23 LET DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA MARIBOR, 90. leto delovanja Predstavitev gluhote na ArtKampu 2023, str. 10-11 6. seja posvetovalnega telesa za dolgotrajno oskrbo na Ministrstvu za solidarno prihodnost, str. 7 Pozdrav poletju, str. 12-13 Sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, str. 8 Objemi in stiski rok, str. 16-17 Predstavitev zahtev za izenačevanje pravic oseb z okvaro sluha na MDDSZEM, str. 4 Prvi pametni slušni aparati na svetu, str. 18-19 Srečko Veit pri predsednici države
Stran 2 KAZALO: SEKRETARJEVE NOVICE 3-4 SESTANEK NA MDDSZEM 4 S PREDSEDNICO ERNESTINO SAVSKI 5-6 PREDSTAVITEV PROJEKTA READY4HEAT 6 6. SEJA POSVETOVALNO TELO ZDO 7 SPREJET ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI 8 NASVETI - POLETNI DOPUST S SLUŠNIMI APARATI 9 ART KAMP 10-11 POZDRAV POLETJU 12-13 ALI SI BIL-A Z NAMI? 14-15 OBJEMI IN STISKI ROK 16-17 PRVI PAMETNI SLUŠNI APARATI NA SVETU 18 SLUŠNI PRIPOMOČKI NEKOČ IN DANES 19 NEURJA PO SLOVENIJI 20 POEZIJA - JANEZ LAH 21 ZAHVALA– KATICA PANASOV 21 ZABAVA 22 ROJSTNI DNEVI IN VOŠČILA 23 OBVESTILA 24-25 INFO, TOLMAČI 26 KONTAKTI, KOLOFON, SOFINANCERJI 27 FOTOUTRINKI 28 Podari 1% dohodnine Vsak, ki v Sloveniji plačuje dohodnino, lahko do 1 % svoje dohodnine nameni nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu. Naše Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor podarjena sredstva nameni za izvajanje posebnih socialnih programov, ki so namenjeni osebam z okvaro sluha. Obrazec za namenitev dohodnine: https://www.dgnp-mb.si/dohodnina/ Izpolnite, natisnete in odnesete na najbližjo davčno upravo. Navodila za pošiljanje pisnega in slikovnega gradiva za glasilo NAŠ GLAS Besedilne datoteke Besedila naj bodo napisana v računalniškem programu Word, pisave; Times New Roman ali Arial. Fotografije Prilagajte jih ločeno od besedila, kot samostojne datoteke primerne velikosti. Priporočljivo je izbrati fotografije, ki naj bodo v formatu JPEG – 2592 x 1954 pix (ležeče) (oz. čim večje velikosti. Premajhne slike bodo izpadle v tisku zelo slabo ali pa jih niti ne bomo mogli vnesti.) Pošiljanje materialov: Besedila in fotografije pošljite ločeno v samostojnih datotekah, nikar ne vstavljajte fotografij v besedilo. Vse skupaj pošljite v istem elektronskem sporočilu na naslova [email protected] Čisto spodaj napišite IMENA fotografij (Foto 1, Foto 2) – tudi njihove fotografije naj bodo tako poimenovane, ki jih boste priložili besedilu, in kaj je na fotografiji (npr. Foto 1: Kulturni dogodek). Uredništvo si pridržuje pravico do objave, ne objave, krajšanja prispevkov v skladu s poslanstvom društva in prostorskimi možnostmi glasila. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne izražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva in DGNP MB. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim privoljenjem. Anonimnih prispevkov oziroma prispevkov, ki žalijo čast drugih, ne objavljamo. Članke sprejemamo do 15. v mesecu. Uredništvo Naš glas SPREMLJAJTE OBJAVE skeniraj - QR koda NA INTERNETU Od 9. maja 2005 vse dogodke, aktivnosti, programe in ostale koristne informacije objavljamo tudi na internetu na naši spletni strani http://www.dgnp-mb.si/ YOUTUBE: https://www.youtube.com/ channel/UCLVAyyya4_VzqHN31eFQo6g/ videos?view_as=subscriber FACEBOOK: http://www.facebook.com/dgnp.maribor/ Objavljene fotografije iz aktivnosti Naš glas izhaja od junija 2000
Stran 3 SEKRETARJEVE NOVICE Priprave na 90. letnico delovanja društva potekajo v skladu z akcijskim načrtom. Zagotovili smo še termin za 3-tedensko razstavo o delovanju društva v nakupovalnem centru organizaciji Supernova Maribor (Qlandia). Zagotovili smo tudi termin za razstavo slikarskih umetniških del našega naglušnega slikarja. Prav tako pa uspešno nadaljujemo s pridobivanjem sponzorskih in donatorskih sredstev za kar se vsem donatorjem iskreno zahvaljujemo. Prav tako smo za namen sprotnega obveščanja naredili dodatno podstran https://www.dgnpmb.si/90-letnica-drustva/, kjer so objavljene vse informacije o pripravah, vabilih in aktivnostih ob 90. letnici. »Sofinancerji - javni razpisi« V strokovni službi društva tudi v poletnem času spremljamo javne razpise za sofinanciranje dejavnosti in posebnih socialnih programov društva in pravočasno pripravljamo vloge (Maribor, Poljčane, Sl. Bistrica, Ptuj, Miklavž na Dravskem polju, ZŠIS). S strani Mestne občine Maribor smo meseca julija uspešno zagotovili sofinanciranje posebnih socialnih programov za osebe z okvaro sluha za programe: svetovanje, informiranje, družabništvo, osebna asistenca do 30 ur, ohranjevanje zdravja in športa in rekreacije. »Sestanek na ministrstvu« 5.7.2023 smo bili predstavniki ZDGNS na sestanku pri ministru Luka Mesec, MDDSZEM. Predstavili smo pobude za izenačevanje pravic oseb z okvaro sluha. * Milan Kotnik: Povišanje komunikacijskega dodatka; Pobuda 100% telesna okvara; Odpravo diskriminatornih določil v ZOA; Zagotoviti gluhim osebam tolmačenje SZJ v vseh življenjskih situacijah, ko to potrebujejo. * Mladen Veršič: Predlagal dve skupini/kategorij za telesno okvaro (95-100% gluhi, dodatno 90-95% težje naglušni) * Saša Rijavec: Izpostavila potrebo po sistemskem sofinanciranju za razvoj SZJ. * Jasna Urban: Zagotavljanje tolmačenja gluhim v izobraževanju. »Poplave - pomoč« Spoštovane članice in člani Društva zaradi posledic neurja in poplav, ki so prizadela številne ljudi tudi na območju delovanja našega društva, vas pozivamo, da nas v najkrajšem času obvestite o morebitni škodi zaradi poplav in potrebi po pomoči, in sicer na elektronski naslov: [email protected] ali na mobitel 041 777 132 (video klic ali SMS). V upanju na čimprejšnjo ureditev razmer, vas lepo pozdravljamo. Člani društva Luka Mesec, Mladen Veršič, Milan Kotnik, Jasna Urban Milan Kotnik strokovni delavec-sekretar Življenje je navadna mešanica. Moramo ga sprejeti, kakšno je, ga poskušati razumeti, nato pa izboljšati. Rabindranath Taqore
Stran 4 SEKRETARJEVE NOVICE Milan Kotnik strokovni delavec-sekretar »6. seja posvetovalno telo ZDO« 5.7.2023 je potekala 6. seja posvetovalnega telesa za dolgotrajno oskrbo na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Prisotni predstavniki ministrstva s strokovnimi sodelavci in pravniki, predstavniki različnih interesnih združenj, invalidskih organizacij, ZDUS, predstavniki združenja občin, SZS, CSD in po pooblastilu ZDGNS Milan Kotnik. V razpravi sem opozoril: da smo v imenu ZDGNS pravočasno 26.5.2023, podali komentar na Zakon s pobudami in zahtevami: zagotoviti dostopnost DO osebam z okvaro sluha v SZJ tako vstopne točke (razumljive informacije) kot pri storitvah, prav tako zagotoviti ustrezno dostopnost s tehničnimi prilagoditvami, zagotoviti izvajalcem dodatna sredstva zaradi specifičnega usposabljanja tako izvajalcev kot oskrbnikov za sporazumevanje v SZJ in uporabo TP. Pozval sem za pisne odgovore MSP glede naših (ZDGNS) izpostavljenih vsebin o ZDO na 6. seji. »Predstavitev projekta Ready4Heat« 13.7.2023 sem se udeležil predstavitve projekta Ready4Heat. Zaradi globalnega segrevanja je vedno več močnejših vročinskih valov. Prav tako je vedno več tropskih noči, v katerih temperatura ne pade pod 20 °C. Vse to povečuje tveganje za zdravje ljudi. Še starejši, ljudje, ki potrebujejo oskrbo, in tisti, ki živijo v izolaciji, nosečnice, dojenčki in majhni otroci, brezdomci, ljudje, ki živijo v skupnih bivališčih, ter ljudje, ki delajo na prostem. V razpravi sem opozoril, da je potrebno posebno pozornost nameniti invalidom še posebej osebam z okvaro sluha in ji ustrezno informirati. Poseben poudarek projekta Ready4Heat je na ukrepih, ki lahko v primeru vročine učinkujejo takoj. »Javna dela« Postopki za nadaljevanje programa javnih del so bili v mesecu avgustu uspešno zaključeni. Zaposlitev brezposelne osebe-invalida za pomoč invalidom in starejšim osebam z okvaro sluha na domu bomo po pričakovanjih realizirali s prvim septembrom. »Razpis za delovno mesto informator« 16.8.2023 smo objavili razpis prosto delovno mesto informator in pomoč v društvu. Pogoji: 4 stopnja izobrazbe, predhodne izkušnje z delom v društvu na področju informiranja, znanje SZJ. Začetek dela 1.9.2023, polovični delovni čas, določen delovni čas 4 mesece, Prošnje z življenjepisom pošljite do 28.9.2023 na [email protected]. SESTANEK NA MINISTRSTVU ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI 5.7.2023 smo bili predstavniki ZDGNS pri ministru Luki Mescu na MDDSZEM. Izpostavili smo pobude za izenačevanje pravic oseb z okvaro sluha: Predstavnik DGNP Maribor Milan Kotnik je izpostavil pobudo za povišanje komunikacijskega dodatka v višini višjega DPP (347 €). Pobudo za uskladitev telesne okvare za gluhoto 95-100% Fowler = 100% telesna okvara. Pobudo za spremembo/odpravo dveh diskriminatornih določil v ZOA (storitve za gluhe enako kot ostalim invalidom 30 ur tedensko (prej 30 ur mesečno) in sprememba pogoja za vključitev v storitve OA za gluhe, enako kot ostali invalidi odpoved 1/2 KD - ne v celoti kot doslej); Zagotoviti gluhim osebam tolmačenje SZJ v vseh življenjskih situacijah, ko to potrebujejo (brez omejitve 30 oz. 100 vavčerjev letno). Predsednik ZDGNS Mladen Veršič: Predlaga se dve skupini/kategorij za telesno okvaro (95-100% gluhi, dodatno 90-95% težje naglušni) Sekretarka DGN Ljubljana Saša Rijavec je izpostavila potrebo po sistemskem sofinanciranju ZDGNS s strani države/ministrstva za razvoj SZJ vezano na 62a. člen Ustave. Podpredsednica ZDGNS Jasna Urban izpostavi problem izobraževanja in zagotavljanja tolmačenja gluhim in izredno nizko izobrazbeno struktura med gluhimi. Luka Mesec, Mladen Veršič in Milan Kotnik Milan Kotnik strokovni delavec-sekretar
Stran 5 Pred vami je letošnja poletna številka glasila Naš glas, kjer vsak od vas najde v našem skupnem glasilu zanimive vsebine s številnih društvenih aktivnosti, ki jih pripravljamo vsi skupaj in se jih radi udeležujemo. Prijetno branje vam želim »Uspešen zaključek predstavitev društva in SZJ na Art kampu – Festival Lent« 2. julija smo člani in zaposleni našega društva še zadnji dan uspešno predstavili obiskovalcem festivala in širši javnosti gluhoto, slovenski znakovni jezik in kulturo gluhih na Festivalu Lent, ART kamp-Utrip srčne skupnosti. Iskrena hvala vsem sodelujočim: Alojz in Silva Pavlinek, Goran in Zdenka Jamnikar, Srečko Veit, Franci Perkovič, Simona Kristl, Darko Šerjan, Adolfina Vodušek, Janko Kar, Sead Mešanovič, Milan Kotnik, Besnik in Faik Shala, Milan Šabeder, Vili Majhenič, Branko Srnko, Elizabeta Heričko, Andreja Pivec, Danilo Žižek in tolmačica Anja Kotnik, ki je vse dneve pomagala pri tolmačenju v slovenski znakovni jezik. Ponosni smo, da smo skupaj med več kot 2000 obiskovalcev razdelili 1000 izvodov zloženk o delu društva, 280 pobarvank in 400 letakov z enoročno abecedo ter 100 izvodov izvodov glasila Naš glas. Aktivnosti si lahko ogledate na naši Facebook spletni strani: https://www.facebook.com/ dgnp.maribor »Poletni treningi« Kljub poletni vročini smo se člani v društvu tudi v poletnih mesecih udeleževali treningov v ruskem kegljanju, namiznem tenisu, pikadu, šahu in pridno telovadili. Zelo smo veseli, da se treningom pridružuje vedno več novih članov. »Družabna srečanja in info-okrogle mize« V društvu v Mariboru smo tudi v poletnem času redno organizirali družabna srečanja članov in infookrogle mize, ki se jih je zaradi dopustov in letovanja udeležilo nekoliko manj članov. »Odvoz starega papirja« V letošnjem letu smo že drugič zbrali dovolj starega papirja za odvoz s kesonom. Skupaj smo zbrali več kot 4 tone starega papirja in s tem pomembno prispevamo k ohranitvi gozdov, hkrati pa z zbranim denarjem omogočamo izvajanje naših družabnih aktivnosti. Z akcijo bomo tradicionalno nadaljevali še naprej. »70-letnica društva Severne Primorske« V soboto 26.8.2023 smo se udeležili obeležitve 70. letnice delovanja DGN Severne Primorske v Športnem paku Java v Orehovljah. Proslava je potekala v prijetnem druženju in športno-rekreativnih igrah ter igrah brez meja. Vodstvu društva smo iskreno čestitali za njihovo uspešno delo, jim izročili spominsko darilo in jim zaželeli še naprej dobro sodelovanje. Člani smo bili pridni pri zbiranju starega papirja Zaključek predstavitve na ArtKampu S PREDSEDNICO ERNESTINO SAVSKI Ernestina Savski, predsednica
Stran 6 S PREDSEDNICO ERNESTINO SAVSKI »Športno rekreativno srečanje invalidov« V petek 25. avgusta smo se v velikem številu udeležili že desetega športno rekreativnega srečanja invalidov na Fontani. Sodelovalo je več kot 120 članov iz 8 mariborskih invalidskih organizacij. Uvodoma je navzoče pozdravil Anton Knez, podpredsednik DS za šport in rekreacijo na SIMOM, nato sta prisotne nagovorila predsednik Sveta invalidov MOM Milan Kotnik in podžupan MOM Samo Peter Medved in vsem zaželeli obilo športnih uspehov in prijetnega druženja. Namen srečanja je bilo športno in zabavno druženje invalidov, medsebojno spoznavanje in krepitev medsebojnega sodelovanja. Člani invalidskih društev iz Maribora so se pomerili v pikadu, taroku, balinanju in igri z metlo. Naši člani so bili zelo uspešni, saj so bili med najboljšimi. Igra z metlo: 1. mesto Sead Mešanovič PIKADO: 1. mesto Marjan Bratkovič, 2. mesto Rašid Beganovič in 3. mesto Vili Majhenič. Vabljeni k sodelovanju pri društvenih aktivnostih v matičnem društvu v Mariboru in v podružnici na Ptuju. Udeleženci športno rekreativnega srečanja invalidov iz Društva GNP Maribor Nagovor udeležencem, Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor Ernestina Savski, predsednica PREDSTAVITEV PROJEKTA READY4HEAT 13.7.2023 se je sekretar Milan Kotnik udeležil predstavitve projekta o ukrepih za zaščito pred vročinskimi valovi, ki je potekala v organizaciji Mestne občine Maribor. Globalno segrevanje prinaša pogostejše in močnejše vročinske valove. V številnih delih Srednje in Jugovzhodne Evrope se je v obdobju 1981-2010 število dni vročinskih valov povečalo za 10-15 dni na desetletje. Ta trend se bo nadaljeval in stopnjeval. Povečale se bodo tudi tropske noči, v katerih temperatura ne pade pod 20 °C. Več vročih dni ter pogostejši in dolgotrajnejši vročinski valovi povečujejo tveganje za zdravje ljudi. Povečuje se število z vročino povezanih bolezni in smrti. Medtem ko veliko ljudi trpi zaradi vročinskega stresa, so nekatere skupine ljudi še posebej ranljive med njimi je veliko invalidov. Mesta v Srednji Evropi se morajo prilagoditi, vendar številna nimajo strategij in akcijskih načrtov za zaščito svojih prebivalcev pred vročino. Tako kot velika mesta so tudi podnebne spremembe velik problem v vseh regijah RS. Poseben poudarek projekta je na ukrepih, ki lahko v primeru vročine učinkujejo takoj. Vir: https://maribor.si/projekti/ready4heat Mira Meš Pivec Predsednik Sveta i invalidov MOM, Milan Kotnik Udeleženci predstavitve
Stran 7 DOLGOTRAJNA OSKRBA 6. seja posvetovalnega telesa za dolgotrajno oskrbo na Ministrstvu za solidarno prihodnost 5.7.2023 je potekala seja, kjer smo prisotni predstavniki ministrstva s strokovnimi sodelavci in pravniki, cca. 30 predstavnikov različnih interesnih združenj, invalidskih organizacij, ZDUS, predstavniki združenja občin, SZS, CSD in po pooblastilu ZDGNS Milan Kotnik. V razpravi je opozoril: da so v imenu ZDGNS pravočasno 26.5.2023, podali komentar na zakon s pobudami in zahtevami k zakonu: zagotoviti dostopnost DO osebam z okvaro sluha v SZJ tako vstopne točke (razumljive informacije) kot pri storitvah, prav tako zagotoviti ustrezno dostopnost s tehničnimi prilagoditvami, zagotoviti izvajalcem dodatna sredstva zaradi specifičnega usposabljanja tako izvajalcev kot oskrbnikov za sporazumevanje v SZJ in uporabo TP. Pozval je za pisne odgovore MSP glede naših (ZDGNS) izpostavljenih vsebin o ZDO na 6. seji. Pozval jih je tudi za zapisnike predhodnih sej. Zakon o dolgotrajni oskrbi bo predan v proceduralne postopke v Državnem zboru. Vir: https://www.facebook.com/dgnp.maribor Katere pravice zajema nov zakon o dolgotrajni oskrbi? Pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji in na domu že obstajajo. Kaj se bo torej glede tega spremenilo? Predvsem to, da naj bi bilo po novem sistemsko določeno, kdo je deležen kakšnih storitev. Z vidika uporabnika pa je verjetno pomembno, da nov zakon prinaša večje javno sofinanciranje stroškov. Kaj to pomeni? Danes lahko, če potrebujete pomembno velik obseg pomoči, za dom plačate 1000, 1600 evrov na mesec. V bodoče, če bo sprejet zakon, bomo plačali samo stroške namestitve, kajti oskrbo bi pokrila javna blagajna. To bi bila pomembna razbremenitev. Obenem zakon planira tudi boljšo kakovost in varnost storitev. Zaposleni v domovih bi imeli več časa za potrebe uporabnikov. Strošek namestitve ni predmet dolgotrajne oskrbe, ker gre za stroške bivanja, prehrane, elektrike, torej stroške, ki jih plačujemo vsi. Koliko bo treba za to plačati, še ni znano, saj je to odvisno od pravilnika o standardni namestitvi, ki še ni napisan. V eni od prejšnjih različic zakona je bilo predvideno, da ne bi smel znašati več kot 90 odstotkov zneska najnižje pokojnine za 40 let delovne dobe, ki je trenutno 620 evrov mesečno. Odsotnost te določbe je eden od razlogov, da so predstavniki starejših z zakonom nezadovoljni. Znižanja stroškov bodo prej deležni tisti uporabniki dolgotrajne oskrbe, ki so storitev deležni v institucijah. Zanje bodo pravice iz zakona začele veljati januarja 2023. Za tiste uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe na domu bodo pravice, torej tudi pravica do (večjega) javnega sofinanciranja, začele veljati leto in pol pozneje. Nekateri menijo, da je zato zakon neustaven Nova možnost denarnega prejemka. Zakon na novo uvaja možnost koriščenja pravice do dolgotrajne oskrbe v obliki denarnega prejemka. To pomeni, da jim bo zavod za zdravstveno zavarovanje na račun nakazal določen znesek. Znesek bo odvisen od kategorije, v katero bo upravičenec uvrščen. Vir: https://n1info.si/novice/slovenija/ Udeleženci seje posvetovalnega telesa za dolgotrajno oskrbo PRAVICA DO DOLGOTRAJNE OSKRBE Do pravic iz dolgotrajne oskrbe bo upravičena oseba, ki je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki je daljše od treh mesecev ali trajno, odvisna od pomoči druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Do kakšnega obsega storitev je oseba upravičena, bodo ocenjevali koordinatorji dolgotrajne oskrbe. To bodo strokovni delavci z zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Izdelali bodo načrt priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe.
Stran 8 Zakon o dolgotrajni oskrbi se bo začel postopno uporabljati od 1. januarja 2024, sistemsko ureja področje ter določa pravice in storitve. S 1. julijem 2025 pa prinaša obvezni prispevek, ki ga bodo plačevali tako delodajalci kot delojemalci in upokojenci. Zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2021 danes preneha veljati. Upravičenost prosilca do storitev bodo ocenili na vstopnih točkah, ki bodo na centrih za socialno delo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Tam bodo izdelali tudi osebni načrt storitev zanj. Zakon predvideva postopno uveljavljanje pravic. Že takoj ob začetku izvajanja 1. januarja 2024 bo stopila v veljavo pravica do oskrbovalca družinskega člana. Oskrbovalec bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače. Na voljo bo imel 21 dni dopusta. V tem času bo oskrbovanec v socialno-varstveni ustanovi, ki mu bo nudila enak obseg storitev. V okviru dolgotrajne oskrbe na domu, ki se bo začela izvajati 1. julija 2025, bo uporabnik lahko dobil vso pomoč in oskrbo, ki bi jo sicer lahko dobil le v domu za starejše in ki sega od pomoči pri oblačenju in hranjenju do pomoči pri jemanju zdravil. Hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu se bo začela izvajati e-oskrba. Uporabnik bo nosil elektronsko zapestnico, ki bo nenehno beležila njegovo stanje. V primeru padca ga bo povezala s klicnim centrom in aktivirala nujno pomoč. Storitev je na trgu na voljo že zdaj, z novim zakonom pa bo brezplačna in splošno dostopna. Pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji bo mogoče koristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za namestitev, medtem ko bo celoten obseg socialno-varstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna. Z istim datumom kot pravica do oskrbe v instituciji bo na voljo tudi pravica do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Državni proračun bo za dolgotrajno oskrbo letno namenjal do 190 milijonov evrov, od 1. julija 2025 pa bodo potrebna sredstva dobili tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka, ki ga bodo delodajalci in delojemalci plačali od bruto plač, upokojenci pa od neto pokojnin. Ministrstvo za solidarno prihodnost predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno. Zakon dopušča možnost, da bo uporabnik od 1. januarja 2028 prispeval deset odstotkov od vrednosti nedenarne storitve oz. nedenarne pravice oskrbovalca družinskega člana, če sredstev iz drugih virov ne bo dovolj. Vlada bo lahko vsako leto ta datum prestavila za eno leto, če bo sredstev iz drugih virov dovolj. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac ob uveljavitvi zakona poudarja, da smo z uveljavitvijo izvedljivega zakona o dolgotrajni oskrbi "končno stopili na pot izgradnje močnega in dostopnega javnega sistema, v katerem dobrobiti, zdravja ter zmožnosti za normalno življenje ljudi, ki potrebujejo pomoč, ne odrejajo trg, konkurenca in debelina denarnice, ampak družbena solidarnost". Na ministrstvu za solidarno prihodnost so v sporočilu za javnost, v katerem so sicer povzeli besede ministra, dodali še, da bodo v naslednjih dneh začeli pripravljati podzakonske akte, ki jih bodo sooblikovali z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe ter jih medresorsko usklajevali. Vir: https://www.tax-fin-lex.si/ 17.7.2023 SPREJET ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI
Stran 9 NASVETI - POLETNI DOPUST S SLUŠNIMI APARATI 1. Potenje Poletje je tak čas, da se vsi bolj intenzivno potimo. Nekateri bolj, drugi manj. Nekateri imajo tudi intenzivnejši znoj, ki lahko agresivno vpliva na slušni aparat. Če ste med tistimi, ki se zelo močno potite in nosite slušni aparat, priporočamo, da ga nekajkrat dnevno vzamete iz ušesa in ga malo obrišete (če imate v ušesni slušni aparat). Tisti, ki imate zaušesni aparat, večkrat prepihajte cevko s pumpico. Ponoči aparate hranite skupaj s tabletami za sušenje. 2. Dodatno sušenje Uporabite sušilno napravo za, ki je zelo priročna tudi za potovanja, saj je majhna in se polni z usb polnilcem. Poskrbi pa za temeljito sušenje slušnega aparata in posledično optimalno delovanje aparata. 3. Hramba slušnega aparata: Slušni aparat vedno spravite v za to namenjeno škatlico. Aparata ne zavijajte v brisačo in ne odlagajte na ležalnik kar tako brez škatlice. Seveda pa tudi škatlico dajte na varno mesto, da ne bi koga zamikala v upanju, da bo dobil noter diamantno zapestnico. Slušni aparat vam veliko pomeni, nekomu drugemu pa ne bo, če ga ne potrebuje. 4. Kaj storimo, če slušni aparat zmočimo? Velikokrat malo zmočen slušni aparat ni težava, ko se voda osuši, če gre za sladko vodo. Če pa je zmočen s slano vodo ali močno preznojen, svetujemo dodatno čiščenje aparata – poleg običajnega letnega. 5. Kreme za sončenje Seveda se morate zaščititi pred soncem. Vendar previdno z nanašanjem kreme okrog ušes oz. okrog slušnega aparata, ker se lahko poškoduje zvočnik ali mikrofon. 6. Poletne prireditve Poletje je tudi čas festivalov in glasbenih prireditev. Uporabnikom slušnih aparatov priporočamo, da na glasnejših prireditvah znižate glasnost ali pa aparate izklopite. Previdno pa tudi pri obisku zelo glasnih dvoranskih dogodkov, ki lahko zelo slabo vplivajo na sluh – velja za vse, ne samo za uporabnike slušnih aparatov. 7. Baterije: Ne pozabite na zadostno zalog baterij za slušne aparate, da sredi dopusta ne ostanete brez. Baterije hranite na primernem mestu in jih zavarujte pred vročino. 8. Dopust izkoristite za oddih. Dopust in sprememba okolja je za to, da se spočijete in si naberete novih moči. To morate nujno upoštevati, če želite napolniti svoje baterije – te so prav tako pomembne kot baterije slušnih aparatov. Vir: https://widex.si/ Skrivnost zadovoljstva je, da znaš uživati v tem, kar imaš, in da se znaš znebiti želja po stvareh, ki so zunaj tvojega dosega. Lin Jovtang
Stran 10 ART KAMP Art kamp je dnevni program Festivala Lent, ki poteka v Mestnem parku Maribor. 16. Art kamp nas je na promenadi, tratah in poteh Mestnega parka Maribor, od 23. junija do 1. julija, vsak dan med 9. in 20. uro, pogostil s kulturo, z umetnostjo, z znanostjo, s športom, z rekreacijo in zabavo. Naše društvo je tudi to leto prejelo vabilo k sodelovanju na prireditev Art kampa. Z veseljem in ponosom smo se povabilu odzvali. To je lepa priložnost za predstavitev gluhote in slovenskega znakovnega jezika. Dobili smo svoj prostor s stojnico in prostor na zelenici na katero smo razstavili abecedo gluhih. Predstavitev gluhote in slovenskega znakovnega jezika je potekala v dopoldanskem času, nadaljevali smo tudi popoldan od 16 do 20 ure. Pridružili so se nam tudi številni člani. Obisk naše stojnice je bil neverjetno dobro obiskan. Razdelili smo preko 500 kom promocijskih materialov z enoročno abecedo in predstavitvenih zloženk ter različnih glasil od društva in ZDGNS. Najbolj prisrčni in radovedni so bili najmlajši, ki so jih pritegnile naše pobarvanke v enoročni abecedi in pravljice v znakovnem jeziku. Pomagali so člani prostovoljci: Ernestina Savski, Goran Jamnikar, Besnik Shala, Faik Shala, Andrej Vivod, Danilo Žižek, Alojz Pavlinek, Silva Pavlinek; in zaposleni: Milan Kotnik, Darko Šerjan, Simona Kristl ter tolmačica Anja Kotnik. Skoraj vsak mimoidoči se je ustavil pri stoječi abecedi in "povadil" v znakovnem jeziku. Letošnja prireditev je bila še posebej živahna in zanimiva za številne obiskovalce. Na ljudeh se je posebej izražalo zadovoljstvo in veselje, da lahko ponovno sproščeno uživajo v poletnem vzdušju in
Stran 11 pri tem pridobijo nova znanja na področju socialnega, kulturnega in športnega področja. Art kamp, pod zelenimi krošnjami je cel teden vabil k ustvarjalnosti, tako družine kot posameznike ter otroke vseh starosti. Veliko lepih trenutkov smo doživeli. Veselimo se že prihodnjega, kajti letošnji je prehitro minil. Ar kamp nam je ponovno dal možnost za povezovanje z obiskovalci, z drugimi humanitarnimi, in prostovoljskimi organizacijami, ki pripravljajo ustvarjalne delavnice, promocijske aktivnosti ter praktične prikaze lastnega delovanja. Vsem, ki ste vztrajno in neumorno pomagali pri tej večdnevni promociji življenja v svetu tišine in slovenskega znakovnega jezika iskrena in najlepša hvala. Mira Meš Pivec
Stran 12 V društvu se bomo malo odpočili od vseh aktivnosti. Ne bomo pa pozabili na lepa druženja med svojimi prijatelji. Imamo srečo, da je naša društvena hiša sredi lepe narave, ki poleti še posebej privablja s svojo urejenostjo. Obdaja jo zeleno dvorišče in cvetne gredice. Tudi za poletni hlad je poskrbljeno pod nadstreškom in drevesom. Zato se bomo radi družili tudi med počitnicami. Cvetlice so nam zelo ljube. Polepšajo nam dan, pogled nanje nas preprosto osrečuje. V našem društvu skoraj nikoli ne manjka cvetočih rož. Zelenice in dvorišče je zeleno na kateri raste skrbno pokošena trava. Gredice so polne cvetočih vrtnic in ostalega cvetja. Okenske police in balkone krasijo viseče cvetoče bršljanke. Pravi balzam za oči in dobro počutje ob naših srečanjih. POZDRAV POLETJU Večina nas že veselo odšteva zadnje dni in veseli pričakujemo dolgo ter ne preveč vroče poletje, ko bomo šli na morje, v toplice, v hribe ali samo na deželo ob reko ali jezero. Za vse nas je to zagotovo eno izmed najlepših obdobij v letu, ko se odpočijemo, napolnimo baterije, se prepustimo stvarem, ki jih imamo radi in v njih uživamo.
Stran 13 Naša dva vrla in postavna fanta Milan in Marjan v poletnih oblačilih na modni reviji in modni pisti na dvorišču našega društva. Lahko bi bila svetovno znana manekena. Sta pa najboljša to poletje v tem koncu Maribora. Potrebujeta še kaj? Morda pleten klobuk za zaščito pred soncem. Verjamejo, da je sreča odvisna od nas ljudi in ne od stvari, ki nas obkrožajo. Ljudje potrebujemo občutek pripadnosti, intimnost, komuniciranje in prijatelje. V našem društvu se veselimo vsakega srečanja, še posebej se to izraža v poletnih dneh, ko se lahko družimo v naravi v prijetni senčki naših dreves. Imamo si veliko za povedati in veseli smo vsakega nasmejanega obraza. Rusko kegljanje je lahko zabavna igra za poletne dni, da se popestri druženje s prijatelji. Take družabne igre so pomembne za sproščeno preživljanje prostega časa, istočasno razvijamo sprostitveno socialno komunikacijo, ki jo v tem času zelo potrebujemo. Naša druženja so trenutki, ko se zdi, da se je čas ustavil, in ne obstaja nič drugega razen nas in stvari, ki se ji reče prijateljstvo. Izbiramo zabavne igre in športe, ki so širokega nasmeha kot sta nasmeha od Marjana in Besnika. Želimo si, da bo prekrasno in predvsem dolgo, to poletje. Vreča, ki jo nosi naš Toni je zagotovo polna lepih poletnih dogodivščin. Izkoristimo vse, kar nam ponujajo poletni dnevi, da bomo polni lepih vtisov vstopili v jesen in se polni zagona podali novim izzivom naproti. Mira Meš Pivec
ALI SI BIL(A) Z NAMI? Stran 14 Fotografije na skupne čudovite dni preživete na izletih po naši lepi Sloveniji pred mnogimi leti Na Dominkovi domačiji v Gorišnici pred 20. leti V Termah Čatež pred 20. leti Leta 2011 smo preživeli čudovite trenutke na Jelenovem grebenu, Podčetrtku in Olimju Sprehod med krošnjami dreves na Rogli 2020 2018 na izletu v Rogaški Slatini in Poljčanah
Stran 15 Skupaj smo snovali lepe sanje. Naši predniki že od leta 1933. Preživeli skupaj nepozabne trenutke in upali, da se bodo naši glasovi slišali povsod po svetu, najbolj pa doma v naši družbi. Glas gluhih ni več tako gluh in tih, kot je bil pred mnogimi leti. Mnogo smo dosegli, da smo bolj slišani. A še vedno ne dovolj za enakopravnost socialnega življenja v naši družbi. Ponosno se bomo borili za svoje pravice še naprej. Veselimo se jubilejne obletnice našega društva in veselimo se prihodnosti, ki prihaja tako nova in neznana. Srečni smo, da živimo v tako čudoviti državi. Mira Meš Pivec V čudoviti pomladni Beli Krajini 2014 2015 smo obiskali Idrijo 2016 smo uživali in se čudili znamenitostim v malem v Minimundusu v Celovcu Na Gorenjskem v Kranjski gori 2011 Cvetoče tulipane smo občudovali v Arboretumu Volčji potok leta 2009
OBJEMI IN STISKI ROK Objem je naravno zdravilo, ki nič ne stane in ni potrebno k zdravniku. Objem je govorica našega telesa je univerzalen jezik, saj lahko z njim potolažimo, delimo srečo ali kažemo naklonjenost. Objeme običajno delimo s prijatelji, družino, sodelavci in partnerjem, to so ljudje, ki so nam najbližje. Stran 16 Z objemi povečamo občutek zaupanja in varnosti tudi pred stresnimi dogodki, saj nam nudijo občutek podpore in zaščite. Beseda objem, v angleškem jeziku “hug” izvira iz besede “hagen” in pomeni biti nežen, objeti, tolažiti. Je način s katerim izrazimo domačnost, sočutje, bratstvo, prijateljstvo. Simona in Suzana Ernestina in Petra Adolfina in Milan Andrej in Lili Srečko in Zdravko Anja in Slavica Elizabeta in Zdenka Goran in Albin
Stran 17 Mira Meš Pivec Strokovnjaki pravijo, da nevrološko gledano imajo torej objemi velik vpliv na naše telo. Poleg nevrološkega pogleda pa je tukaj še bolj psihološki in človeški. Objem je gesta, vedenje s katerim damo našim možganom vedeti, da nismo sami. Damo jim vedeti, da je tukaj ob nas nekdo, ki nam je pripravljen stati ob strani, pomagati ter nuditi ljubezen in bližino. To sporočilo nas pomiri v celoti. Pomiri nas toliko, da smo bolj zadovoljni z življenjem ter se uspemo uspešneje soočati s težavami. Pomen objema razumemo že v otroštvu, saj nam že takrat objem mame in očeta nudita občutek varnosti in miru. Preko objemov staršev se učimo kako izražati svoja čustva, kako kazati ljubezen in naklonjenost. Taki objemi nam še posebej ostajajo zapisani v spominu, saj nas spominjajo na odnos, ki se z leti spreminja, ko odraščamo. Objem ima celo takšno moč, da preide okvire časa in prostora. Tako kot je vid, sluh, okus, vonj, tudi objem star toliko, kot je staro človeštvo. Objem je stisk roke iz srca. Stisk roke je tudi zelo pomembna stvar. Ko nekomu stisnete roko, ste pripravljeni na komunikacijo ter si bolj zaupate. Ob tem pa je zelo pomemben tudi stik z očmi. Stisk roke pomeni iskren pozdrav in izraz veselja ob srečanju. https://www.zadovoljna.si/ Faik, Besnik, Rašid, Tomislav, Andreja, Bernarda in orka Srečko in Milan Vito, Kristina in muca mama in sin iz družine Shala Predstavniki društev gluhih in naglušnih SV Slovenije Prijatelji iz društva na izletu ob Fontani piva v Žalcu
PRVI PAMETNI SLUŠNI APARATI NA SVETU Stran 18 Pametni slušni aparati ponujajo interaktivne možnosti, ki vam pomagajo oblikovati izkušnje poslušanja tako, da zlahka nad njimi prevzamete nadzor, če želite. In če tega ne želite? Pametni slušni aparat samodejno prilagodi poslušanje vašim življenjskim okoliščinam in potrebam poslušanja. Vsakič, ko sodelujete s svojim pametnim slušnim aparatom, mu pomagate, da je še boljši. Recimo, da prilagodite svoje doživetje poslušanja v vaši najljubši restavraciji. Pametni slušni aparat se bo iz te situacije učil. To mu omogoča vgrajena sodobna tehnologija, torej s časom postaja še boljši. Povedano drugače: pametni telefon ki ga kupite danes, bo jutri še pametnejši. Kadar je okrog vas hrup, potrebujete slušni aparat, ki odstrani vse zvoke, ki motijo razumevanje govora. Na drugi strani pa želite v tihih situacijah prisluhniti vsem podrobnostim. Pametni slušni aparat ima vgrajen sistem, ki skrbi za optimalen zvok v različnih okoljih poslušanja. Sedaj lahko izkusite kaj se dogaja v resničnem življenju in ničesar ne zamudite. Pametni slušni aparat si zapomni vse vaše spremembe glasnosti, ki jih samodejno prilagodi, ko se naslednjič znajdete v podobni slušni situaciji. S svojo tehnologijo, je tako pameten, da boste morda celo pozabili, da ga nosite. Kadar raje prepustite nadzor, poskusite Univerzalen program, ki se samodejno prilagaja zvokom okrog vas, z vgrajeno tehnologijo in nadzorom. Če torej ne želite sami nadzirati delovanja vašega slušnega aparata, vam pač ni potrebno. S pomočjo aplikacije lahko: – izklopite ali nastavite glasnost slušnega aparata in uporabite izenačevalnik za natančnejše nastavitve zvoka - ustvarite osebni program z izbranimi imeni, osebnimi slikami in prilagoditvami zvoka - dodate lokacijo k programu ali poiščete aparat, če ga izgubite. Vir: https://widex.si/pametni-slusni-aparati
Stran 19 V 17. stoletju so naglušni začeli uporabljati t.i. vušesne trobente, ki so bile nerodne in velike naprave za poslušanje. Okoli leta 1800 so oblikovali estetsko bolj privlačne akustične naglavne trakove, ki so jih uporabniki lahko prekrili z lasmi ali klobuki. Te trakove so poimenovali nevidni telefoni. Imeli so dva zvočna zbiralca, enega za vsako uho, in sta bila v obliki zavitih školjk, sodov in odprtih svetov. Akustični stol so izumili v 19 stoletju, ki je imel sprejemni aparat, skrit pod sedežem. Obiskovalci so morali poklekniti pred stol in govoriti neposredno v odprtino, oblikovano v obliki ust na opori za roke. Tako je zvok lahko potoval v skrite cevi. Gumijasto korito je bila naprava, preoblečena v kantino za vodo in je bila namenjena nošenju na telesu z naramnico. Zvok je lovila prek odprte rešetke, od koder je prek gumijaste cevke potoval v uho. Izdelali so tudi bradato posodo, ki jo je bilo potrebno nositi pod brado, da so jo moški prekrili z brado, ženske pa s šalom. Ženske so nosile tudi napravo, imenovano lasni sprejemnik, ker so jo lahko prekrile z lasmi ali s pokrivalom. Mira Meš Pivec SLUŠNI PRIPOMOČKI NEKOČ IN DANES V 20. stoletju so po iznajdbi telefona in mikrofona razvili elektronske slušne aparate, ki so jih lahko uporabljali tudi težko naglušni ljudje. Izumili so prvi električni pripomoček za sluh, ki je imel oddajnik ogljika za ojačanje zvoka pri šibkem signalu, električni tok pa je ustvarjal močan signal . Izdelali so prenosno slušno napravo v velikosti denarnice. Med drugo svetovno vojno je prišlo do pospešenega razvoja slušnih pripomočkov. Leta 1954 so pričeli začelo proizvajati silicijev oddajnik, ki je bil veliko učinkovitejši od prejšnjih različic in so ga zaznamovala integrirana vezja. Ta tehnika slušnega aparata se je v naslednjih dvajsetih letih še izpopolnila. Prvi zaušesni aparat je bil izdelan leta 1956. Ta aparat je bil majhen, peresno lahek in oblikovan tako, da se je tesno in udobno prilegal ušesu. Leta 1961 so javnosti predstavili v ušesni slušni aparat. Leta 1995 so razvili prvi digitalni slušni aparat. Vir: https://www.audiobm.si/zgodovina-slusnihaparatov
NEURJA PO SLOVENIJI Stran 20 Mnoge slovenske kraje je to poletje 4. avgusta prizadelo močno neurje z nalivi. Ti so povzročili poplave, sunki vetra so povzročili vetrolome dreves in odkrivanje streh, kmetijske in vrtnarske pridelke je uničila toča. Veter je podiral drevesa in odkrival strehe, kar je privedlo do več prekinitev dobave elektrike zaradi poškodovanih električnih vodov. Drevesa so padla tudi na nekatere hiše, več hiš je bilo zaradi plazov in hudournikov uničenih. Poškodovane in poplavljene so bile šole, trgovine, lokali, zdravstveni domovi in drugi pomembi objekti. Uničene so bile številne ceste in podrti mostovi. Ogrožena so bila človeška življenja in življenja živali. Številni kraji po Sloveniji so bili komunikacijsko in mobilno odrezani od sveta. V državi so bile uradno razglašene izredne razmere. To pomeni, da so sirene nenehno opozarjale na nevarnosti, ki so pretile prebivalstvu. Vsa civilna zaščita je bila nenehno na delu, gasilci in reševalci so reševali, kar se je rešiti dalo. Pomagala je celo slovenska vojska. Ko je bilo najhujše mimo, so se takoj začeli zbirati vaščani pred vaškimi domovi in si med seboj pomagati. Slovenija in njeni ljudje so ponovno dokazali, da vedno lahko računaš na ljudi okoli sebe in da v nesreči nisi sam. V veliko pomoč so bili mediji, ki so svoje ljudi pošiljali na teren od koder so poročali, kakšna je škoda in kdo potrebuje pomoč. Predsednik vlade in predsednica države sta si ogledala številne prizadete kraje. Občinam so ponudili tako pomoč vojske kot materialno pomoč pri intervencijah, država pa je pokrila tudi intervencijske stroške reševalnih sestavov ob neposrednem izvajanju najnujnejših nalog zaščite, reševanja in pomoči prizadetim v neurjih. Slovenci smo še enkrat pokazali, kako veliko srce imamo. Vsi želimo pomagati takoj in zdaj, a v tej naglici lahko žrtvam poplav s temi nepremišljenimi dejanji naredimo več škode kot koristi. Ni dobro, da denarno pomoč nakazujemo na osebne račune . Nakazani zneski lahko znatno vplivajo na višine socialnih transferjev, štipendij in drugih dohodkov. Pomagati moramo premišljeno in v skladu z navodili pristojnih služb. Zato po vseh medijih priporočajo izključno darovanje humanitarnim organizacijam, ki jih poznate oziroma so preverjeno verodostojne. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je na svoji spletni strani objavila imena organizacij za pomoč pri poplavah. To so: Rdeči križ Slovenije Slovenska karitas in humanitarno društvo ADRA Slovenija Zveza prijateljev mladine Slovenije Slovenska filatropija Humanitarček. Nastala je tudi spletna aplikacija, prek katere lahko državljani prizadetim ponudimo pomoč. Vsak lahko prek nje ponudi opremo ali prostovoljno delo. Če želite pomagati prizadetemu prebivalstvu pri sanaciji škode po neurjih in poplavah, to najhitreje storite s SMS sporočili s ključno besedo, ki jo lahko najdete na uradni spleti strani humanitarnih organizacij. Vsaka podpora v teh težkih časih bo neprecenljiva. Mira Meš Pivec
Stran 21 PO SLOVENSKEM Ej, kakšen bi jaz Prekmurec bil, da nebi vinca pil, imel prekmursko gibanico in mlade štorkljice lovil. Ej kakšen bi jaz Prlek bil, da bi luka ne sadil, imel olja bučnega in pujsa ne redil. Ej kakšen bi jaz Štajerc bil, da bi hmelja in trte ne sadil, pil vinca rujnega se s prijatli veselil. Ej, kakšen bi jaz Korošec bil, da vinca bi ne pil, podiral lepe smrekice in mlade srnice lovil. Ej, kakšen bi jaz Dolenjec bil, da vinca bi ne pil, hvalil cvička kislega in vedno fajhten bil. Ej, kakšen bi jaz Notranjec bil, da vinca bi ne pil imel terana črnega in pršuta ne sušil. Ej, kakšen bi jaz Primorec bil, da bi oljke ne gojil, imel refoška dobrega, na suhem ribice lovil. Ej, kakšen bi jaz Gorenjec bil, da škrtast bi ne bil, zastonj rad dobro jedel bi in zraven dobro vince pil. Ej, kakšen bi jaz Slovenec bil, da vinca bi ne pil, od vsakega malo krvi imel, rad plesal bi in pel. Juhej! Janez Lah Severin 1.6.2023 smo prejeli pisno zahvalo naše članice, ki je izrecno izrazila željo, da zahvalo javno objavimo. ZAHVALA Spoštovani g. Kotnik, želim se vam ter ostalim v društvu iz srca zahvaliti za pomoč in prizadevnost, ki mi jo namenjate. Imam željo, da vam osebno izrečem zahvalo na enem izmed vaših rednih srečanjih, žal pa mi moje zdravstveno stanje tega ne dopušča. Praznovala sem visoko življenjsko obletnico, želela sem si vašega obiska, da skupaj nazdravimo. Zelo sem ponosna na vas gospod Kotnik in na celotno Društvo gluhih in naglušnih Podravje Maribor. Še vedno ostaja upanje v meni, da bom lahko prišla v vašo družbo. Zelo pogrešam druženje in pogovor z ljudmi, ki so meni blizu. Rada bi se pohvalila, da sva z možem prejela priznanje od države Republike Slovenije za zasluge Vojnega veterana. Zelo sva presenečena, da so se spomnili na naju. Malo mi da misliti, da so morda prebrali moj članek v eni izmed revij v kateri sem izrazila svoje razočaranje nad odnosom države v zvezi z obrambo v času, ko je bilo to potrebno. Želim, da bi tudi vi lahko videli to priznanje in bili tako kot jaz ponosni nanj. Še enkrat se prav lepo zahvaljujemo za vašo dobrodelno pomoč in vas vse prisrčno pozdravljam. Vaša članica Katica Panasov Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor, se gospe Katici Panasov zahvaljuje za lepo napisane besede in izrečeno zahvalo. Obema iskrene čestitke za dobljeno priznanje in smo ponosni nanju. Želimo jima še veliko zdravih let.
Stran 22 ZABAVA Zabavni rebusi REŠITEV: _ _ _ _ _ _ Kateri dve ribi sta popolnoma enaki? Slikovni računi
Stran 23 ČASEK IVAN FLEGAR ZDENKA FREŠER ŽAN GAJSTER EGIDIJ HABJANIČ ANICA ANA HOLC DANILO JORDAN ANJA KOROŠEC FRANCI KRANJČIČ OLGA KRONIČ STEVICA LETONJA SAŠO LEVA BUKOVNIK FRANC MAJHENIČ VILI PLOJ IVANKA POLIČ GRUJIČ ZLATKO RAJBENŠU ANDREJA RAKUŠA EDITA SAGADIN BRANKO SAITI ESMERALDA ŠOŠTER MIROSLAV ŠTUMPF DUŠAN TOŠ VLADIMIR VIVOD ANDREJ JULIJ AVGUST ĆEH ROZALIJA DACAJ LORA DACAJ SHKELZEN DEBEVEC JAKA DIVJAK TOMISLAV FALEŽ LEILA GRACEJ BOŠTJAN GREGORIČ MARIJA HADŽISELIMOVIČ ESHER HARB MARTA IVANJŠIČ IVAN JORDAN TEJA JUNGER IVO KRISTL SIMONA MEDVED MARKO MEŠANOVIČ SENADA MIHELIČ JANEZ NAGLIČ MILENA OTOREPEC ZDENKA POROPAT LJUBO PREBEVŠEK MOJCA ŠERJAN DARKO Dragi člani in bralci revije »Naš glas« še eno poletje je za nami. Spomini na tople sončne dni in veliko dogodivščin bodo še dolgo ostali v naših srcih. To leto je žal s seboj prineslo veliko neurij in deževnih dni. Verjamemo, da ste kljub temu kaj lepega doživeli. Mogoče ste komu pomagali v stiski. Napišite nam kaj o teh pripetljajih in z veseljem bomo vaše zgodbe objavili. Hvala vsem, ki ste z nami do sedaj delili vaše prigode, navdihe, želje in tudi manj dobre trenutke. Ponosni smo na vsakega člana posebej in želimo, da skupaj veselo zakorakamo v 90 jubilej našega društva. Vaše uredništvo
Stran 24 SVETOVANJE IN POMOČ nudimo gluhim, naglušnim in gluhoslepim občanom ter njihovim svojcem v primeru osebnih težav (brezposelnost, tehnični pripomočki, socialne stiske, svetovanje, informiranje o pravicah invalidov sluha, pomoč pri uveljavljanju pravice do invalidnine, …) v Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Trubarjeva 15, 2000 Maribor. Uradne ure so vsak ponedeljek od 9. do 12. ure in vsako sredo od 9.00 do 12.00 ure in 16.00 do 18.00 ure. Za dodatne informacije lahko pokličete: telefon 02/2522182, 041/777132 oz. pišete po faksu 02/6208851 ali e-pošti: [email protected]. V podružnici Ptuj na Potrčevi 34 Uradne ure so vsak tretji petek v mesecu od 16.00 do 18.00 ure. IZPOSOJA INDUKCIJSKE ZANKE ZA NAGLUŠNE, za člane s slušnim aparatom. Informacije dobite v pisarni društva v času uradnih ur. OBVESTILA ČLANKE ZA GLASILO NAŠ GLAS lahko prinesete v društvo ali pošljete po navadni pošti, lahko tudi pošljete po e–pošti, priložite tudi fotografijo. VADBE IN TRENINGI PIKADO ponedeljek 8 – 10 ure, sreda 16-18 ure, večnamenska dvorana Društva Dom v pritličju. Kapetan pikada Goran Jamnikar. TELOVADBA četrtek 11 - 12 ure, večnamenska dvorana Društva Dom v pritličju. ŠAH sreda 18-20 ure v prostorih društva. Kapetan šah Franc Perkovič. RUSKO KEGLJANJE torek 10-12 ure, sreda 14-16 ure, dvorišče Društva Dom. Kapetanka rusko kegljanje Zdenka Jamnikar. NAMIZNI TENIS četrtek 8-10 ure, petek 8-9 ure, dvorana Društva Dom v pritličju.
Stran 25 VABILA - OBVESTILA za mesec SEPTEMBER -OKTOBER 1.9.2023, Novi zaposlitvi. Javna dela pomoč na domu. Nov sodelavec za program info in pomoč, ½ delovni čas. 2.9.2023, Ribiški maraton, MDGN SK. 6.9.2023, Družabno srečanje piknik. Prijave pri Ernestini Savski do 4.9. 12.9.2023, Predstavitev gluhote in SZJ v vrtcu Zgornja Kungota. 16.9.2023, DP gluhih balinanje – ekipno, MDGN SK. Prijave pri Franci Perkovič do 6.9. 30.9.2023, Mednarodni dan gluhih, Velenje. Prijave pri predsednici Ernestina Savski do 4.9. 20.9.2023, Dan mobilnosti invalidov, Glavni trg, predstavitev gluhote in SZJ. Prijave pri predsednici Ernestina Savski. 21.10.2023, 1. meddruštveni turnir v pikadu. Prijave pri Franci Perkovič do 16.10.2023. V spomin na spoštovanega dolgoletnega člana Peter Terbuc 1962-2023 Iskreno sožalje vsem njegovim svojcem. Člani Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor OBJAVE V MEDIJIH JULIJ - AVGUST 25.8.2023, RTV SLO RADIO MARIBOR, Aktualno regionalno, Športno rekreativno srečanje invalidov na Fontani, https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174982105?s=radio (2 min →) 28.8.2023, Mestna občina Maribor, Športno-rekreativno srečanje invalidov Maribora 2023, https:// maribor.si/maribor_novice/sportno-rekreativno-srecanje-invalidov-maribora-2023/ Naši dnevi so le nekoliko daljši kot list, ki spomladi ozeleni in jeseni porumeni in oveni. Pa vendar ne štejejo dnevi, ki smo jih živeli ampak globina. Pomembno je, kako smo živeli, ljubili in koliko src smo se dotaknili. Julia Doria PROGRAM SPREMLJEVALNIH AKTIVNOSTI OB 90. OBLETNICI častna pokroviteljica svečanosti Nataša Pirc Musar, predsednica RS 2.11.-21.11.2023, razstava o delu društva, Supernova 2.11.-21.11.2023 slikarska razstava naglušnega ustvarjalca, Vladimir Toš 15.11.2023, dan odprtih vrat društva, predstavitev gluhote in SZJ 22.11.2023, tiskovna konferenca o delu društva in zahtevah za izenačevanje pravic gluhih oseb 25.11.2023, 90. obletnica – svečana proslava, Narodni dom Maribor. Prijave v pisarni do 15.11.2023.
NAROČANJE TOLMAČA PREKO KLICNEGA CENTRA Vsi gluhi uporabniki lahko preko klicnega centra lahko naročijo tolmača. Naročanje tolmača preko klicnega centra je možno le za registrirane uporabnike. V pisarni društva dobite vse informacije in pomoč pri prvi prijavi. Pomoč pri registraciji za klicni center vam nudimo v pisarni društva v času uradnih ur. Tolmača lahko naročite preko SMS sporočila na mobilni številki združenja (031 354 600, 031 752 554) in spletnega obrazca. http://www.tolmaci.si/ Klicni center za osebe z okvaro sluha deluje 24 ur na dan vse dni v letu. Stran 26 SEZNAM TOLMAČIC V PODRAVJU ANJA KOTNIK GSM 051 264 082 DORIS PIHLER GSM 041 616 089 KAJA ZLATKA FRANGEŽ GSM 040 241 505 LIDIJA LETONJA GSM 041 282 344 MARIJA KOSER GSM 031 316 040 SUZANA KRSTESKI GSM 041 600 201 TADEJA KOKOL GSM 031 894 661 INFO, TOLMAČI Kungota Šentilj Sv. Ana Selnica ob Dravi Maribor Pesnica Sv. Jurij Lenart Cerkvenjak Lovrenc na Pohorju Ruše Hoče Duplek Sv. Trojica v Sl. goricah Sv. Andraž Trnovska vas Benedikt Juršinci Destrnik Ptuj Dornava Ormož Središče ob Dravi Zavrč Cirkulane Gorišnica Podlehnik Videm Markovci Hajdina Kidričevo Majšperk Makole Poljčane Slovenska Bistrica Oplotnica Rače-Fram Miklavž Starše Žetale Sv. Tomaž Področje delovanja društva v Podravju 41 občin
KONTAKTI, KOLOFON, SOFINACERJI Stran 27 IME PRIIMEK, funkcija: TELEFON: E - POŠTA: URADNE URE: ERNESTINA SAVSKI, predsednica društva 041 319 420 MILAN KOTNIK, strokovni delavec-sekretar 02 2522182 02 6208851 (faks) 041 777 132 [email protected] [email protected] ponedeljek: 9:00 - 12:00 sreda: 14:30 - 17:30 GORAN JAMNIKAR, namestnik predsednice 070 707 519 FRANCI PERKOVIČ, predsednik športne sekcije 031 584 920 DANILO HOLC, predsednik podružnice Ptuj 031 247 955 1x mesečno vsak tretji petek 16:00 - 18:00 Naslov: NAŠ GLAS Glasilo urejajo: * Milan Kotnik, strokovni delavec-sekretar * Mira Meš Pivec Založnik: Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor Naklada: 450 izvodov 31.8.2023 Tisk: Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor Digitalna izdaja objavljena na: http://www.dgnp-mb.si, https://www.facebook.com/ dgnp.maribor/ Glasilo »Naš glas« pošiljamo v vse domove upokojencev na področju Podravja, kjer bivajo gluhi in naglušni ljudje, z namenom, da jim popestrimo njihov vsakdan, da dobijo aktualne informacije s področja delovanja društva in ostale pomembne informacije. Glasilo prejemajo tudi vse mestne občine in občine na območju delovanja Društva v Podravju. Mariborska knjižnica enota Rotovž Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor prejemajo naše glasilo z namenom ponuditi ga svojim bralcem v branje in trajnega arhiviranja pisnih publikacij Maribora. Prav tako pa vsako številko Naš glas v 16-ih obveznih izvodih pošljemo Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Glasilo si izmenjamo z društvi GN v Sloveniji. Info Društva DRUŽABNA SREČANJA, AKTIVNOSTI: MARIBOR: SREDA 16.00 - 20.00 URE podružnica PTUJ: PETEK 17.00 – 20.00 URE NAŠ GLAS - interno, brezplačno glasilo Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor Trubarjeva ulica 15, 2000 Maribor podružnica, Potrčeva ulica 34, 2250 Ptuj Izid brezplačne številke so omogočili sofinancerji: Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, Mestna občina Maribor, Občina Duplek, Občina Lovrenc na Dravskem polju, Mestna občina Ptuj, ZŠIS-SPK, Občina Poljčane, Občina Slovenska Bistrica, ZRSZ – OS Maribor
FOTOUTRINKI JULIJ-AVGUST