni stiski. Maja Sečnjak v v

34 Prosto po Presernu Žive naj vsi narodi … se je slišalo iz polne šolske telovadnice v sredo, 7. 2. 2024, in s himno se je začela prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Dan pred obletnico smrti našega največjega pesnika so učenci pod mentorstvom učiteljev razredne in predmetne stopnje pripravili čudovito proslavo in z njo obeležili kulturni praznik. Tokrat smo združili moči učenci cele šole – peli so vsi zbori šole in s svojimi točkami pobožali naša ušesa in srca. Recitatorji so se predstavili s točkami recitacije slovenskih pesnikov, mladi pesniki so prebirali svoje pesmi, ki smo jih objavili v Rastoči knjigi, vse skupaj pa so začinili člani dramske skupine z dramatizacijo Apela in čevljarja ter moderne uprizoritve Povodnega moža. Luna Goršek je prebrala odlomek iz svojega prispevka v Rastoči knjigi, ki je tudi moto letošnjega lista le-te, in sicer: “In z zanosom bom govorila vedno, ko bo to potrebno!” Prireditev sta hudomušno in elegantno povezovala David Matjašič in Lana Koligar, vmesne točke so odigrali člani dramske skupine, vsi ostali nastopajoči pa so dodali svoj kamenček v mozaik lepega. Prireditev je bila krasno praznovanje kulture na kulturni šoli in čudovita obeležitev kulturnega praznika. Prešeren bi bil ponosen na nas. Mateja Zupančič 4. c za boljsi svet V našem razredu smo letos sodelovali na natečaju Rdečega križa za bralno znamenje pod geslom »Mladi za boljši svet«. Ustvarili smo veliko raznolikih bralnih kazalk z domiselnimi slogani. V kategoriji 1. in 2. triade so na Rdečem križu prejeli kar 489 kazalk, nagradili pa so jih sedem. Med njimi je bil tudi naš David Ramuta. Povabljen je bil na zaključno prireditev s podelitvijo priznanj za Naj prostovoljko, Naj prostovoljca ter priznanja za nagrajence bralnih znamenj, ki so jo na OŠ Drska izvedli 11. 6. 2024. Prireditve smo se udeležili vsi učenci, saj smo tudi na natečaju s svojimi kazalkami sodelovali vsi, želeli pa smo tudi podpreti našega nagrajenca, na katerega smo bili zelo ponosni. Učenci 4. c-oddelka z učiteljico Manco Pezelj Berger v v

35 Pustno rajanje

36 Na Ustavnem sodišču RS so pred nekaj meseci pristopili k nekaterim aktivnostim, preko katerih želijo pristojnosti in delo ustavnega sodišča dodatno predstaviti in približati različnim javnostim, tudi mlajšim. Tako smo v sredo, 6. 3. 2024, na Osnovni šoli Center gostili predsednika Ustavnega sodišča RS, dr. Mateja Accetta. Sestal se je z 28 učenci 8. in 9. razreda, ki jih zanima področje prava. Glavne teme pogovora so bile Ustava Republike Slovenije, človekove pravice, različni vidiki ustavnosti in vloga prava. Dr. Accetto je učence povabil k diskusiji, zadnji del srečanja pa je bil namenjen različnim vprašanjem učencev za predsednika Ustavnega sodišča RS. Ura pogovora je hitro minila, učencem pa bo srečanje z dr. Accetto ostalo v lepem spominu, saj je pogovor potekal v sproščenem vzdušju, iz »pr(a)v(n)e roke« pa so dobili konkretne in jasne odgovore na vprašanja o človekovih pravicah, svoboščinah in nekaterih aktualnih problemih. Maja Sečnjak Obisk predsednika Ustavnega sodisca RS v v Festival pitchev v Ljubljani V četrtek, 21. 3. 2024, smo podjetniki Osnovne šole Center z mentorico Nino Vovko sodelovali na festivalu pitchev, ki se je odvijal v tovarni Rog v Ljubljani. Dogodek je potekal pod okriljem projekta Pomp (Podpora mladim v podjetništvu), financiranega s strani Kraljevine Norveške. Na festivalu so nam na kratko pojasnili pomen omenjenega projekta, v predstavitvi pa je sodelovala tudi ambasadorka Norveške. Po obrazložitvi smo se mladi podjetniki predstavili s svojimi podjetniškimi idejami. Mi smo svojo zamisel Warm steps predstavili v angleščini, nekateri pitchi pa so potekali tudi v slovenščini. Vse ideje so bile nadvse zanimive in dobro dodelane ter predstavljene. Prezentacije naših inovativnih idej sta ambasadorka in državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj končala z nekaj spodbudnimi besedami. V drugem delu dneva je bila organizirana dejavnost, s katero je bilo poskrbljeno, da smo se vsi mladi podjetniki iz celotne Slovenije boljše spoznali. Odigrali smo tudi podjetniški Kahoot, v katerem sva si drugo in prvo mesto zagotovila predstavnika OŠ Center. Organizacija samega dogodka je bila odlična, prav tako kot sproščen ambient, v katerem se je vse skupaj dogajalo. Festival pitchev je bila nepozabna izkušnja, ki nas je motivirala, da se še bolj poglobimo v svet podjetništva in še naprej razvijamo svoje ideje ter, kot je rekel direktor tehnološkega parka Ljubljana, z njimi spreminjamo svet. David Matjašič, 9. a, foto: Milan Lazarević

37 Ali veste, kako je nastala črtna koda in čemu? Morda veste, kakšna je razlika med eksponati v muzeju London Tate Museum in Narodnim muzejem Finske? Kaj je značilno za umetnika Giuseppeja Arcimbolda, katere so negativne in pozitivne plati umetniških del, naslikanih z umetno inteligenco? Veste, kaj pomenijo izrazi ‘crowdssourcing’, ‘freemium’, ‘drop-shipping’, ‘VAR’ in kakšen je njihov namen? Verjetno vas večina ne ve odgovorov na ta vprašanja – a odgovore na ta in mnoga druga vprašanja ve skupina osmo- in devetošolcev, ki se je 23. in 24. 3. 2024 udeležila tekmovanja WSC. Tekmovanje WSC (World Scholar’s Cup oz. Svetovni pokal znanja) poteka po celem svetu, v njem pa sodeluje na tisoče učencev iz različnih držav. Cilj tega tekmovanja je promovirati veselje do učenja, motivirati učence, da odkrijejo in razvijajo nove veščine in ustvariti priložnost za medsebojna srečanja učencev iz vseh okolij. Vrednote in vizija WSC-ja so spodbujanje, skupinsko delo, interdisciplinarno razmišljanje, glavni namen pa je spodbuditi in “ustvariti” globalno skupnost bodočih znanstvenikov in voditeljev, ki bi znali poslušati in razumeti drug drugega. Tekmovanje je zasnovano tako, da se preverja znanje in veščine na različnih področjih in na različne načine, posebnost tekmovanja pa je, da vse poteka v angleškem jeziku. Učenci morajo predhodno preučiti obsežen material s šestih področij, in sicer zgodovine, družbe, tehnologije in znanosti, umetnosti, glasbe ter literature in medijev. Tekmovanja WSC – World Scholar’s Cup v angleščini – smo se kot šola udeležili prvič. Tekmovanje je bilo izjemno zahtevno, potekalo je dva cela dneva, sestavljeno pa je bilo iz štirih delov. Na regijskem tekmovanju je tekmovalo 198 otrok v dveh kategorijah – mlajši in starejši. Z naše šole se je tekmovanja udeležilo 8 tekmovalcev, štirje (Izak Florjančič, Iza Zupančič, Pika Ban in David Matjašič) so tekmovali v kategoriji starejših, z gimnazijci, ostali štirje (Larisa Šašek, Hana Alibegić, Neža Fink in Lana Gornik) pa z osnovnošolci tretje triade. Kljub temu da so tekmovali proti tekmovalcem, ki so se že udeležili tega tekmovanja in jim ni bilo nič tuje, so se odlično spopadli tako v posameznih kot tudi v skupinskih izzivih. V trojicah so tekmovali v debatiranju na neznano tezo iz gradiv, ki so jih morali preštudirati, reševali so izjemno težek kviz s 120 vprašanji, pisali spis na eno od šestih tem in nato reševali še kviz z napravami. Skratka, imeli so nezavidljivo naporno in zahtevno nalogo, in čeprav so bili na tekmovanju prvič, so jo opravili z odliko. Prejeli smo kar nekaj srebrnih in zlatih odličij, imeli predstavnika med osmimi najboljšimi debaterji celotnega tekmovanja ter prejeli odličja za uvrstitev med najboljše na več področjih, dobili skupinske srebrne in zlate medalje in srebrne ter zlate medalje za posamezne izzive tako med mlajšimi kot med starejšimi predstavniki. Za vse je bila to izjemna izkušnja, ki se je končala sanjsko, saj so bili uvrščeni na naslednjo stopnjo tekmovanja, torej na svetovni izbor. Učenci Lana Gornik, Neža Fink in Izak Florjančič iz 8. b., Hana Alibegić in Larisa Šašek iz 8. d ter Iza Zupančič, Pika Ban in David Matjašiču iz 9. a so se podali na to pustolovščino širjenja obzorij z mentoricama Sabino Kavšek in Matejo Zupančič, v juliju pa bo prva skupina (David, Iza in Pika) pokazala znanje na svetovni ravni v Stockholmu. Veliko uspehov! Mateja Zupančič Ucenci OS Center na tekmovanju WSC v v

38 V aprilu smo za nadarjene učence v sodelovanju z Društvom za razvoj gledališča v izobraževanju organizirali gledališko predstavo Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost, ki je na učencih in učiteljih pustila pozitiven vtis. Učenci so spoznali, da je znanost, ki je predstavljena na smešen način, lahko zelo zabavna, ob tem pa se veliko naučijo. S tem smo nadarjene učence nagradili za dosedanje udejstvovanje na tekmovanjih iz znanj z različnih področij, želimo pa jih spodbuditi tudi za sodelovanje pri projektnih nalogah, obiskovanje dodatnega pouka in dejavnosti, ki jih organiziramo za nadarjene učence. Violeta Kapetan Gledaliska predstava za nadarjene ucence v v Na deževen torek, 21. maja, smo se v ŠD Marof v Novem mestu znova udeležili dogodka Žogarija. Na dogodku so sodelovale štiri ekipe, poleg OŠ Center še OŠ Grm, OŠ Brusnice in in OŠ Toneta Pavčka. Dogodek se je uradno začel z uvodno predstavitvijo šol in predstavitvijo fair play protokola, nakazujoč začetek dinamičnega dne. Začetek je zaznamovalo skupinsko ogrevanje, sledilo je tekmovanje za točke. Gledalci so z navdušenjem opazovali izjemne sposobnosti učencev v nogometu tri na tri in drugih spretnostnih igrah Žogarije. Kviz znanja je postregel z napetim bojem, medtem ko sta igri dekliški nogomet in “Z Vami gospod profesor” še dodatno povečali vznemirjenje med prisotnimi. Za prigrizke je poskrbel Kekec z okusnim namazom, medtem ko so plesni nastopi na zvoke himne Žogarije dodali poseben čar. Ob igrišču so potekale številne aktivnosti, od kolesarskega poligona do policijskega kotička, kjer so otroci spoznavali delo policije. Predstavniki podjetja Elementum so mlade poučili o pomenu varnih naložb. Tudi tokrat nas je obiskal poštar Pavli s svojim nabiralnikom, ki so ga otroci s svojimi čudovitimi pismi, narejenimi v sklopu natečaja Pismo Srca – Kot sonček sveta, napolnili do vrha. Dogodek se je zaključil z nagovorom podžupana Urbana Kramarja in ravnateljice OŠ Center Marte Pavlin, ki sta podelila nagrade. Naša ekipa se je odrezala odlično, saj je osvojila odlično drugo mesto. Miran Kovačič Zogarija v

39 9. maja 2024 se je v šolski telovadnici v popoldanskih urah odvil tradicionalni, že 17., koncert pevskih zborov naše šole. Predstavilo se je vseh pet aktivnih zborovskih zasedb: Mlajši Gumbki – učenci 1., 2. in 3. razreda, Otroški pevski zbor podružnične šole Mali Slatnik, Starejši Gumbki – učenci 4. in 5. razreda, Mladinski pevski zbor OŠ Center, v katerega so vključeni učenci od 6. do 9. razreda, in učiteljski pevski zbor. Petje je donelo, saj se je oglasilo kar preko 100 glasov in poslušalce – gledalce v do zadnjega kotička napolnjeni telovadnici popeljalo v različne svetove. Zborovodkinje Jana Zorko, Urša Likeb, Iva Vnučec Grđan in Vanja Švajger so bile ponosne na svoje pevce, ki se vse leto trudijo. Pomladni koncert pevskih zborov naše šole je ena izmed najpomembnejših in najodmevnejši šolskih prireditev. Otroci težko pričakujejo dogodek, ko se lahko predstavijo svojim staršem, dedkom, babicam … Po junaško odpeti šolski himni so se zbori predstavili s pesmimi domačih in tujih avtorjev in slovenskimi ljudskimi pesmimi. Zbore je spremljala že dolgoletna korepetitorica Eva Zec. Letošnji koncert je nosil tudi dobrodelno noto. Denar iz prostovoljnih prispevkov je šola namenila za poravnavo stroškov prevoza Center banda, ki se je v mesecu maju udeležil srečanja šolskih ansamblov Slovenije v Lendavi ŠANS 2024. Prav zato so koncert popestrili tudi člani banda s petimi pop komadi. Dvorana je bila navdušena in je vsak nastop nagradila z glasnim aplavzom. Koncert sta odlično vodila Luna Goršek in David Matjašič. Prav je, da ima zborovsko petje v osnovi šoli posebno mesto. Glasba povezuje in bogati ljudi. Mnogo je glasbenih zvrsti, med katerimi lahko vsak najde tudi nekaj zase. Zborovska pesem je zvrst, ki jo je potrebno spoznati na prav poseben način. Šolski prostor je več kot primeren za to. Jana Zorko Koncert zborov Osnovne sole Center v Krka, zelena zila do srca v V petek, 10. maja 2024, se je skupina učencev naše šole (Ajda, Ana Marija, Trivun in Aljaž) z mentoricama odpravila v Draščo vas, rojstni kraj pisateljice Ivanke Mestnik. Dopoldne je tam potekala kulturna prireditev ob zaključku projekta Krka, zelena žila do srca, ki smo jo skupaj z mentorji in učenci podružnične šole Šmihel pri Žužemberku, OŠ Drska in OŠ Dolenjske Toplice sooblikovali ob Ivankinem visokem jubileju. Nastopajoči so zaigrali dramske prizore iz knjižnih del pisateljice, ki opisujejo domači kraj in njeno pripadnost. Pobuda za projekt je bila ravno njena knjiga Krka, zelena žila do srca in želja, da bi se ljudje, ki živijo ob reki Krki, vsaj enkrat letno družili in si izmenjali izkušnje. Vanja Šalehar in Urška Vuk

40 Kot vsako šolsko leto smo tudi letošnje zaključili z našo tradicionalno zaključno prireditvijo. Rdeča nit letošnje prireditve z naslovom Hodil po zemlji sem naši je bila Slovenija. Skozi 16 pevskih, plesnih in recitacijskih točk smo se sprehodili po najlepših kotičkih Slovenije in se s tem poklonili slovenski kulturni dediščini, njenim naravnim lepotam ter ljudskemu izročilu. Na prireditvi so nastopili kar trije naši pevski zbori, vsi učenci razredne stopnje ter nekaj učencev predmetne stopnje. Pri pripravi točk so sodelovale vse učiteljice razredne stopnje ter učiteljici predmetne stopnje Sabina Kavšek ter Teja Pezdirc. Manca Furlan Prireditev ob zakljucku solskega leta v v

41

42 ŠOLA V NARAVI Vesela sem bila, ko sem svojo domačo posteljo zamenjala za posteljo v domu Medved. Najbolj sem uživala v ogledu zvezdnatega neba in v zgodbah, ki jih je pripovedovala učiteljica Ksenja. Viktoria Zjutraj so me sošolci presenetili s pesmico za rojstni dan. Presenetili pa so me tudi v domu Medved, saj so mi spekli torto in okrasili jedilnico. Prejšnje leto smo bili v šoli v naravi brez razredničarke, zdaj jo pa imamo, kar nas veseli. Ana Ker so nekateri sošolci in sošolke imeli domotožje, sem dobil dobro idejo. Rekel sem jim, da jim prihodnji ponedeljek v šolo prinesem liziko, če ne bodo več jokali za starši. Nian V torek sem se počutila slabo, a sem popoldan ugotovila, da je zrak na Medvedjem Brdu zdravilen, saj sem bila po sprehodu že dobro. Prvič sem tekla na smučeh, kar mi je bilo zelo všeč. Julija Že drugi dan sem ugotovila, da je v domu Medved tudi moja mala sestrična iz Renč. Tukaj smo veliko zunaj, kar mi je najbolj všeč v tej šoli v naravi. Neva Ker je na Brdu mrzlo in imamo tudi sneg, se moram kar naprej oblačiti v svoj »skafander«. Elena Všeč mi je, ker se lahko družim z vsemi sošolci po drugih sobah. Prvič v življenju sem tekla na smučeh. Ajša V torek zvečer smo imeli nočni pohod, na katerem smo opazovali luno in zvezde. Rada sem tudi poslušala zgodbe o grških bogovih in njihovih doživetjih. Noemi Večerna pravljica mi pomaga, da lažje zaspim. Ela 4. razred na Medvedjem Brdu

43 Pohodi so kar zanimivi. Hrana je dobra, »bobanje« po snegu pa najboljše. Adam Ugotovil sem, da so zgodbe o starih bogovih zanimive. Prihodnji teden si bom v knjižnici izposodil knjigo o njih. Mihajlo Tukaj smo se kepali in »bobali« na bližnjem bregu, kar je bilo zelo carsko. Na pohodu z učiteljem Janezom je bilo odlično. Sploh, ko nas je metal po snežnem bregu navzdol. Andrej V sobi Volk sva bila najprej samo Max in jaz. Potem sva ugotovila, da imam s sabo še pliškota volkca ter v kotu pod stropom tudi pajkca, ki sva ga poimenovala Frenki. Kar naenkrat smo bili štirje. Nato je k nam prišel še Luka, jaz pa sem ga zamenjal v sobi Medved. Gal 6. razred v Kranjski Gori

44 Tukaj je super. Okolice je lepa. Vedno je zabavno in nikoli dolgčas pa veliko dežuje. (Kiara Blažič, 7. c) V Bohinju je zelo deževno in mokro. V CŠOD je prišla ravnateljica in pomočnica ravnateljice. Postelja je trda in ponoči imam glasne sosede. (Nina Boživić, 7. c) Danes se je končno pojavilo sonce. Cel teden je padal dež. Šli smo na kanu in na pohod. Je zelo zabavno. (Nika Repše, 7. c) Peljali smo se s kanuji, orientirali v gozdu, šli na pohod po dežju in prejšnji večer smo se igrali activity. Hrana je v redu. (Maks Sladič, 7. c) 7. razred v Bohinju

45 DNEVI DEJAVNOSTI Prometni dan Sportni dan petosolcev Oglarjenje v v

46 Atletika

47 Obisk Revoza V sredo, 18. oktobra, smo učenci OŠ Center obiskali tovarno vozil Revoz, ki se nahaja v Novem mestu. Ob vstopu v tovarno so nas delavci toplo pozdravili in nas oblekli v zaščitne jopiče, da bi bili med obiskom tovarne varni. Obisk se je nadaljeval s predstavitvijo Revozove misije in njihovega pomena za slovensko gospodarstvo in avtomobilsko industrijo na splošno. Po predstavitvi so nam delavci ponudili slušalke, da jih lahko v proizvodnem delu tovarne slišimo. Končno smo vstopili v proizvodni del. Sprehodili smo se po različnih oddelkih proizvodnje. Na vsaki točki se na avtomobil nekaj doda in tako se povsem različni deli pretvorijo v nov svetleč avto. Blago rečeno smo bili nad tovarno navdušeni. Opazovali smo, kako roboti in zaposleni učinkovito sestavljajo del po del, ki se na koncu čudežno pretvori v avtomobil. Presenetilo nas je predvsem, kako tehnološko napredna je tovarna, po njej namreč dele raznašajo roboti brez nadzora zaposlenih, prav tako montirajo avtodele in opravljajo večino nalog, ki so jih nekoč opravljali ljudje. Po tem slikovitem ogledu so nas zaposleni še zelo konkretno pogostili. V ogledu smo res uživali in dobili zelo dobro predstavo o tem, kako takšna masovna produkcija sploh poteka. David Matjašič, 9.a

48 Robotika za osmosolce v Obisk Trubarjevih krajev

49 Kulturni dan v Kostanjevici Ustvarjanje za veseli december

50 Zemlji za rojstni dan V petek, 26. 4. 2024, so učenci OŠ Center v okviru dni dejavnosti obeležili dan Zemlje. Šestošolci so si ogledali Reciklažni center Komunale Novo mesto, sedmošolci Centralno čistilno napravo Ločna, osmošolci so sodelovali v različnih delavnicah, v katerih so iz odpadne embalaže izdelovali uporabne izdelke, devetošolci pa so urejali okolico šolskega igrišča; obrezali so grmičevje, odstranili plevel, posejali novo travo, uredili poti okoli igrišča, postavili so korita za cvetje in v njih zasadili okrasne trajnice. Tekom dneva dejavnosti so se učenci učili praktičnih veščin, sajenja, sejanja, obrezovanja grmovnic, kopanja, grabljenja, recikliranja in ponovne uporabe. To so veščine, ki jim bodo vedno prišle prav, hkrati pa se na ta način krepi občutek pripadnosti, ekološka zavest in odgovornost do okolja. Na Glavnem trgu so se učenci udeležili tudi prireditve ob dnevu Zemlje, na kateri se je s svojo stojnico predstavila tudi naša šola. Učenci OŠ Center so mimoidoče osveščali o pomembnosti varovanja žab. Mlajšim otrokom so te dvoživke poskušali približati s plakati in poučnimi gradivi in z različnimi igrami. Postavili so ovire, ob katerih so jim postavljali nagradna vprašanja o žabah, in jih na ta način poučevali, otroke pa so zabavali tudi z igračami, ki so jih zgibali ali pa iz recikliranega materiala naredili sami. Na šoli smo v tednu Zemlje v okviru akcije Center ponovne uporabe zbirali tudi rabljene igrače, šolske potrebščine, oblačila in knjige, tako da smo ponovno uporabo povezali tudi z dobrodelno noto. Helena Kisilak