Dan zemlje 2022

22.4.2022 DAN ZEMLJE
2022

Investirajmo v svoj planet

Osnovna šola Center Novo mesto

1

OB DNEVU ZEMLJE
Petek, 22. 4. 2022, smo na naši šoli posvetili skrbi za okolje. Učenci od 6. do 9. razreda so bili
vključeni v razne dejavnosti, katerih skupni imenovalec je bil oblikovati zavest, da smo
odgovorni za ohranjanje narave ter da je dolžnost vsakega posameznika in celotne skupnosti,
da pripomore k temu.
Učenci 6. razreda so si ogledali Reciklažni center na Cikavi.
Učenci 7. razreda so si v Ločni ogledali čistilno napravo, ki jo upravlja Komunala Novo mesto.
Vsak občan Novega mesta in okolice bi moral vedeti, kako se zagotavlja čiščenje odpadnih
voda, kar je zelo pomembno za kakovostno življenjsko okolje za bolj zdravo in kakovostno
življenje posameznika ter za trajnostni razvoj celotne skupnosti.
Učenci 8. razreda so iz odpadnega papirja izdelovali modele geometrijskih teles.
Učenci 9. razreda so urejali šolsko okolico, tehnično delavnico in podstrešje, se seznanjali z
učinkovito rabo naravnih virov, ustvarjali iz naravnih materialov za valeto ter v novinarski
delavnici beležili delo.
Po dolgem obdobju ukrepov za zajezitev pandemije covid-19, ko se nismo smeli družiti, smo
se veselili prireditve na Glavnem trgu. Na žalost je zaradi slabega vremena odpadla, zato smo
ostali v šoli in si po pogovoru o varovanju okolja ogledali filme Divja Slovenija in Triglavski
narodni park.
Dan je minil v prijetnem delavnem vzdušju. Ni bil namenjen le izobraževanju, ampak tudi
druženju, izmenjavi mnenj, ustvarjalnosti in inovativnosti.
Mojca Saje, vodja dneva dejavnosti, in učenci 9. r.

DAN ZEMLJE

2

O DNEVU ZEMLJE

Zastava projekta Dan Zemlje aktivista Johna McConnella

Najprej nekaj zgodovinskih dejstev: Dan Zemlje je vsakoletni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se
odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji. Prvi Dan Zemlje je bil 22. aprila 1970
in ga zdaj koordinira globalna mreža Dneva Zemlje. Dogodek praznujejo v več kot 192 državah.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2009 na predlog bolivijske vlade 22. april
razglasila za mednarodni dan matere Zemlje.
Vsako leto se tema spreminja in prilagaja trenutnim spremembam in težavam z okoljem. Tema
dneva Zemlje 2022 je »Investirajmo v naš planet« in vključuje pet programov: Veliko
globalno čiščenje, Trajnostna moda, Podnebna in okoljska pismenost, Projekt Canopy, Hrana
in okolje ter Global Earth Challenge - Globalni zemeljski izziv. Osredotoča se na naravne
procese, zeleno tehnologijo in inovativno razmišljanje, ki lahko obnovi ekosisteme sveta.
Okoljevarstveniki opozarjajo na pomen razvoja, inovacij in rešitev za preprečevanje podnebnih
sprememb in uničevanja okolja ter za zagotavljanje trajnostne prihodnosti.

David, Maj, Pavle, 9. r.

Viri:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_Zemlje (Datum vpogleda 22.04.2022)
https://ekosola.si/svetovni-dan-zemlje-22-april-2021/ (Datum vpogleda 22.04.2022)
https://www.zps.si/okolje-topmenu-320/11336-svetovni-dan-zemlje (Datum vpogleda
22.04.2022)
https://www.stat.si/statweb/News/Index/10223 (Datum vpogleda 22. 04. 2022)

3

VAROVANJE OKOLJA V SLOVENIJI

Ljudje smo skozi celotno zgodovino iskali načine, ki bi nam omogočili lagodno
življenje. Razvoj na področju tehnologije in medicine je omogočil skokovit napredek. Na račun
napredka se je pričelo nekontrolirano izkoriščanje narave, ki je pripeljalo do potrebe po zaščiti
okolja. Človeštvo je prišlo do stopnje, ko smo zaradi svoje objestnosti pričeli ogrožati sebe in
ostale prebivalce Zemlje, ki je naš EDINI dom, na katerem je potrebno sobivati v sozvočju z
ostalimi prebivalci.
V Sloveniji je krovni zakon na področju varstva okolja Zakon o varstvu okolja, ki je stopil v
veljavo leta 1993. Leta 2004 je stopila v veljavo novela Zakona o varstvu okolja (ZVO1).
Cilji varstva okolja so zlasti:

• preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,
• ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja,
• trajnostna raba naravnih virov, zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih

virov energije,
• odpravljanje posledic obremenjevanja okolja,
• izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih

regeneracijskih sposobnosti,
• povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter
• opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.

Manca, Lovro, Nazar, 9. c

Vir: http://www.okolje.info/index.php/varstvo-okolja (Vpogled: 22/04/2022)

Geom. telesa iz odpadnega papirja

4

VAROVANJE OKOLJA V SLOVENIJI
Ali ste vedeli …

V letu 2019 je bilo za investicije v varstvo okolja namenjenih 243 milijonov EUR. Izdatki za
varstvo okolja so znašali 686 milijonov EUR. Največji delež izdatkov (61 %) je bil namenjen
za ravnanje z odpadki.
V Sloveniji, ki je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, za Švedsko in Finsko, prekriva gozd
58 % površine. Za obnovo in nego gozdov je bilov letu 2019 namenjeno več kot 2,5 milijona
EUR. Za redno obnovo pa 318.000 EUR
V letu 2019 je bilo v javno kanalizacijo izpuščeno 241,1 milijona m3 odpadnih voda. Pred
izpustom iz kanalizacijskih sistemov nazaj v okolje je bilo v čistilnih napravah prečiščenih 69
% odpadnih voda, preostalih 31 % odpadnih voda je ostalo neprečiščenih.
Odpadki so veliko breme za okolje, posebno tisti, ki končajo na odlagališčih. V letu 2019 je
bilo na odlagališča odpadkov odloženih 169.000 ton vseh vrst odpadkov: največ je bilo mešanih
odpadkov in ostankov po mehansko-biološki obdelavi odpadkov (skupaj 68 %), sledili so
gradbeni odpadki (13 %) ter odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze in papirja (11 %).
V 2019 smo v Sloveniji odvrgli 140.804 ton hrane. Kar polovica (50 %) odpadne hrane je
izvirala iz gospodinjstev.
V letu 2019 je bilo pobranih 1604,2 milijona evrov okoljskih davkov – kar 84 % predstavljajo
davki na energijo. Največji delež so plačala gospodinjstva (61 %), ostalo pa gospodarstvo.

Manca, Lovro, Nazar, 9. c

Vir: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9559 (Vpogled 22/04/2022)

5

KOMUNALA NOVO MESTO

V našem mestu se z varovanjem in urejanjem okolja vsak dan ukvarja javno podjetje Komunala
Novo mesto. Na svoji spletni strani so napisali, da je njihovo osnovno poslanstvo »zagotoviti
kvalitetno komunalno storitev in s tem omogočiti življenje v čistem in zdravem okolju«. V ta
namen zagotavljajo »zanesljivo oskrbo s kakovostno in zdravstveno ustrezno pitno vodo,
nemoteno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, zakonsko predpisano
učinkovitost čiščenja odpadne vode na Centralni čistilni napravi na lokaciji Ločna v Novem
mestu in ostalih lokalnih čistilnih napravah ter učinkovito izvajanje sistema ločenega zbiranja
in odvoza komunalnih odpadkov«.

Strokovnjaki v podjetju sledijo najnovejšim spoznanjem na področju njihovih dejavnosti, da bi
»čim bolje nagovarjali potrebe in želje uporabnikov ter ostalih deležnikov, ki v podjetje
polagajo svoje zaupanje«. Ves čas pa delajo tudi na izobraževanju, saj se zavedajo, da bo
»odgovornost in skrb pripadala v prvi vrsti njim – prebivalkam in prebivalcem osmih občin v
katerih Komunala opravlja svoje dejavnosti«.

Tudi učenci in delavci naše šole smo bili že večkrat vključeni v projekte Komunale Novo mesto,
ki so bili namenjeni izobraževanju in ozaveščanju o pomenu varovanja okolja.

Naša država ne slovi le po velikih gozdovih, ampak tudi po bogastvu vodnih virov. Skrbeti
moramo, da bomo bogastvo obdržali zase in za prihodnje rodove! Sistem odvajanja in čiščenja
odpadnih voda je nekoč močno obremenjeval vodotok reke Krke. S čistilno napravo v Ločni pa
je dosežena zaščita Krke, njenih pritokov in podtalnice.

ZLATA EKOLOŠKA PRAVILA ZA VAROVANJE VODA

▪ Ne odlagajte trdnih odpadkov kjerkoli, ampak na urejena odlagališča.
▪ Vsak liter odpadne vode je treba pred izpustom v naravni sprejemnik očistiti.
▪ Že majhne količine strupenih ali škodljivih snovi v vodi lahko povzročijo katastrofo.
▪ Ostanke škodljivih snovi – topila, lake, barve, pesticide, herbicide, mineralna olja –

zbirajmo posebej.
▪ Vsak večji onesnaževalec vode bi moral poskrbeti, da bi očistil svoje odpadke do

predpisane stopnje.
▪ Uporabljamo vodo racionalno, ne točimo in ne zapravljamo je tja v en dan, tudi doma ne.
▪ Onesnaženo vodo morda nekje nižje uporabljajo ljudje, v njej pa žive tudi ribe in druge

živali in rastline.
▪ Za dandanašnje onesnažene vode ne drži več ljudski rek, da »voda, ki preteče tri kamne,

očisti vso nesnago«.
▪ Ne mečimo v vodo nobenih odpadkov, ne trdnih ne tekočih, s tem povzročamo škodo.

Odpravljanje posledic je drago
▪ Imamo eno samo Slovenijo. Vsi strupi, če jih odvržemo na še tako skrit način, postajajo

del našega bivalnega prostora. Količina strupov, s katerimi živimo, je vsak dan večja.

Maj, Tian, 9. b Vir: https://www.add.si/wp-content/uploads/komunala-novomesto.png (vpogled 22. 4. 2022

6

ROŽE IZ LIČKANJA

1. Namočimo ličkanje.
2. Oblikujemo rože.

3. Uživamo v rezultatih svojega dela.
7

Ekologija v Ukrajini / ЭКОЛОГИЯ В УКРАИНЕ

Ker je ekološko stanje planeta globalni problem, smo o tem povprašali tudi našega novega
sošolca Nazarja Galuckjija, ki se mu je v aprilu uspelo umakniti iz vojnih razmer v rodni
Ukrajini, ki je bila pred rusko invazijo močna industrijska in kmetijska država z mnogimi
naravnimi viri. Povedal je, da v šoli niso imeli posebnih dni, povezanih z ekologijo, so bili pa
vključeni v projekt, pri katerem so iskali podatke o nevarnostih in rešitvah za okolje.

Nazar: »Ukrajina je po mojem zelo zanimiva in rodovitna država. Pri nas bi bilo vse v redu, če
ne bi bilo politikov v prejšnjem obdobju. Pred 3 meseci se je vse popravljalo na pomlad, a nas
je napadla Rusija. Sedaj ekologija ni najbolj pomembna, lahko pa povem, kako je bilo prej.
Resnica je, da za okolje nismo najbolj skrbeli, saj je večina ljudi razmetavala smeti, ne da bi
razmišljala o posledicah. Visoke gore, gosti gozdovi, neskončne stepe, bogata črna zemlja in
prozorne reke - to je bila podoba gostoljubne in radodarne ukrajinske dežele. Vendar so se že
videle težave:
1. Ogrevanje skupaj z nepazljivim in neučinkovitim gospodarjenjem predstavlja resno grožnjo
zemeljskim in vodnim virom - predvsem grožnjo s sušo.
2. Krčenje gozdov. Nezakonito izsekavanje gozdov v ukrajinskih Karpatih je v letih
neodvisnosti doseglo raven nacionalne ekološke katastrofe.
3. Uničujoče poplave. Zaradi krčenja gozdov, pomanjkanja protipoplavnega sistema, smetenja
strug in nevestnega ravnanja je vsako leto na zahodu Ukrajine poplavljenih več naselij, del
kmetijskih zemljišč in nekateri odseki cest.
4. Namerni požigi. Leta 2020 je bilo v Ukrajini prvič prepovedano sežiganje suhe trave. Število
požarov, ki jih povzročijo požigi, letno doseže nekaj sto. Razširjajo se na obsežnih območjih.
5.Posledice vojne v Donbasu. Zaradi vojne v Donbasu je okoli 4500 potencialno nevarnih
industrijskih objektov ostalo nenadzorovanih, zaradi česar so lahko nevarni za ljudi in okolje
(onesnaženje podzemnih in površinskih voda z železom, kloridi, sulfati, drugimi mineralnimi
solmi in težkimi kovinami).
6. Povečanje količin odpadkov. V Ukrajini letno nastane več kot 13 milijonov ton trdnih
komunalnih odpadkov. Več kot 95 % teh odpadkov se pošlje na odlagališča in odlagališča.
7. Boj proti plastičnim vrečkam. Ena od pozitivnih zakonodajnih sprememb, namenjenih
varovanju okolja, je bilo sprejetje zakona o omejevanju prometa plastičnih vrečk na ozemlju
Ukrajine.«

*Nazar je pisal v svojem jeziku v cirilici, prevedel in prečrkoval je s pomočjo Googlovega
prevajalnika.

Vir: https://nv.ua/opinion/ukraina-ekologiya-kakovy-samye-bolshie-ekologicheskie-
problemy-strany-novosti-ukrainy-50178582.html (Vpogled 22/04/2022)

8

Zavihali smo si rokave.

KAJ PA TI MISLIŠ?

Preden se je dan zaključil, smo med učenci izvedli anketo.

Vprašanja za učence 6. razreda:

1. Kako se vam zdijo tehniški dnevi ob dnevu Zemlje?
2. Kakšen je pomen reciklažnega centra na Cikavi?
3. Ali ste že kdaj peljali večje kose odpadkov na Cikavo?
4. Ali doma ločujete odpadke? Katere?

Anketirali sva 47 učencev 6. razreda.
Na prvo vprašanje je odgovorilo 47 učencev: 13 z V REDU,

12 z DOBRO,
11 z ZANIMIVO,
2 ODLIČNO,
7 DOLGOČASNO in
2 z ZANIČ.
Kar pomeni, da je 80,9 % učencev zadovoljnih z našimi tehničnimi dnevi ob dnevu Zemlje.
Le 4,2 % učencev je zelo nezadovoljnih.

9

Na drugo vprašanje je odgovorilo 45 učencev: 8 jih pravi, da zbirajo odpadke,
32 meni, da je pomen v ločevanju in predelavi,
4 učenci so se odločili za reciklažo,
1 odgovor ni bil razumljiv.

87,2 % učencev ve, da je namen reciklažnega centra zbiranje in ločevanje odpadkov, kar
omogoča nadaljnjo predelavo.
Na tretje vprašanje je odgovorilo 47 učencev, 25 z odgovorom DA, 20 z odgovorom NE, dva
učenca se nista odločila. To pomeni, da je 53 % učencev oz. njihovih staršev že peljalo večje
kose odpadkov na Cikavo.
Na četrto vprašanje je odgovorilo 47 učencev, 42 z DA in 3 z NE, 2 odgovora nista bila
razumljiva. Največ ločujejo papir, steklo, embalažo, biološke odpadke in nevarne snovi,
ostalo gre med mešane odpadke. 89 % učencev doma ločuje odpadke, kar je zelo razveseljivo
– torej je izobraževanje uspešno in naša prihodnost je v dobrih rokah!
Nina, Taja, 9. r.

Pospravljanje v dobri družbi je zakon.

10

Vprašanja za učence 7. razreda:

1. Kako se vam zdijo tehniški dnevi ob dnevu Zemlje?
2. Kakšen je pomen reciklažnega centra na Cikavi?
3. Ali ste že kdaj peljali večje kose odpadkov na Cikavo?
4. Ali doma ločujete odpadke? Katere?

Anketirali sva 55 učencev 7. razreda.
Na prvo vprašanje je odgovorilo 55 učencev: 47 z V REDU,

3 z NE VEM in
5 z ZANIČ.
Kar pomeni, da je 85,4 % učencev zadovoljnih z našimi tehničnimi dnevi ob dnevu Zemlje.

Na drugo vprašanje so vsi učenci odgovorili, da je čistilna naprava pomembna za čiščenje
vode.

Učenci so si zapomnili postopke čiščenja vode (39 odgovorov), da je 29 zaposlenih (5
odgovorov), 4 učencem se je v spomin vtisnilo blato, posameznikom pa še hrup in smrad. Le
5 učencev si ni zapomnilo nič.

Na četrto vprašanje so odgovorili vsi vprašani. 90,5 % učencev je povedalo, da doma ločujejo
odpadke, 5 učencev pa je povedalo, da tega ne počnejo.
Ugotavljamo, da večina učencev oblikuje pravilen odnos do okolja. Upamo, da nam bo uspelo
prepričati še nezainteresirano manjšino.

Nika, Lovro, 9. r.

Vprašanja za učence 8. in 9. razreda:

1. Kako se vam zdijo tehniški dnevi ob dnevu Zemlje?
2. Kakšne ideje imate za tehniški dan ob dnevu Zemlje 2023?
3. Kateri so po vašem mnenju najbolj škodljivi dejavniki za okolje v Sloveniji?
4. Ali doma ločujete odpadke? Katere?

Učenci so zadovoljni z dejavnostmi ob dnevu Zemlje. Za naslednje leto predlagajo več
dejavnosti izven šole – letos so odpadle zaradi slabega vremena. Iz odgovorov na 3. in 4.
vprašanje smo ugotovili visoko stopnjo zavedanja, da je naše okolje ogroženo in da smo za to
krivi sami. Za ohranjanje okolja smo odgovorni sami. Rezultati so razveseljivi in pomirjujoči.
.
Manca, Taja, Tian in Maj, 9. r.

11

V Butiku ponovne uporabe, trgovini z oblačili iz druge roke, vsak najde kaj po svojem okusu.

V Cekru, trgovini brez embalaže
12

PREIZKUSI SVOJE ZNANJE - Kviz 1

1. S čim se ukvarja ekologija?
a) S preučevanjem Zemljine notranjosti.
b) Preučuje sestave živih bitij.
c) S porazdelitvijo in bogastvom živih bitij ter odnosi med njimi.
d) S poimenovanjem in selekcioniranjem živih bitij.

2. Kako imenujemo znanstvenike, ki se ukvarjajo z ekologijo? ___________________________

3. Ali je beseda ekologija sopomenka besede okoljevarstvo?
a) Da.
b) Ne.
d) Drugo:_______________________

4. Katere vede oz dejavnosti povezuje ekologija? Obkroži črke pred pravilnimi odgovori.
a) Geologija.
b) Meteorologija.
c) Gospodarstvo.
d) Povezovanje življenja v ekosistemih.

5. Razloži pojem ekosistem. ______________________________________________________

6. Ekologija pojasnjuje. kako živijo rastline in živali. da ne
Oseba, ki preučuje ekologijo, je kinolog. da ne
Ekologija je mlada veda. da ne
Ekologija je del geologije. da ne

7. Opiši razliko med varovanjem okolja in varovanjem narave.
__________________________________________________________________________________

8. Kaj je osnovni nivo preučevanja v ekologiji? Razloži, zakaj?
__________________________________________________________________________________

9. Kaj je biosfera?
__________________________________________________________________________________

10. Naštej nekaj fizikalnih in nekaj kemijskih dejavnikov okolja.
__________________________________________________________________________________

Jakob in Lenart, 9. b

Rešitve:
1. c 2. ekolog 3. ne 4 a,c,d 5. Ekosistem povezuje vsa živa bitja z neživimi predmeti na določenem območju. 6.DaNeDaNe 7. Ni razlike 8. Ne
vemo. 9. 10.

13

PREIZKUSI SVOJE ZNANJE - Kviz 2

1.Kaj je recikliranje?
2.Zakaj je plastika škodljiva?
3.Kako lahko omejimo rabo plastike?
4.Kje vse najdemo mikroplastiko?
5.Naštej obnovljive vire energije.
6.Kaj so fosilna goriva?
7.Kaj so obnovljivi viri?
8.Naštej neobnovljive vire energije.
9.Katera vrsta elektrarne proizvede največji delež elektrike v Sloveniji?
10.Kaj so emisije?
Lan, 9. b

REŠITVE
1. Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v nove izdelke. 2.ker se razgradi na mikroplastiko, ki vsebuje toksične snovi.
3.Večkratna uporaba, recikliranje. 4.Povsod. 5.sončna , vetrna, geotermalna, biomasa, vodna. 6.Odmrli ostanki rastlin in živali, v katere se je
skozi čas nakopičila sončna energija. 7.Viri, ki nastajajo hitreje kot se porabljajo. 8.Nafta, premog, plin, uran. 9.Jedrska. 10.prašni delci in
izpušni plini, ki škodujejo okolju.

14

NARAVA NA ŠOLSKIH ZIDOVIH

15

PREIZKUSI SVOJE ZNANJE - Križanka

Maj, 9. a
P. S. Če imaš težave pri reševanju križanke,

lahko pomagam.
16

IZ STAREGA NOVO IN UPORABNO

Izdelovanje vrečk iz starih majic
17

Mnenja …

Nekaj delavcev šole smo povprašali, kaj menijo o pomenu dneva Zemlje.
Ga. Saje: »Mislim da bi moral biti dan Zemlje vsak dan. Tudi jaz recikliram, kolikor se le da. V
trgovinah kupujem »zero waste« artikle in se izogibam plastiki. Največji ekološki problem je
zagotovo pohlep ljudi, ki izrabljajo naravo za svoj lastni dobiček in s tem uničujejo okolje za
ljudi in druge organizme.
Ga. Gašperšič: Preveč smeti vsepovsod. Mislim, da ni nikogar, ki bi lahko trdil, da s svojim
ravnanjem ne obremenjuje narave.
G. Rabič: Najbolj pereč problem je, da smo vsi lutke premožnih. Ekološko stanje tega sveta se
ne bo izboljšalo, dokler se tisti ljudje, ki imajo v svojih rokah bogastvo in oblast, ne zamislijo
nad usodo vseh nas.
G. Špeh: Današnje delo poteka prav odlično – delavno in organizirano. Zadovoljen sem s svojo
skupino – vsi so se sami odločili, da bodo pospravljali podstrešje, kjer se je nabralo veliko stvari,
ki niso več uporabne. Nosimo jih na notranje dvorišče, od koder bodo odpeljane v zbirni
reciklažni center na Cikavi. Dela je za celo dopoldne.
Okolica šole (dvorišče, notranje dvorišče in šolsko igrišče) je kar urejena in čista. Pred obdobjem covid-
19 so učenci 7. razreda vsak dan pobrali smeti. Sedaj po dveh letih in pol bi bilo treba to obnoviti, saj
lahko prav učenci naredijo največ za svoje kulturno delovno okolje – še bolj kot s pospravljanjem tako,
da ne smetijo.

Pavle, Maj, David, Maj, 9. r.

18

Del vesele novinarske ekipe

OŠ Center
Novo mesto
Šolsko leto 2021/2022

Tehniški dan: Dan Zemlje
9. razred

Novinarski kotiček

Učenci: Pavle Milanović, Maj Murn, Maj Meršol, Tian Jerman, David Palka, Nika Peterlin,
Lovro Strniša, Manca Vidic, Nazar Galuckyi,

pridružili so se tudi Jakob Ličen, Lenart Bernik, Taja Štemfelj, Nina Bajec in Lan Arauko
Espinoza Marolt.

Mentorica: Zlata Valentić
Pomoč z IKT: Aljaž Klevišar, Srečko Skube
Fotografije učencev šole: foto krožek in novinarji

Mentorica: Mojca Saje
Ostale fotografije: spletne strani

22. april 2022
19