22 LET DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA MARIBOR, 89 let delovanja Častna pokroviteljica ob 90. letnici delovanja društva 25.11.2023, dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, str. 7 Iskrene čestitke ob 1. maju, prazniku dela 14. športne igre invalidov Maribor, str. 16-17 Vložena pobuda ZDO in OA, str. 11-13 Srečanje štirih društev, str. 8-9 Nagrajeni športniki invalidi mesta Maribor za leto 2022, str. 10
Stran 2 KAZALO: SEKRETARJEVE NOVICE 3-4 S PREDSEDNICO ERNESTINO SAVSKI 5– 6 ČASTNO POKROVITELJSTVO 90. LET 7 SREČANJE DRUŠTEV 8-9 IZBOR ŠPORTNIKA MARIBORA 2022 10 PREDLOGI K ZDO 11-13 IZLET V ARBORETUM 14-15 ŠPORTNE IGRE INVALIDOV 16-17 KO INVALID IŠČE ZAPOSLITEV 18 MOJA ZAPOSLITEV 19 ŠPORT 20-21 SIMBIOZA S STAROSTJO 22-23 ŠPORTNI RIBOLOV-JELENČE 24-25 ZLATKO GRUJIĆ POLIČ 26-29 GAMBIJA DEŽELA NASMEJANIH LJUDI 30-31 DR. MATJAŽ DEBEVC 31 DOBRODELNOST 32 POEZIJA JANEZ LAH SEVERIN 33 ZABAVA 34 ROJSTNI DNEVI 35 OBVESTILA 36 OBJAVE 37 INFO, TOLMAČI 38 KONTAKTI, KOLOFON, SOFINACERJI 39 FOTOUTRINKI MAJ JUNIJ 40 Podari 1% dohodnine Vsak, ki v Sloveniji plačuje dohodnino, lahko do 1 % svoje dohodnine nameni nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu. Naše Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor podarjena sredstva nameni za izvajanje posebnih socialnih programov, ki so namenjeni osebam z okvaro sluha. Obrazec za namenitev dohodnine: https://www.dgnp-mb.si/dohodnina/ Izpolnite, natisnete in odnesete na najbližjo davčno upravo. Navodila za pošiljanje pisnega in slikovnega gradiva za glasilo NAŠ GLAS Besedilne datoteke Besedila naj bodo napisana v računalniškem programu Word, pisave; Times New Roman ali Arial. Fotografije Prilagajte jih ločeno od besedila, kot samostojne datoteke primerne velikosti. Priporočljivo je izbrati fotografije, ki naj bodo v formatu JPEG – 2592 x 1954 pix (ležeče) (oz. čim večje velikosti. Premajhne slike bodo izpadle v tisku zelo slabo ali pa jih niti ne bomo mogli vnesti.) Pošiljanje materialov: Besedila in fotografije pošljite ločeno v samostojnih datotekah, nikar ne vstavljajte fotografij v besedilo. Vse skupaj pošljite v istem elektronskem sporočilu na naslova [email protected] Čisto spodaj napišite IMENA fotografij (Foto 1, Foto 2) – tudi njihove fotografije naj bodo tako poimenovane, ki jih boste priložili besedilu, in kaj je na fotografiji (npr. Foto 1: Kulturni dogodek). Uredništvo si pridržuje pravico do objave, ne objave, krajšanja prispevkov v skladu s poslanstvom društva in prostorskimi možnostmi glasila. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne izražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva in DGNP MB. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim privoljenjem. Anonimnih prispevkov oziroma prispevkov, ki žalijo čast drugih, ne objavljamo. Članke sprejemamo do 15. v mesecu. Uredništvo Naš glas SPREMLJAJTE OBJAVE skeniraj - QR koda NA INTERNETU Od 9. maja 2005 vse dogodke, aktivnosti, programe in ostale koristne informacije objavljamo tudi na internetu na naši spletni strani http://www.dgnp-mb.si/ YOUTUBE: https://www.youtube.com/ channel/UCLVAyyya4_VzqHN31eFQo6g/ videos?view_as=subscriber FACEBOOK: http://www.facebook.com/dgnp.maribor/ Objavljene fotografije iz aktivnosti Naš glas izhaja od junija 2000
Stran 3 SEKRETARJEVE NOVICE Seja Upravni odbor ZDGNS 16.5.2023 je potekala seja Upravnega odbora ZDGNS, kjer smo med drugim obravnavali mariborsko pritožbo na sklep UO na nepravično in netransparentno delitev sredstev FIHO na lokalni ravni. Podan je bil predlog s strani sekretarja ZDGNS Matjaža Juharta, da bo delitev sredstev FIHO vsebina seminarja predsednikov in sekretarjev v Postojni. Opozoril sem, da je trenutna dolgoletna neurejena situacija, ki ne upošteva veljavnih meril in kriterijev določenih v aktih FIHO, odgovornost vodstva ZDGNS. Posvet o izvajanju osebne asistence 17.5.2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organiziralo posvet o ureditvi področja osebne asistence. Minister Luka Mesec je v izjavi za medije po njem ocenil, da so v precejšnjem delu pogledi ministrstva, uporabnikov in izvajalcev usklajeni, ne pa še pri vseh vprašanjih. Sistem osebne asistence si želi spraviti v red. Minister Luka Mesec je razpravo, ki je sicer potekala za zaprtimi vrati, ocenil kot zelo pozitivno in konstruktivno. Za izvajanje storitev osebne asistence je bilo januarja namenjenih 15,5 milijona evrov proračunskih sredstev. Povprečen znesek proračunskih sredstev na uporabnika storitev pa je marca znašal 4.253 evrov. Po podatkih za marec je bilo pri vseh izvajalcih osebne asistence opravljenih 1,17 milijona ur storitev, pri uporabniku pa mesečno povprečno 291 ur. Na posvetu sem opozoril, da je gluhota najtežja invalidnost in na diskriminatorne določbe ZOA in posledično izključevanje oseb z okvaro sluha iz izvajanja storitev osebne asistence. Poudaril sem, da je potrebno spremeniti diskriminatorne določbe zakona in izenačiti pogoje z ostalimi invalidi in, da se mora komunikacijski dodatek povišati na 347,11 € v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine življenjskih potreb za gluhe osebe (95-100% Fowler). Priprave 90. letnico delovanja društva 22.5.2023 smo imeli sestanek na Mestni občini Maribor – protokol in se dogovorili organizaciji in izvedbi aktivnosti ob 90. letnici v mesecu novembru. 26.5. pa smo bili v Uradu predsednice RS in zaprosili za častno pokroviteljstvo predsednice Nataše Pirc Musar. Pogovarjali smo se tudi o izenačevanju pravic invalidov sluha, podpora predsednice našim prizadevanjem. Še isti dan smo dobili potrditev častnega pokroviteljstva. Uspešno smo pridobili tudi že nekaj sponzorskih in donatorskih sredstev. Seminar ZDGNS v Postojni 18.5.2023 sva se s predsednico Ernestino Savski udeležila dvodnevnega seminarja v Postojni. Med bolj pomembnimi temami je bila razprava o načinu delitve sredstev FIHO na lokalni ravni. Ponovno sem opozoril, da je pri tem potrebno upoštevati merila in kriterije določena v trenutno veljavnih pravilih FIHO. Šele zvečer sem po dolgem in mučnem pregovarjanju končno uspel dobiti besedo glede ključnih zahtev za spremembo zakonodaje glede izenačevanja pravic invalidov sluha. Zbrane sem opozoril na trenutne aktualne javne obravnave zakonodaje ZOA in ZDO in zahteve vodstva našega društva, da se pravice gluhih morajo izenačiti z ostalimi invalidi, saj so razlike vedno večje v škodo oseb z okvaro sluha. Zahteve so: 100% telesna okvara za gluhe osebe; povišanje komunikacijskega dodatka za gluhe osebe, sprememba diskriminatornih določil v ZOA glede uveljavljanja pravice do storitev osebne asistence za osebe z okvaro sluha; zagotovitev pogojev do storitev dolgotrajne oskrbe v slovenskem znakovnem jeziku in z ustreznimi tehničnimi prilagoditvami za komunikacijo brez ovir. Pridobil sem pooblastilo vodstva ZDGNS za pogajanja s pristojnimi ministri oz. ministrstvi in, da pripravim vsebinske obrazložitve k posameznim zakonskim določilom ter posredujem na pristojna ministrstva. Predstavitev predlogov o ZDO in ZOA 26.5.2023 smo obiskali Državni zbor in se udeležili pogovorov s poslanci Gibanja Svoboda in predstavili naše predloge glede sprememb diskriminatornih določil Zakona o osebni asistenci in predloge glede Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil zelo kratek čas v javni obravnavi. V roku sem s pooblastilom vodstva ZDGNS podal pisne predloge. Naše utemeljene zahteve so bile objavljene tudi v medijih s pomočjo Spletne TV ZDGNS. Milan Kotnik strokovni delavec-sekretar
Stran 4 SEKRETARJEVE NOVICE Milan Kotnik strokovni delavec-sekretar Javni razpisi - občine Konec meseca maja so bili končno objavljeni javni razpisi sociala, zdravje. Pravočasno smo poslali vloge za štiri posebne socialne programe. Še vedno čakamo na sklepe glede ostalih vlog, ki smo jih pravočasno oddali za izvajanje posebnih socialnih programov društva namenjenih gluhim, naglušnim in gluhoslepim osebam na področju delovanja našega društva. Javna dela v društvu Ker se našemu sodelavcu v programu javnih del 13.6.2023 izteče dvoletna zaposlitev, smo o izteku pogodbe o zaposlitvi obvestili ZRSZ in že 25.5.2023 opravili prvi krog razgovorov za vključitev nove brezposelne osebe/invalida v program pomoč starejšim in invalidom. Javni razpisi - občine Konec meseca maja so bili končno objavljeni javni razpisi sociala, zdravje. Pravočasno smo poslali vloge za štiri posebne socialne programe. Še vedno čakamo na sklepe glede ostalih vlog, ki smo jih pravočasno oddali za izvajanje posebnih socialnih programov društva namenjenih gluhim, naglušnim in gluhoslepim osebam na področju delovanja našega društva. Zakon o dolgotrajni oskrbi 7.6.2023. Z vodstvom ZDGNS sem se udeležil sestanka pri ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu na temo priprave Zakona o dolgotrajni oskrbi. Na podlagi vložene zakonodajne pobude o zagotavljanju pogojev za enakopravno vključevanje oseb z okvaro sluha smo ministru še dodatno predstavili in obrazložili probleme s katerimi se soočajo gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe. Tožba ZDGNS proti državi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. »Pripravljamo tožbo zoper državo, ker je gluhim otrokom, ki so se šolali v gluhonemnici, odvzela pravico do uporabe in izobraževanja v svojem jeziku. In očitno se ta jezikovni 'genocid' še dogaja. Kdo si upa oporekati dokazani zgodovinski krivici, ker so gluhim otrokom odvzeli pravico do njihovega jezika in so jim celo v državnih šolah za gluhe zvezali roke za hrbet ter jih kaznovali z bičem po prstih?« je ob tem povedal sekretar zveze Matjaž Juhart. 5.6.2023 je na dvorišču društva RTV SLO pripravljala oddajo o tožbi ZDGNS proti državi. Okrogla miza o dostopnosti zdravstva 15.6.2023 je potekala Okrogla miza v prostorih MOM v soorganizaciji Sveta invalidov MOM in Sveta za starejše MOM. Gostji sta bili predstavnici ZD Dr. Adolfa Drolca Maribor Maja Arzenšek, dr. med., spec. druž. med., in diplomirana med. sestra Petra Hlade Kodrič. Upravni odbor Društva 29.6.2023 je bila 17. seja Upravnega odbora. Obravnavali in potrdili smo vse aktualne zadeve in jih soglasno potrdili. Vabimo vas, da se nam pridružite pri številnih aktivnostih v matičnem društvu v Mariboru in v podružnici na Ptuju. Branko Gornjec, Jasna Urban, minister Simon Maljevac, Mladen Veršič in Milan Kotnik
Stran 5 PREDSEDNICA ERNESTINA SAVSKI Sociala 4.5.2023 smo s strani Rdečega križa Maribor prejeli 72 paketov pomoči s hrano in pralnim praškom. 10.5.2023 smo v društvu skupaj s prostovoljci in zaposlenimi začeli deliti pakete Rdečega križa Maribor za socialno ogrožene člane v Mariboru in na Ptuju. Z akcijo zbiranja starega papirja (časopisi, revije, reklame) nadaljujemo, člani redno pomagajo in prinašajo papir v skladišče društva, kjer pričaka na odvoz. Letos 8.5.2023 smo napolnili že prvi keson in ga v dogovoru s Surovino odpeljali na zbirno mesto. Kot predsednica društva redno obiskuječ stare in obnemogle člane v domu starejših občanov na Pobrežju in v Borovi vasi. 3.5.2023 sem obiskala Albina Tramška in Jano Longar, ki sta bila obiska zelo vesela in hkrati potožila, da sta zelo osamljena. V društvu še naprej pomagamo s prevozi članov na društvene aktivnosti. Predavanja 23.5.2023 smo se v prostorih hostla Pekarna člani udeležili predavanja o izvedenem projektu mladih prostovoljcev v šoli v Gambiji. Predavala je prostovoljka Bina Štruc ob pomoči tolmačice Anje Kotnik. Predstavili so tudi prenosno indukcijsko zanko za uporabnike slušnih aparatov. 21.6.2023 pa smo člani prisluhnili zanimivemu predavanju o zdravilnih zeliščih našega člana Boruta Cerkveniča. Izlet V društvu smo 3.6.2023 organizirali izlet v Arboretum in si ogledali razstavo cvetja in prazgodovinske živali. V Vranskem pa smo si ogledali izjemno zanimivo razstavo starodobnih motorjev. V Žalcu smo obiskali znamenito Fontano piva. Nato pa smo šli na zasluženo kosilo. Izlet je odlično uspel, člani pa so bili zelo zadovoljni z zanimivim programom izleta. Šport Člani društva so 4.5.2023 pričeli s treningi namiznega tenisa kot priprave na športne igre invalidov. Treningi potekajo vsak četrtek in petek od 8 do 10 ure v pritličju velike večnamenske dvorane Trubarjeva ulica 15. 6.5.2023 sta se naša člana udeležila kolesarskega maratona v organizaciji Športnega društva Jurovski dol. 6.5.2023 Ribiški turnir Videž, 2. mesto ekipno in 3. mesto posamezno. 6.5.2023 DP invalidov kegljanje Celje, 7. mesto Milan Marolt. 7.5.2023 Zaključek usposabljanja za strokovne delavce šport 1. stopnja, pikado. 19.5.2023 Športne igre invalidov Maribora, 2. mesto kegljanje Milan Marolt, 3. m met na koš Milan Kotnik, 3. m pikado Faik Shala. 20.5.2023 smo v društvu organizirali turnir v športnem ribolovu v Pesnici. Med sedmimi ekipami je v močni konkurenci naša ekipa osvojila 3. mesto. Odlično 3. mesto posamezno pa je osvojil naš član Marjan Bratkovič. 23.5.2023 je potekala svečana prireditev Izbor športnika Maribora 2022 v Hotelu Habakuk v organizaciji Športne zveze Maribor in Mestne občine Maribor. Zelo smo ponosni, da sta naša najmlajša člana prejela priznanje za najboljša mlada športnica med invalid Kaja Debevec in najboljši mlad športnik med invalidi Jaka Debevec. Naše društvo pa je za odlično delo na športu prejelo plaketo zaslužni organizaciji za spodbujanje športa invalidov med vsemi invalidskimi društvi v Mariboru. Ernestina Savski, predsednica Ne moremo natančno določiti trenutka, kdaj se sklene prijateljstvo. Kot se posoda počasi polni, kapljica za kapljico, dokler se pri zadnji tekočina ne prelije čez rob, tako je v vrsti prijaznosti vsaj ena, zaradi katere srce prekipi. Dr. Samuel Johnson
Stran 6 PREDSEDNICA ERNESTINA SAVSKI Art Kamp 23.6.2023 Art Kamp Utrip srčne skupnosti Festival Lent. Naši člani: prostovoljci in zaposleni skupaj s tolmačico so uspešno predstavljali številnim obiskovalcem gluhoto in slovenski znakovni jezik v mariborskem mestnem parku. V okviru Art Kampa smo 24.6.2023, organizirali še družabno srečanje in piknik s prostovoljci in člani društva. Tudi tokrat sta se s peko jedi na žaru izkazala Branko Srnko in Rašid Beganovič. Srečanje članov 4-ih društev Organizacijo srečanja članov štirih društev Štajerske in Savinjske regije je letos na prošnjo Velenjskega društva prevzelo naše Društvo DGNP Maribor. Priprave na srečanje smo pričeli že zgodaj pomladi, ko smo organizirali delovni sestanek s predsedniki in sekretarji ter predstavili okvirni program in vsebine srečanja. 24.5.2023 smo začeli z zbiranjem donacij za srečelov, kar sta prevzela naša zelo aktivna člana in prostovoljca Srečko Veit in Goran Jamnikar. Nato smo 16.6.2023 izvedli akcijo članov za pakiranje daril v društvu za srečelov. V imenu vodstva in članov društva se vsem donatorjem zahvaljujemo za njihovo nesebično pomoč. Iskrena hvala pa še posebej vsem zaposlenim in članom prostovoljcem za pomoč pri pakiranju, pripravah in prevozu vseh daril v Center Vintgar. Nato je prišel dan »D«, ko se je 17.6.2023 pričelo že sedmo tradicionalno srečanje društev gluhih in naglušnih članov Štajerske in Savinjske regije v Centru Vintgar v Zgornji Bistrici, ki so nam prijazno podarili brezplačno uporabo centra za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Udeležba je bila rekordna kar preko 110 članov. Zbrane so nagovorili predsedniki društev iz DGNP Maribor, Ernestina Savski, MDGN Velenje namestnica predsednika Marija Varžič, MDGN Sl. Konjice Matevž Marinko in DOOS Celjske regije Aleš Peperko ter podžupan Občine Sl. Bistrica Modest Motaln, podpredsednik Sveta invalidov Sl. Bistrica Anton Kolar in predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor Milan Kotnik, ki je bil tudi v vlogi koordinatorja celotnega srečanja. V slovenski znakovni jezik je prevajala tolmačica Marija Koser. Pri organizaciji so pomagali sodelavci in prostovoljci društva, ki se jim iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, da je prireditev odlično uspela kar so pohvalili številni udeleženci. Za ozvočenje in odlično glasbo je poskrbel naš član DJ Danilo Žižek, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Del srečanja so bile športno-rekreativne igre v namiznem tenisu, pikadu, vlečenju vrvi in metanju krogov na stožec. Po napornem in na trenutke borbenem tekmovanju smo se okrepčali z odličnim golažem in 250 slastnimi krofi, ki jih je donirala Pekarna Poljčane. Iskrena in iz srca hvala za donacijo in nesebično pomoč. Nato je sledila razglasitev rezultatov. Prvo mesto in s tem prehodni pokal do naslednjega leta je osvojilo MDGN Sl. Konjice. Naši tekmovalci so bili po zelo borbenih igrah odlični drugi. Tretji Velenjčani in četrti Celjani. Nato smo izvedli srečelov z bogatimi nagradami. Simona in Suzana sta prodali vseh 120 srečk - vse so bile dobitne - kot bi mignil. Nato pa so Goran, Branko, Zdenka in Marija vsem dobitnikom lepo razdelili njihova dobitna darila. Vsem, ki ste nam vseskozi pomagali, da je organizacija srečanja odlično uspela se še enkrat v imenu vodstva društva iskreno zahvaljujemo za vso pomoč. Vabljeni k ogledu RTV SLO, Poročila ob 17. Prispevek o srečanju članov društev Štajerske in Savinjske regije od 4:20 minute dalje: https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/174965958 Ernestina Savski, predsednica
Stran 7 Častno pokroviteljstvo ob 90. obletnici delovanja Društva, 25.11.2023, dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije
Stran 8 SREČANJE ČLANOV ŠTIRIH DRUŠTEV ŠTAJERSKE IN SAVINJSKE REGIJE Naše društvo je v soboto 17.6.2023 organiziralo že sedmo tradicionalno srečanje društev gluhih in naglušnih članov Štajerske in Savinjske regije. Srečanje je potekalo v Športnem centru Vintgar v Zgornji Bistrici. Vodeči koordinator pri organizaciji srečanja je bil sekretar društva Milan Kotnik. Srečanja se je udeležilo veliko število članov, štelo je preko 110 obiskovalcev. Bil je lep sončen dan, kar se je je še posebej poznalo na naših veselih obrazih. Srečanje se je pričelo z nagovori predsednikov društev iz DGNP, Ernestine Savski, MDGN Slovenske Konjice Matevža Marinko, MDGN Velenje namestnice predsednika Marije Varšič in DOOS Celjske regije Aleša Peperko. Posebej pohvalno je tudi, da so zbrane počastili s svojimi nagovori podžupan občine Slovenska Bistrica Modest Motaln, podpredsednik Sveta invalidov Slovenska Bistrica Anton Kolar in predsednik Sveta invalidov mestne občine Maribor Milan Kotnik. V slovenski znakovni jezik je prevajala tolmačica Marija Koser. Srečanje so spremljali in posneli novinarji javne televizijske hiše RTV Slovenije. Sledila je tudi objava na osrednjem televizijskem dnevniku. Lepo število članov se je zbralo, četudi ima vsak svoje obveznosti in je to čas poln drugih dogodkov. Imeli so čudovit dan druženja, veselja, ogledov, tudi novih znanj, smeha, objemov, saj to je bil njihov dan. Pri organizaciji so pomagali sodelavci in prostovoljci društva: Danilo Žižek je poskrbel za ozvočenje in glasbo, Suzana Panić, Simona Kristl, pri pripravi srečelova in prodaji srečk, Goran Jamnikar. Zdenka Jamnikar, Srečko Veit, Branko Srnko, Franc Perkovič, Darko Šerjan, Marija Koser pri pripravi srečelova ter pomoč pri razdelitvi izžrebanih dobitkov. Z njimi so se veselili ob zavedanju, koliko dela, truda, skrbi in združenosti je potrebno, da se nekatere stvari lahko realizirajo. Največ zaslug, da je srečelov uspel gre Srečku Veitu in Goranu Jamnikarju, ki sta poskrbela za donacije pestrih dobitkov. Vse srečke so bile dobitne. Ponovno so gluhi in naglušni dokazali svoje sposobnosti, da skupaj zmorejo vse in še več in vedno izpeljejo stvari, ki si jih zadajo. Morda so včasih slabo slišani, nevidni in potisnjeni v ozadje, pa vendar so še vedno veliko vredni. Goran in Srečko
Stran 9 Srečanje članov štirih društev je bilo predvsem športno obarvano. Darko Šerjan je pripravil plan za štiri športno-rekreativne igre; v namiznem tenisu, pikadu, vlečenju vrvi in metanju krogov na stožec. Kot se za vsako tekmovanje spodobi je sledila razglasitev rezultatov in podeljevanje pokalov. Prvo mesto in s tem prehodni pokal do naslednjega leta je osvojilo MDGN Sl. Konjice. Naši tekmovalci so bili po zelo borbenih igrah odlični drugi, tretji Velenjčani in četrti Celjani. Po napornem in na trenutke borbenem tekmovanju smo se okrepčali z odličnim golažem in slastnimi krofi. Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor se zahvaljuje vsakemu posamezniku, ki je pomagal, da je prireditev odlično uspela, kar so tudi pohvalili številni udeleženci. Tekmovalcem in dobitnikom nagrad ISKRENE ČESTITKE. Metanje krožcev na stožec Mira Meš Pivec Igranje pikada Namizni tenis Vlečenje vrvi Prehodni pokal je do naslednjega leta prejelo MDGN iz Slovenskih Konjic Nasvidenje v prihodnjem letu v Velenju
Stran 10 V hotelu Habakuk je, 23.5.2023 potekal »Izbor športnika Maribora 2022« na katerem so za uspehe v letu 2022 nagradili najuspešnejše športnice in športnike posameznike, ekipe, perspektivne športnice in športnike, klube, trenerje in druge športne delavce v mestu Maribor. Nagrado za najboljšega posameznika v letu 2022 je prejel smučar Boštjan Kline, nagrado za najboljšo posameznico pa plavalka Katja Fain. Nominirani najboljši športniki so bili tudi člani našega društva. Priznanje in naziv za mlado športnico med invalidi za leto 2022 je prejela Kaja Debevec. Priznanje in naziv za mladega športnika med invalidi za leto 2022 je prejel Jaka Debevec. Športna zveza Maribor in Mestna občina Maribor sta Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor poklonila plaketo zaslužni organizaciji za uspešno delo in posebne dosežke pri ter spodbujanju športnih aktivnosti med invalidi sluha. Vsekakor so to priznanja odličnim športnikom za njihove vrhunske dosežke, za katere so se morali marsičemu odreči in vztrajno ter neizprosno dan na dan trenirat. V Mariboru naziv športnika leta podeljujejo že od leta 1973. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo in jim želimo še veliko športnih uspehov. IZBOR ŠPORTNIKA MARIBORA 2022 Župan sprejema predstavnike vodstva društva v Hotelu Habakuk Naziv za naj mlado športnico leta 2022 je prejela Kaja Debevec Plaketo zaslužni organizaciji za dobro delo v športu sta v imenu Društva sprejela Franc Perkovič in Ernestina Savski Mira Meš Pivec Pogum ni odsotnost strahu, temveč zmaga nad njim. Pogumen človek ni tisti, ki strahu ne čuti, ampak tisti, ki strah premaga. NELSON MANDELA
Stran 11 PREDLOGI K ZAKONU O DOLGOTRAJNI OSKRBI
Stran 12 PREDLOGI K ZAKONU O DOLGOTRAJNI OSKRBI
Stran 13
Stran 14 V soboto 3.6. smo se z avtobusom odpeljali v Arboretum Volčji Potok. Z vremenom nismo imeli sreče, večino časa na poti je deževalo. Na koncu se je vreme ustalilo in dežnikov nismo potrebovali. Bili smo veseli, da je prenehalo deževati. Z navdušenjem smo stopili v svet cvetja in zelenja. Ob prihodu nas je pozdravil zeleni pes čuvaj. Mira je pripravila kratek učni program o zgodovini in nastanku arboretuma. Predstavila je tudi najbolj zanimive podrobnosti iz parka. Tolmačica Anja nam je vse prevedla v znakovnem jeziku. Bila je zanimiva in poučna pripoved. V arboretumu se dogaja vedno nekaj novega. Tokrat so bile v ospredju vrtnice in okrasno grmovje. Ogledali smo si Rozarij, kjer so posajene papeške vrtnice. Videli smo horizontalno sončno uro. Sprehodili smo se skozi razstavo hortenzij in pot nadaljevali mimo ribnika, kjer smo opazovali race. Na razstavi hortenzij je bilo pravo romantično vzdušje. Dokaz za to sta Silva in Alojz. Arboretum nam ponuja dolge sprehajalne poti. Ko se sprehajaš, dihaš z naravo, umirjaš svoj utrip, svoje misli in srce. Veliko je tudi okrasnih gredic, ki so skrbno negovane. Opazili smo da je poskrbljeno tudi za živali, saj imajo lepo urejene ptičje hišice, pa tudi račke v jezeru so prav veselo čofotale. IZLET V ARBORETUM VOLČJI POTOK
Stran 15 Ena izmed najbolj prepoznavnih znamenitosti Arboretuma Volčji Potok je francoski vrt, ki ga je zasnoval nekdanji lastnik posestva Leon Souvan. Po dobri uri sprehoda skozi park, se je pred nami pojavil razgled na dinozavre, ki so bili videti kot pravi. Zazdelo se nam je, da smo se znašli v zgodovinskem obdobju, ko so na svetu vladale te orjaške živali. V svoji naravni velikosti so prav strašni na pogled. Videli smo tudi velikega mamuta, ki je bil zelo zanimiv in prava atrakcija za nas. Veliko je tudi travnatih površin. Na eni od teh smo si lahko ogledali tudi velike živali – kite. Naš naslednji cilj na izletu je bil muzej starodobnih motornih koles na Vranskem. Muzej motociklov Grom prikazuje zgodovino in razvoj slovenskega in svetovnega motociklizma. Lastnik muzeja nas je popeljal med neštetimi arhivskimi modeli in nam na zelo zanimiv način pripovedoval o posameznih kosih iz med razstavnih eksponatov. Našo pozornost so pritegnili nekateri zelo dobro ohranjeni motorji iz časov prejšnjega stoletja. Med njimi so bili zelo znani tekmovalni motorji svetovnega pomena. Čas se je prevesil proti popoldnevu in bili smo že zelo lačni. V gostilni Novak blizu Žalca so že čakali na naš prihod. Hitro smo bili postreženi z zelo okusnim kosilom. Pošteno smo se najedli in tudi okrepčali z pijačo, ki jo je častilo naše društvo. V načrtu smo imeli še eno destinacijo za ogled. Avtobus nas je zapeljal skoraj čisto do tako znamenite fontane piva v mestu Žalec. Zelo nas je zanimalo kako fontana deluje in kakšno pivo ponuja. Malo smo bili razočarani, kajti cena za pokušino piva je bila kar visoka in tudi pivo ni bilo ravno najboljše za naš okus. Vendar smo kljub temu bili zadovoljni, ker smo prvič lahko videli to znamenito fontano. Čas je ta dan kar prehitro minil in zadovoljni ter polni lepih spominov smo se vrnili nazaj v Maribor. Mira Meš Pivec
Stran 16 ŠPORTNE IGRE INVALIDOV 19.5.2023 se je v dvorani Tabor v Mariboru na 14. tradicionalnih športnih igrah, ki jih pripravlja Svet invalidov Maribor zbralo 298 športnih tekmovalk in tekmovalcev. Športniki invalidi, ki jih je spodbujalo tudi veliko spremljevalcev in navijačev, so se pomerili v 8 disciplinah: pikado, kegljanje, rusko kegljanje, mali nogomet, šah, namizni tenis, met na koš in košarka na vozičkih. Čeprav so na koncu delili tudi odličja, pa je bilo v ospredju predvsem druženje. Predsednik Sveta invalidov MOM Milan Kotnik je dejal, da je šport tisto kar povezuje ljudi, da jim omogoča, da so sprejeti v družbo in da imajo razumevanje mariborske občine in uradov, ki jim omogočajo, da lahko vse te aktivnosti tako dobro izpeljejo. Moto športnih iger invalidov je sodelovanje z vsemi invalidi in da se družijo med seboj Zmaga ali dober rezultat na tekmovanju je velika motivacija za lepši pogled na življenje. Šport jim daje energijo, voljo do življenja in da niso zaprti za štiri stenami. Rekreacija je pomemben del njihovega vsakdana. Koordinatorji 8. športnih disciplin Zbralo se je zavidljivo število spremljevalcev in navijačev ter tekmovalcev Pozdravni govor predsednika Sveta invalidov MOM Milana Kotnika Za uvodni zabavno kulturni program so poskrbeli varovanci iz Sožitja Športne igre invalidov so prišli pozdravit tudi direktor podjetja Šport Maribor Šmigoc Ranko, podpredsednik SI Martin Benko, župan MOM Aleksander Saša Arsenovič in predsednik Sveta invalidov Milan Kotnik Pikado
Stran 17 Na letošnjih 14-ih igrah so podelili skupno kar 18 kompletov pokalov in medalj. Naši člani so osvojili 3 medalje. Faik Shala je osvojil 2. mesto posamezno v pikadu, Milan Kotnik je osvojil 3. mesto v metu na koš in Milan Marolt je osvojil 3. mesto v steznem kegljanju. Invalidi so ponosni in srečni za vsako prejeto priznanje saj je ta dokaz, da lahko in da zmorejo tudi pri športu. Organizatorji pa so bili izjemno veseli, da se je znova zbralo tako veliko število športnikov invalidov. Čestitke vsem dobitnikom kolajn in pokalov. Mira Meš Pivec Župan MOM Aleksander Saša Arsenovič, predsednik Sveta invalidov Milan Kotnik in podpredsednik Sveta invalidov Martin Benko Košarka - met na koš Rusko kegljanje Namizni tenis Šah Prejemniki pokalov in medalj
Stran 18 KO INVALID IŠČE ZAPOSLITEV Invalidi so najbolj ranljiva skupina na trgu dela in imajo praktično zelo majhne možnosti za zaposlitev. V nadaljevanju predstavljamo napisano zgodbo naše dolgoletne članice in njen težek položaj pri iskanju zaposlitve, bolečinah in strahu za dostojno pokojnino. Svojo zaposlitev sem iskala na veliko možnih načinov in pri veliko delodajalcih cela tri leta. Vendar je bil moj trud neuspešen. V matičnem društvu Gluhih in naglušnih Podravja Maribor sem dobila informacijo, da bi lahko našla rešitev v Družbi Racio. To je je organizacija, ki opravlja storitve zaposlitvene rehabilitacije v RS. Udeležila sem se vseh predavanj in delavnic, na katere me je poslal zavod za zaposlovanje. Pisala in poslala sem veliko zaposlitvenih prošenj na različne razpise. Nikoli niti odgovora nisem prejela. Preko Družbe Racio sem bila poslana na poklicno rehabilitacijo v podjetje Impol, kjer sem se usposabljala tri tedne. Končno sem dobila zaposlitev kot čistilka. Bila sem zelo zadovoljna in počutila sem se koristno. Problem je nastal, ker je bilo podjetje v katerem sem delala veliko in sem bila edina čistilka. Dela je bilo ogromno. Sama nisem zmogla vsega dela. Nekateri sodelavci na drugih delovnih mestih so bili nezadovoljni z mojim delom in tudi neprijazni. Čez določen čas je prišla v podjetje komisija strokovnjakov, katerim sem zaupala, da ne zmorem toliko dela. Videli so, da je dela res preveč, toda ukrepali niso. Veliko sem pretrpela in tudi jokala, ker sem bila zelo nesrečna. Tukaj sem delala dve leti, ko mi je potekla pogodba za določen čas, ki je niso podaljšali. Ponovno sem se prijavila na Zavod za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve. V tem času sem tri mesece prejemala denarno socialno pomoč. Za tem sem zopet preko Racia dobila zaposlitev v obliki poklicne rehabilitacije v invalidskem podjetju Ozara. Tokrat je rehabilitacija trajala šest mesecev. Večinoma sem delala v popoldanskem delovnem času. Domov sem se vračala po temi. Za tem se mi je končno nasmehnila sreča, ko sem prejela obvestilo od Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, da me bodo lahko zaposlili preko javnih del. Tukaj mi je bilo delo všeč in tudi ostali zaposleni na društvu so bili prijazni ter smo si medsebojno pomagali. Po poteku dvoletne vključenosti v programu javnih del sem pristala zopet na Zavodu za zaposlovanje. Družba Racio je ponovno našla delo zame v bližini mojega doma. Delati bi morala kot šivilja za kar pa jaz nisem usposobljena. Delo mi ni bilo všeč, ker je bilo prenaporno in preveč hitro, kar pa nisem bila zmožna zaradi invalidnosti. Veliko je bilo likanja. Tukaj sem bila le tri mesece. Imela sem težave z zdravjem. Morala sem na nujno operacijo. Bila sem tudi dolgo v bolniškem staležu. Želela sem delati in da dobim primernejšo zaposlitev. Vendar so na zavodu vztrajali, da ostanem na rehabilitaciji. Imela sem hude bolečine v rami in nisem vzdržala bremena težkega dela. Sama sem bila primorana dati odpoved zaposlitve. Družba Racio mi je takrat našla delo v invalidskem podjetju Bodočnost v Mariboru za obdobje dveh let. Po dveh letih se je zgodba ponovila in sem zopet bila na zavodu kot težko zaposljivo oseba. Po njihovih pravilih sem po treh mesecih čakanja na delo ponovno dobila zaposlitev na Bodočnosti, kjer so me zaposlili za obdobje treh mesecev, ki so jih podaljševali. Žal pa sem dodatno zbolela za astmo. Bila sem v bolnici na pljučnem oddelku na Pohorju. Po večmesečni bolniški odsotnosti je pogodba o delu v Bodočnosti potekla. Ponovno so me dali na delo v likalnico. Vse bolezni so dobile še večjo moč, bolečine in krči v rokah, astma, huda utrujenost in nemoč. Strokovna komisija za zdravstveno stanje na zavodu me je ponovno poslala na vse zdravstvene preglede in oceno delovne sposobnosti. Ugotovili so, da sem zaradi slabega zdravja za delo nezmožna. Prejela sem tudi uradno odločbo ZRSZ. Do izpolnitve pogojev za upokojitev mi manjka še dve leti. Trenutno prejemam denarno socialno pomoč, da lahko za silo preživim. Tudi, ko bom v pokoju ne bo pokojnina zadostovala za normalno preživetje. Saj, ko si na poklicni rehabilitaciji, se ti to ne upošteva v delovno dobo. Posledično imaš premalo plačanih delovnih let. Čeprav sem se celo življenje trudila, da bi lahko bila normalno zaposlena, zaradi bolezni tega nekaj let pred upokojitvijo nikakor nisem uspela. Hudo mi je, ker država za nas invalide ne naredi dovolj pravičnih ukrepov za normalno preživetje med potekom bolezni v času delovne dobe in niti v času, ko bi nam pripadala dostojna pokojnina. Andreja Pivec, članica DGNP MB
Stran 19 Sem Darko Šerjan iz Zgornjih Hoč, kjer sem bil tudi 1960 leta rojen. Po izobrazbi sem strojni ključavničar. V svoji karieri sem opravljal različna dela na področju svojega poklica in tudi veliko drugih različnih del. Po naravi sem tak, da mi ni težko poprijeti za nobeno delo. Do izpolnitve upokojitvenih pogojev potrebujem še dve leti delovne dobe. Z leti sem pridobil nekaj zdravstvenih tegob, najbolj me je prizadela astma in naglušnost. Kot večina delavcev z invalidsko odločbo sem težko zaposljiva oseba, ki je bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve. Brez dela mi je bilo težko, saj sem se počutil manj vrednega in nekoristnega. Toda včasih se nasmehne sreča. Dobil sem sporočilo, da lahko grem na razgovor za zaposlitev preko javnih del. Na zavodu so mi povedali, da na Društvu za gluhe in naglušne Podravja Maribor potrebujejo delavca. Pripravil sem se na dan, ko sem imel razgovor za delo. Sprejel me je sekretar društva Milan Kotnik, prisotna je bila tudi predsednica društva gospa Ernestina Savski. Sekretar je znal na prijazen način predstaviti delo društva in delo, ki bi bilo v moji pristojnosti in primerno mojim prilagoditvam. Tisti dan sem bil zelo v dilemi, ker se s takim delom z gluhimi ljudmi še nisem srečal in tudi področje dela z računalnikom mi je bila bolj ali manj neznanka. Ampak, sekretar mi je dal pozitivno upanje, da mi bo pri delu ponujena pomoč z njegove strani in strani ostalih sodelavcev. Po tehtnem razmisleku sem se odločil, da se bom potrudil in sprejel ponujeno delo. Lahko sem bil srečen, da sem bil izbran, ker so bili na razgovoru še drugi kandidati. Na končno potrdilo, da bo do zaposlitve sploh lahko prišlo sem kar dolgo čakal. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so potrebovali precej časa, da so izdali potrdilo, da lahko opravljam to delo. In končno je po pošti prišlo pozitivno rešeno obvestilo. Napočil je prvi dan dela z ljudmi obolelimi na sluhu. Bilo me je strah, da njimi ne bom znal komunicirati. Sam sem tudi skoraj celo življenje naglušen, vendar se z znakovnim jezikom nisem srečal. Sodelavci, ki so na društvu so me spodbujali, pomagali in uvajali v delo. Počasi sem se naučil par osnovnih kretenj znakovnega jezika. Sodelavka Simona mi je pokazala osnovna dela z računalnikom, kot je pisanje vabil, vnašanje podatkov, pošiljanje mailov, objavljanje na spletu. Naučil sem se rokovanja s fotoaparatom, ki ga na društvu veliko uporabljajo. Vse dogodke sproti fotografirajo in arhivirajo. Tega je res veliko. Tudi z člani društva sem se že spoznal. Vsak teden se dogajajo druženja, razni športni dogodki, predavanja, izleti razni socialni in družbeni dogodki. Dela je veliko za katerega prej niti vedel nisem. Po naravi sem tak, da se za vsako delo maksimalno potrudim. Tako, da sem se kar veliko naučil in tudi dela z gluhimi me ni več tako strah. Prav nasprotno, zadovoljen sem, da se lahko učim komunicirati z gluhimi. Tudi sam sem brez uporabe slušnih aparatov skoraj brez sluha. Vse ima svoj namen in tudi to delo bo zame velika pridobitev na osebni rasti. Vsem na društvu s katerimi sem v stiku, sodelavcem, prostovoljcem, sekretarju in predsednici se zahvaljujem za prijazen sprejem in vso pomoč, ki mi jo nudijo. Tukaj mi je lepo in trudil se bom, da bom svoje delo dobro opravljal. Darko Šerjan Pomagamo pri zbiranju starega papirja MOJA ZAPOSLITEV V DRUŠTVU GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA MARIBOR
ŠPORT Stran 20 ŠPORTNA ZVEZA GLUHIH SLOVENIJE je 22.4.2023 v mariborskem Bowling centru Planet Tuš priredila Državno prvenstvo gluhih v bowlingu - trojice Naše Društvo GN Podravja Maribor so bili zastopali naslednji tekmovalci: Ekipa A: Robert Debevec, Bedrija Črešnik in Shkelzen Dacaj so osvojili 1. mesto. Ekipa B: Srečko Pihler, Stanko Škof in Agim Mersini so osvojili odlično 6. mesto. Vsem športnikom iskreno čestitamo in jim želimo še naprej dobre rezultate. USPOSABLJANJE V nedeljo 7.5.2023 je naš sekretar Milan Kotnik uspešno zaključil usposabljanje pikado 1. stopnje. 85-urni tečaj je potekal v prostorih Pikado zveze Slovenije v Grlavi pri Ljutomeru, kjer je tudi uspešno opravil izpit in pridobil naziv strokovni delavec 1, športno treniranje, pikado. Čestitamo. V soboto 6.5.2023 se je na kegljišču Golovec v Celju odvijalo državno prvenstvo invalidov v kegljanju V kategoriji gluhih in naglušnih se je tekmovanja udeležilo devet moških in ena ženska, vsi pa so bili zelo konkurenčni. Dogodek je bil odlična priložnost za izbor tekmovalcev za prihajajoče evropsko prvenstvo gluhih v kegljanju v kraju Straubing v Nemčiji. Naš član Milan Marolt je osvojil 7. mesto. Čestitamo Ljudje za svoje življenje vselej krivijo zunanje okoliščine. Na tem svetu uspevajo samo ljudje, ki se pogumno napotijo iskat okoliščine, kakršne si želijo, če pa jih ne morejo najti, jih ustvarijo sami. George Bernard Shaw
Stran 21 Prvi rekreativni kolesarski maraton Jurovski dol v Slovenskih goricah je organiziralo Športno društvo Jurovski dol 6.5.2023 v športnem parku. Maraton je potekal v sklopu Jurjevih dni. Dolžina maratona je merila 27 km (6 km z vzponom) in 450 višinskih metrov. Izkušeni rekreativni kolesarji so lahko izbrali traso Amater v dolžini 27 km in 450 višinskih metrov; izkušeni kolesarji pa traso Gozdna pošast, ki tekom 52 kilometrov premaga 830 višinskih metrov. Vse trase so potekale po asfaltnih cestah, ob koncu pa je kolesarje pričakala topla malica in mrzla pijača. Vztrajna in izkušena kolesarja Danilo Holc in Andrej Divjak sta častno zastopala barve našega društva. Za dosežen rezultat ter, da sta uspešno prikolesarila v cilj jima iskreno čestitamo. RIBIŠKI TURNIR V soboto, 6. 5. 2023 je bil organiziran ribiški turnir pri ribniku Videž, Laporje (v bližini Slovenske Bistrice). Organiziralo ga je MDGN Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Tekmovanje je potekalo ekipno in posamezno. Naše društvo so zastopali: Marjan Bratkovič, Andrej Klančnik, Jože Koser in Franci Korošec. Naši z najboljšim ulovom so bili - posamezno: Marjan Bratkovič 3. mesto, Franci Korošec 4. mesto, Andrej Klančnik 5. mesto in Jože Koser 14. mesto Ekipno pa so naši ribiči osvojili 2. mesto. Čestitamo Mira Meš Pivec Andrej Klančnik, Marjan Bratkovič, Jože Koser Pričetek maratona ob 10.00 uri v Športnem parku Jurovski dol Ljudje dajejo življenje drug drugemu kot tekači, ki si v tekmi podajajo baklo. Tit Lukrecij Kar
SIMBIOZA S STAROSTJO V vsakodnevnih medijih spremljamo podatke in zgodbe, ki opozarjajo na katastrofalno stanje na področju zagotavljanja skrbi za starejše v Sloveniji. Prebivalstvo Slovenije se stara. To so generacije ljudi, ki s svojimi prošnjami in opozorili v raznih združenjih že vrsto let bori za bolj varno starost. Tudi od politikov zahtevajo, da se stanje uredi. Sprašujejo se ali bodo morali res na ceste, da bodo deležni pokojnin in oskrbe, za katere so delali vse življenje. Starejši ljudje so vedno bolj in bolj diskriminirani iz družbeno socialnega življenja. Starejši niso dovolj slišani in njihove pripombe niso bile dovolj upoštevane. Prehod iz aktivnega delovnega obdobja v obdobje starosti je na socialnem, zdravstvenem in ekonomskem področju zelo različen. Pomembno je, koliko samostojnosti lahko ohranijo starejši ljudje, koliko so še pri zdravju, ali se v svojem vsakdanjem okolju dobro počutijo, so z mlajšimi našli pravi način sobivanja ali pa morda vsega tega ni in so vedno bolj odvisni od drugih, domačih ali so morda v domu ostarelih in so prisiljeni sprejeti pomoč drugih. Stran 22 Tudi razna nasilja nad starejšimi so vedno bolj v porastu. Sami se redko odločijo za prijavo nasilnega dogodka, saj so pogosto odvisni od pomoči povzročitelja, zaradi nasilja pa so lahko prizadeti, ustrahovani, občutijo sram in krivdo. To še posebej velja za fizično in spolno nasilje, finančne zlorabe in različne grožnje. O nasilju pogosto molčijo tudi zaradi tega, ker mislijo, da jim ne bo nihče verjel. Ko z leti pričneta pešati še telesno in duševno zdravje, nam ne preostane drugega kot, da krepimo zdravo sožitje v sobivanju z drugimi. Staranje povzroči napredujoče spremembe, ki vplivajo na zmanjšano telesno zmogljivost in povzročijo pešanje moči. Vse to vodi v večjo izpostavljenost nevarnostim. Oskrbovanje težko bolnega, dementnega, onemoglega ali invalidnega človeka je eno od zahtevnejših opravil v življenju. V preteklosti so starostno onemogle, bolne in invalidne ljudi oskrbovali samo domači in sosedje. Zadnja desetletja je bila v ospredju preselitev v dom za stare ljudi. Pri večini je preselitev v dom res nujna, vendar pa neredko tudi zelo boleča tako za starega človeka kakor za njegove svojce. Vsaka generacija nadgrajuje zapuščino prejšnje, z medgeneracijskim sodelovanjem lahko doseže mnogo več. Ste vedeli, da na prvi dan v oktobru zaznamujemo mednarodni dan starejših? Težko je določiti, kdo je star oziroma kdaj človek postane star. Pogosto namreč rečemo, da je človek star toliko, kolikor se počuti. V našem društvu se zavedamo problema starejših in invalidov. V ta namen pripravljamo informativne ure kjer svoje člane obveščamo, jim pomagamo in poučujemo kje in kako lahko rešujejo svoje težave v vsakdanjem življenju. Naše sodelovanje traja že veliko let. Fotografija iz pred 20 let nazorno kaže, kako leta bežijo in vsak izmed nas se kmalu sooči z problemom, ki jih prinaša starost.
Stran 23 Mira Meš Pivec Vsak si želi, da bi imel lepo starost. Vendar se vedno več starejših sooča z revščino. Revščina pa pomeni socialno izključenost, depresijo, nezmožnost soočanja s svojo situacijo, samoobtoževanje, osamljenost. Starostnik si ne želi biti v breme družbe, zato je kakovostna starost pomembna v tretjem življenjskem obdobju. Človek, ki se stara, se ne bi smel kar tako predati in se umakniti v samoto. Nasprotno, moral bi si prizadevati, da bi bil do drugih odprt, da ohrani čim bolj živahne stike z ljudmi in si poišče novih znancev in nove aktivnosti. Vse generacije od mladih in manj mladih bi se morale potruditi, da bi bolje razumeli starost, se nanjo pripravili, da bi ustvarili take pogoje, da bomo za ta »zrela leta« lahko rekli, da so radostna, da bo staranje lahko čas sproščenega, vedrega in enostavnega življenjskega zorenja. Da bi bilo tako, pa je potrebno med mlajšo in starejšo generacijo graditi naraven in dostojanstven odnos. Starejši so v času intenzivnega informacijskega razvoja družbe pomembni zato, ker mladim generacijam s svojimi pripovedmi še lahko prikažejo svet in čas, v katerem je življenje potekalo popolnoma drugače. "Zdi se, da je staranje edini možen način, da dočakaš dolgo življenje." (Kitty O’Neill Collins ) »Starejši so v svojem življenju šli skozi več gospodarskih in osebnih kriz« Vsem nam bi moralo biti vodilo z enim samim namenom, da bi lahko čim več naših starostnikov, ne glede na to, ali so samostojni ali odvisni od drugih, ta del življenja preživeli dostojanstveno in radostno. Saj so si to prav gotovo zaslužili. Tudi starejši so pomembna in dragocena skupina prebivalstva, ki lahko družbi, še posebej mladim, veliko podari. Starejši lahko mlajšim pripovedujejo in jim predajajo svoja znanja ter izkušnje. Vsaka generacija se lahko od predhodnih veliko nauči. In tudi starejši se lahko od mladih marsikaj naučijo, predvsem na področju uporabe modernih tehnologij. V društvu ne pozabimo na naše člane, ki sami ne morejo več prihajati med nas na skupna druženja in aktivnosti. Obiščemo jih v varstvenih domovih, na osebnem domu ali jih prostovoljci z društvenim avtom pripeljejo na društvo in odpeljejo varno domov. Foto: Obisk pri Mileni Longar in Albinu Tramšku v Domu Danice Vogrinec Maribor. Na našo najstarejšo članico smo posebej ponosni, ker je veliko dobrega doprinesla k imenu in obstoju našega društva. Še vedno rada prihaja v našo družbo. Njeni nauki in izkušnje so nam v veliko pomoč. Ivica Burggraf je najstarejša aktivna članica našega društva in Simona Kristl, sodelavka v društvu Na skupnih srečanjih pogosto poskrbimo, da se kaj novega naučimo in tudi zabavamo. Znamo združiti prijetno s koristnim. V sodobnem času, čas vse prehitro beži in veliko je novih informacij in vsak dan je potrebno slediti toku življenja.
ŠPORTNI RIBOLOV-JELENČE Stran 24 20.5.2023 smo organizirali »Turnir v športnem ribolovu«, ribnik Jelenče v Pesnici Naši člani so imeli veliko sreče in so se dobro odrezali v ulovu rib. Ekipno : Jože Koser, Marjan Bratkovič in Andrej Klančnik so osvojili 3. mesto, Marjan Bratkovič pa je osvojil 3. mesto posamezno. Čestitamo. Rezultati posamezno: Rezultati ekipno: 1. Silvester Škerget, MDGN SL. KONJICE 38.100 g 2. Franc Kos, MDGN VELENJE 30.300 g 3. Marjan Bratkovič, DGNP MARIBOR 28.700 g 5. Andrej Klančnik, DGNP MARIBOR 16.500 g 18. Jože Koser, DGNP MARIBOR 0 g Marija je signalizirala začetek tekmovanja Pozdrav med ribiči Marjan Bratkovič - kapitalni ulov Mariborčani so bili odlični tretji
Stran 25 Dan za ribolov je bil uspešen, vsak je ujel kakšno ribo. Najbolj pomembno je, da so vsi zadovoljni in da so ribe zopet zaplavale v svojem ribniku. Športni duh in prijateljstvo šteje največ. Mira Meš Pivec Žrebanje številk lovnih mest Tehtanje ulova Na lovnem mestu, Marjan Bratkovič Razglasitev rezultatov Zbrani ribiči Predsednica Ernestina Savski čestita ribičem Če obstaja kaj, kar zares pripomore k uspehu v življenju, potem je to sposobnost potegniti uspeh iz poraza. William Marston
ZLATKO GRUJIĆ POLIČ Stran 26 Sem Zlatko Grujić, rojen sem 26. julija 1983 v kraju Miloševac v občini Smederevska Palanka, Republika Srbija. Rodil sem se kot gluh in končal sem šolo za gluhe otroke in mladino v Beogradu. Za začetek moram priznati, da je res zelo težko napisati kaj o sebi. Potrudil se bom, da vam čim bolje predstavim svojo biografijo, nogometno - igralsko kariero. Že kot majhnega, so me zelo zanimali športi, še posebej nogomet, kjer sem hitro začel gledati tekme po televiziji. Že pri 3-4 letih sta me pokojni dedek in oče spodbujala, da sem se igral z nogometno žogo. Začetna nogometna znanja sem pridobili z igranjem nogometa na ulici, kjer ni bilo asfalta ali betonskih igriščih. Spomnim se, da mi je oče izdelal majhne gole kar v garaži. Vedno, ko sem se vrnil domov iz šole iz Beograda, sem odhitel v garažo in igral nogomet. Pri starosti 7-8 let sem krepil znanje in veščine nogometa v moji vasici Miloševac, kjer nas je igralo približno 15 prijateljev. Z očetom sva redno hodila na tekme NK SLOGA iz Miloševca. Enkrat sva šla tudi na tekmo v Beograd na Maracano, navijat za moštvo Crvene zvezde, katere goreč navijač sem. Pri nogometnem klubu NK SLOGA sem videl, da trenirajo nogomet otroci mojih let. Seveda je bila moja želja da se pridružim, tako močna, da sem očeta prosil, da me vpiše na treninge. Očetu se je to zdelo zame prezgodaj. Zato sem prosil trenerja gospoda Goca, ki je treniral nogomet z mladino, da je govoril z mojim očetom. Po tem pogovoru pa sem se lahko vpisal, kar me je zelo razveselilo in prvi trening nogometa si bom zapomnil za celo življenje. Trener me soigralcem ni predstavil kot nekoga, ki je »drugačen« ampak me je predstavil kot novega člana za igro nogometa. Zaradi gluhote sem imel nekaj težav pri komuniciranju s trenerjem in soigralci kot tudi oni z mano, a je vedno šlo in smo se razumeli. Pri 12 ali 13 letih, ko sem bil v 5. razredu me je trener Goce obvestil, da me lahko prijavil v klub NK SLOGO iz Miloševca in končno sem bil prvič v prvi ekipi. Zelo hitro smo odpotovali v goste v Donjo Livadico pri Veliki Plani, bil sem na klopi, rezervist, nosil sem majico s številko 18. Čakal sem, da mi trener Goce da priložnost vstopiti v igro. Ko mi je pomahal sem vstopil v igro in igral kot napadalec. Prvič sem igral na takšni tekmi in nisem najbolje vedel kaj naj delam v napadu, tresel sem se. Igral sem slabo in hitro izgubil žogo, nisem še vedel kaj vse je prekršek, ofsajd, vseh pravil nogometa; a takrat sem prvič vstopil na zeleno travnato igrišče in igral pred publiko, kar je bilo zame pravo doživetje. Zlatko Grujić Polič, nogometna ekipa, Športno društvo Rogoznica Zlatko Grujić Polič, poslovilno darilo Veliki izziv življenja je premagati meje znotraj sebe, jih odriniti tja, kamor še v sanjah ne bi pomislili, da je mogoče. Sergio Bambaren
Stran 27 Takoj po tekmi mi je Goca, trener NK SLOGA iz Miloševca, preko očeta, ki je prevajal, povedal, da me bo podrobno naučil nogometnih pravil. Katere so taktike in tehnike igre, kam naprej, polje levo in desno, v napadu itd. Še podrobneje sem začel spremljati nogometne tekme, spoznavati pravila igre in se učiti. Že po enem letu sem obvladal pravila igre in se naučil veliko o taktikah, tehnikah in napadih. Po nekaj sezonah igranja v prvi ekipi sem postal kapetan ekipe z dresom št. 10. S trenerjem Goca (NK SLOGA iz Miloševca) sem se zelo dobro razumel in sčasoma sva postala dobra prijatelja. Čutil sem, da lahko dam več v nogometu, zato sem očetu povedal, da želim poskusiti igrati na višji ravni v klubu NK MORAVA iz Velike Plane, kamor sem se nato tudi pridružil. Ko smo NK MORAVA iz Velike Plane igrali tekmo proti NK MARKOVAC iz Markovca sem bil rezervist. Trener me je dal v igro in takrat sem zadel gol. V tem klubu sem sicer bil vedno rezerva, na klopi, ne vem ali sem naredil napako, ko sem se odločil igrati za NK MORAVA iz Velike Plane. Saj sem imel pogosto težave v komunikaciji s trenerjem in soigralci. Dajali so mi manj podpore, priložnosti in tako sem se počutil diskriminirano ter nezaželeno zaradi tega, ker sem gluh. Zato sem se odločil, da zapustim NK MORAVA iz Velike Plane in se vrnem v svoj prvotni klub NK SLOGA iz Miloševca. V NK SLOGA iz Miloševca nas je treniral trener Radomir Đorđević, ki je z menoj veliko delal, me opozarjal na napake v igri, me izboljševal, mi predstavljal, kako izboljšati igro, hitrost, strel in druge skrivnosti nogometa. S trenerjem Radomirjem Đorđevićem smo dve leti zapored osvojili prvo mesto. Bili smo dobra ekipa z odličnim trenerjem. Žal se NK SLOGA iz Miloševca ni mogla uvrstiti v višji rang, najverjetneje zaradi finančnih razlogov. Na veliko žalost je nekega dne naš trener Radomirom Đorđevićem med tekmo izgubil zavest in umrl. To je bil šok zame, jokal sem. Cela vas, ljudje iz uprave NK SLOGA iz Miloševca, igralci, smo bili na slovesu, še zdaj ko pišem to biografijo, jočem, ne morem pozabiti svojega trenerja Radomirja Đorđevića. Ko sem dopolnil 18 let, sem vstopil v prvo ekipo NK SLOGA iz Miloševca. Trener me je pogosto pustil za rezervo na klopi. Nismo dobro igrali in NK SLOGA je padla iz 4. v 5. ligo. Zlatko Grujić Polič Zlatko Grujić Polič Pot je postopna, ni nenadnega prodora do spoznanja. Buddha
ZLATKO GRUJIĆ POLIČ Stran 28 Ko sem dopolnil 19 let, smo dobili novega trenerja v klubu NK SLOGA iz Miloševca z vzdevkom Cupi, imena in priimka se ne spomnim, igral sem malo, le občasno morda 5-10 tekem do konca sezone. Zato sem se odločil, da zapustim NK SLOGO iz Miloševca in se preselim v NK SLOGO iz Lugavčine, mesto Smederevo, ki je bilo v 5. ligi. Dve sezoni in pol sem igral za NK SLOGO iz Lugavčine, nato sem jih zapustil in se preselil v NK UDARNIK iz Lozovika. Tam sem bil eno leto, sezona je bila dobra, rezultati na lestvici dobri, navijači so me imeli radi in me podpirali. Ponovno sem se vrnil v NK SLOGO iz Miloševca, kjer sem bil kapetan ekipe. Po izpadu iz 5. lige NK SLOGA iz Miloševića sem kot prost igralec dobil ponudbo za igranje v Svilajncu, ki je 100 km oddaljenem kraju od vasi Miloševića in za njih sem igral eno leto. Takrat sem spoznal svojo sedanjo ženo Barbaro Polič. Poročila sva se in sem se preselil v Slovenijo v mesto Ptuj. Z ženo Barbaro imava tri sinove Janka, Rajka in Matka. Tukaj sem skoraj eno leto iskal nogometni klub, kamor bi se lahko pridružil in igral. Bilo je zelo težko, a na koncu sem našel nogometni klub Kidričevo. Kamor sem začel hoditi na treninge, se dobro izkazal in tako sta me predsednik Matevž in trener Aleš sprejela v ekipo nogometnega kluba Kidričevo. Oba sta bila korektna, prijazna in preprosta. Redno sem treniral, a na tekmah še nisem smel igrati, dokler nisem dobil ustreznih dovoljenj iz Srbije, nogometne zveze Velika Plana. To smo uspešno uredili. Nadaljnja nogometna pot v klubu se ni izšla po željah, zato smo sporazumno prekinili sodelovanje. Odločil sem se, da poiščem novo okolje in našel sem nogometni klub Rogoznica, kjer so me dobro sprejeli in igral sem več sezon. Pozdrav pred tekmo Tržič : Rogoznica Navijaški pozdrav - legenda Grujić Polič Zlatko Grujić Polič - odhod z igrišča
Stran 29 Po skoraj osmih letih igranja nogometa in ker bom kmalu dopolnil 40 let sva se z ženo strinjala, da je pa sedaj že dovolj nogometa. Misliti morava na najine tri otroke in na njihovo prihodnost. Vodstvu gospodu Petru sem sporočil, da želim končati nogometno kariero. Dne 3.6.2023 sem odigral zadnjo tekmo med Tržičem in Rogoznico z dresom številka 3 ter nosil kapetanski trak kjer sem igral 40 min. Na koncu tekme sem stekel po igrišču, se zahvalil navijačem, ženi Barbari in mojim otrokom za vso spodbudo. V mislih pa tudi trenerju Rajku Đorđeviću, ki ga pogrešam in se mu za vse zahvaljujem! Igralci obeh ekip so mi zaploskali v zahvalo in pozdrav. Vsi so me objeli, bilo je čustveno, tudi zajokal sem, ko sem zagledal navijače s prižganimi baklami zelene barve. Vsem sem se zahvalil, svoje nogometne kariere pa ne bom nikoli pozabil. Še posebej bi se rad zahvalil vodstvu za presenečenje, ki me je zelo razveselilo! Zahvaljujem se vsem mojim bližnjim iz Srbije, Nikoli in Nebojši, ki jih pogrešam ter ženi Barbari. Vse imam zelo rad! Še vedno pa imam rad svojega trenerja Radomirja Rajka Đorđevića, ki mi je bil moj najboljši trener in ga ne bom nikoli pozabil. Počivaj v miru, pogrešam te! Moja nogometna kariera je trajala skupno 28 let. Klubi za katere sem igral: NK SLOGA MILOŠEVAC; NK Udarnik Lozovik; NK Sloga Lugavčina; NK BUSUR; NK Slovenja Vas (Slovenija); NK Rogoznica (Slovenija); Prvenstvo gluhih - veliki nogomet; člani Smederevske Palanke; član Kragujevca; člani beograjske Olimpije; prvenstvo gluhih v futsalu; član Smederevske Palanke; član Kragujevac; član Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor; član Slovenske Konjice; prvenstvo Vojvodine v malem nogometu; član Društva za šport in rekreacijo gluhih Vršac; turnir gluhih v malem nogometu, zasebni, jubilejni, mednarodni in prijateljski; klub Smederevska Palanka; Kragujevac; Vršac; Beograjska Olimpija; Struna; Maribor; Ljubljana; Linz; reprezentanca veliki nogomet Jugoslavija; futsal reprezentanca gluhih; Srbija in Črna gora; Srbija; Slovenija; prvak lige v futsalu med gluhimi v ekipi; Kragujevac; Maribor. Zlatko Grujić Polič Zlatko Grujić Polič - Zlatko Grujić Polič - nogometna upokojitev Išči sebe skozi sebe. Ne dovoli, da drugi upravljajo s tvojo potjo. To je tvoja pot, res le tvoja. Ostali lahko gredo s teboj, vendar nihče ne more naprej namesto tebe. Tudi povsem majhne stvari so lahko povzročitelji velikega veselja. Timea Varga
GAMBIJA - DEŽELA NASMEJANIH LJUDI Stran 30 Sem Bina, bodoča vzgojiteljica predšolskih otrok, kot študentka pa že drugo leto pomagam na recepciji Hostla Pekarna, ki deluje v sklopu MKC Maribor. S člani društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor smo sodelovali pri predavanju, kjer smo se zaposleni učili, člani društva pa so nas naučili, kako se uporablja naša nova pridobitev v predavalnicah - slušna induktivna zanka. S pomočjo zanke sem obiskovalcem predavala o svoji izkušnji s prostovoljnim delom v Gambiji. Sedaj pa bi nekaj utrinkov svojega potovanja z veseljem delila tudi z bralci glasila. Moje potovanje v Gambijo je bila kombinacija mojih strasti – dobrodelnost, potovanje, želja po novih dogodivščinah ter delo v vrtcu. Gambijo - najmanjšo afriško deželo sem obiskala letošnjega januarja, kjer sem približno mesec dni dopoldneve preživljala v lokalnem vrtcu, družinam razdeljevala riž, obiskovala lokalne družine obenem pa imela čas Gambijo spoznati v pravi luči. Gambija je majhna država na zahodni obali Afrike, na zahodu obdana z oceanom, drugje pa jo obkroža Senegal. Gambija je po površini pol manjša od Slovenije, po številu prebivalcev pa sta si s Slovenijo zelo blizu. Uradni jezik je angleščina, zelo razširjeni pa so lokalni jeziki-mandinka, wolof in fulščina. Glavno mesto je Banjul. Njihova denarna enota je dalasij, menjali tečaj pa je približno 1 eur = 65 dal. V vrtcu sem imela možnost otrokom predstaviti nekaj aktivnosti, ki jih slovenski otroci zelo radi počnejo. Učili smo se matematike na zabaven način, veliko smo ustvarjali z materiali, ki smo jih prostovoljci prinesli s seboj, izvajali športne igre in poligone. V šolah in vrtcih je oprema zelo skromna, učilnice pa so (pre)polne otrok, kjer tudi po 30 in več učencev uči ena učiteljica. Pomagali smo pri administrativnem delu in na druge načine pomagali učiteljem. Šola v Gambiji ni obvezna in ni brezplačna zato se Gambija, kot tudi mnoge afriške države borijo z visoko stopnjo nepismenosti, žal, tudi v 21.stoletju. Izobrazba je nedostopna, a predstavlja ključ do razvoja države. Vpliva na kvaliteto življenja, zmanjšuje umrljivosti tako otrok kot odraslih, omogoča kvalitetnejšo medicinsko oskrbo in pridelavo hrane. Otroci zelo radi hodijo v šolo. Bina Štruc v Gambiji Bina Štruc z otroci
UGODNO Baterije za slušni aparat Za redne člane društva možnost nakupa cenovno ugodnih kvalitetnih baterij za slušne aparate. Cena 3,00 EUR za paket 6 kom baterij Baterije DURACELL (10, 13, 312 in 675) Baterije lahko kupite v v pisarni društva v času uradnih ur. Stran 31 Vsak dan so nas spremljali z vzkliki *toubab*, kar pomeni belec. Gambijci so zelo prijazni, topli in srčni ljudje. Zaradi pomanjkanja si med seboj pomagajo, si delijo hrano in druge potrebščine. Riž je glavna, včasih tudi edina jed, ki si jo lahko privoščijo. Jedo vsi skupaj-moški, ženske, otroci, sosedje, sorodniki iz ene sklede, ki jo postavijo na dvorišče. Hrana je enolična. Umrljivosti zaradi lakote skoraj ni, ravno zaradi skrbi za sočloveka in visoke stopnje empatije, ki jo imajo Gambijci do sočloveka. V tipičnem gambijskem domu ni elektrike in tekoče vode, nimajo hladilnikov in računalnikov, nimajo postelj, vsak svoje sobe. Po vodo morajo hoditi tudi daleč stran. Revščino dodatno otežuje neugodno podnebje, ki ima velik vpliv na pomanjkanje hrane, saj so izmenjujoče se sušne in deževne dobe težke za pridelavo pridelka. V Gambiji se turizem počasi razvija, med njegovo glavno sezono (Evropsko zimo) ponujajo številne dogodivščine - obisk parka opic, krokodilov, šimpanzov, vožnje po reki Gambiji, obisk otoka sužnjev, obisk raznih lokalnih prireditev ter njihovih tipičnih tržnic. Evropejci so njihovi najpogostejši obiskovalci, saj let iz Evrope traja le 6 ur, destinacija pa je tudi cenovno zelo privlačna. Stopinje se v mesecih sušne dobe, ki traja od novembra do sredine maja gibljejo okoli prijetnih 28 stopinj Celzija. Zaključim z mislijo, ki je znak organizacije Potuj kot prostovoljec - začne se pri meni, začne se pri tebi. Več o organizaciji si lahko preberete na www.zaotrokesveta.si. Tovrstna potovanja v človeku prebudijo posebne občutke. Spoznaš, da z lepo besedo ali dobrim delom lahko človeku zares polepšaš dan. V imenu ekipe Hostla Pekarna se Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor zahvaljujem za odziv na povabilo. Dr. Matjaž Debevc, na Ministrstvu za digitalno preobrazbo V okviru medresorske delovne skupine NSIOS sodelujem z Ministrstvom za digitalno preobrazbo pri pripravi besedila za oblikovanje predloga 3. odstavka 9. člena Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Predstavniki NSIOS, ki sodelujejo v medresorski delavni skupino smo dr. Matjaž Debevc, Igor Miljavec in Primož Jeralič. Hkrati je v podajanje predlogov MDP vpeta celotna delovna skupina za dostopnost informacij in komunikacij, ki deluje znotraj NSIOS. Na ministrstvu bodo preučili tehnično dokumentacijo (informacije o obstoječih standardih), ki so jih pridobili s strani NSIOS. Dr. Matjaž Debevc Bina Štruc Bodite sočutni, kajti resnično videti življenje skozi oči nekoga drugega je lahko najdragocenejša izkušnja in pomeni tudi živeti bolj polno življenje.
DOBRODELNOST Stran 32 PAKETI RDEČEGA KRIŽA Solidarnost je temeljna vrednota socialne države. Gre za prostovoljno podporo med ljudmi. Socialna in gospodarska kriza, ki smo ji priča, nas je opozorila na ranljivost in šibkost naših članov. Razmere pa so se v tem času občutno spremenile in stiska naših članov je zaradi višanja cen vedno večja. Zato smo želeli v letošnjem letu okrepiti svojo socialno čut in našim najbolj ranljivim članom pomagati pri premagovanju finančne krize. V ta namen smo zaprosili Območno enoto Rdečega križa v Mariboru za donacijo prehranskih paketov in pralnega praška. RK nam je tudi tokrat prisluhnil in prejeli smo 70 paketov z osnovnimi živili ter prašek za pranje perila. Delitev paketov smo organizirali v prostorih društev in tudi z dostavo na dom tistim, ki sami ne morejo po paket. Društvo se po svojih močeh trudi nuditi pomoč materialno in socialno najbolj ogroženim osebam in sicer v obliki paketov s hrano ter z izvajanjem različnih spremljevalnimi ukrepi, ki spodbujajo njihovo socialno vključevanje. Iskreno smo hvaležni Rdečemu križu Maribor za humanitarno pomoč za naše člane in njihove družine. ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA Zbiranje starega papirja ima v našem društvu med vsemi aktivnosti najdaljšo tradicijo. Pomembno je, da se tradicija zbiranja ohrani, ker s tem krepimo zavest ljudi o pomembnosti ločenega zbiranja odpadkov. Z zbiranjem starega papirja lahko vsakdo pripomore k ohranjanju okolja. Tako pomagamo varovati naravo in hkrati tudi zbiramo denar za delovanje društva. Zbran star papir (časopis, revije, letaki, pisarniški papir) lahko oddate v naše začasno skladišče. In ko bo skladišču ponovno velik kup papirja naročimo keson za odvoz papirja. Veliko nas je, ki se trudimo pri akciji zbiranja starega papirja, najbolj prizadevna sta še vedno Srečko Veit in Goran Jamnikar. Sama pravita tako: »Ker sva Eko fanta in znava skrbeti za okolje, hkrati pa rada pomagava drugim, sva zadovoljna, če lahko pripomoreva za kakšen evro pri organizaciji piknika.« Mira Meš Pivec Pomagamo tudi, ko dežuje. Zelo priden in rad pomaga pri različnih društvenih aktivnostih, Branko Srnko.
Stran 33 Janez Lah Severin Veter Kam nosiš veter mi srce, daj ponesi na skalnate gore, ki dvigajo se iz jutranje megle s soncem obsijane. Kam nosiš veter mi srce, daj spusti se v dolino, da slišalo bo srce mogočnih smrek šumenje, spev ptic in bistega potočka žuborenje, ki hiti v ravnino. Kam nosiš veter mi srce, ponesi nad cvetočo poljano nad travnike zelene, glej tam za gmajno pasejo se krave, nad njimi visoko pod oblaki se veselo lastovke lovijo. Kam nosiš veter mi srce ponesi tja na sončno obalo do modrega morja, da v poletni noči, ko potihnejo škržati ob šumenju morja srce sladko bo zaspalo. Kam nosiš veter mi srce odpihni tja daleč v kraje tuje, da videlo srce bi njihove lepote spoznalo tujih narodov običaje. Kam nosiš veter mi srce daj za trenutek v domačem kraju se ustavi, utrujeno srce z dogodki mnogimi prežeto na domači prag odloži. Janez Lah Severin Prvi maj Prišel bo praznik, spet delavci iz veselice na veselico bodo hodili, plesali, peli in se veselili. Pa vas sprašujem, je to res tisti prvi maj? In kolo zgodovine se vrti. Glejte, spet zarod nov oblastnikov krutih se rodi, ki v pohlepu za bogastvom delavca tepta in ga k tlom tišči. In spet prišel bo prvi maj, spet delavci z nageljnom pripetim, sklonjenih glav ob kozarčku vinca bodo sedeli. Ne bodo ne plesali in ne peli, le prijatelje, znance, sestre, brate mrtve bodo šteli. Pa vas sprašujem le zakaj, le zakaj? Se mar bo moral ponoviti ta krvavi prvi maj? Približujemo se 90. letu organiziranega delovanja gluhih in naglušnih v Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor V devetih desetletjih je bilo v različne programe ustvarjanja, druženja, izobraževanja, sociale, kulture, športa ter veliko drugih aktivnosti, vključenih na stotine članov, ki so skozi desetletja pomembno vplivali in spodbujali za obstoj in nadgradnjo delovanja društva vse v dobrobit gluhih in naglušnih oseb. POEZIJA
Stran 34 ZABAVA Ali prideš v središče labirinta? Koliko kvadratov vidiš? Kateri dve grdi čarovnici sta sestri dvojčici?
Stran 35 ĐARTOL AN BEGANOVOČ FATIMA BRAČKO JANEZ FERK ŽAN GALUN PRIMOŽ GRAJFONER PAVLA HAJDINJAK CVETKA JAŠARAJ HAMIT KALAJKŽIĆ JELA KOLARIČ MILAN KORPAR MARKO KOSTANJEVEC ALEKSANDRA KOTNIK MARIJA KRONIČ MARIJA KROPE VILMA LEHREHT IVAN LOHVYNCHENKO SOFYA MAJHENIČ IVANKA MAVRIN BRANKO PAVLIČ ALOJZIJA PAVLINEK ALOJZ PETROVIČ ANTON PETRUŠEVSKI SPASE POLIČ GRUJIČ JANKO PREDAN CVETKA SARNIČ MILAN ŠMIT IVAN ŠPES MARIJA VASTL IVAN VEIT JAGRIČ MAJDA VODUŠEK ADOLFINA ZAKERŠNIK SLAVKO ZUPANC FERDINAND ŽURAN DUŠAN MAJ JUNIJ ISKRENE ČESTITKE ZA 90. ROJSTNI DAN SLAVKO ZAKERŠNIK Naj bo ta dan poln smeha, ljubezni in čudovitih spominov. VELIKO ZDRAVJA IN SREČE TI ŽELIMO ČLANI DRUŠTVA BARTOL NENAD BEDENIK MAGDALENA BELŠAK TEREZIJA BIZJAK ZVONKO BRUNČIČ VESNA CEBEK BORIS ČEH TEA FERLIČ ANGELA GAP DUŠICA GRADIŠNIK ANTON HOČURŠČAK BORIS ILIĆ DUŠKO ILIJEVEC ANICA JAVORNIK NAJA KRANJC MARIJA LIPIČNIK ERIKA LONGAR LILIJANA MEŠ PIVEC MIRA MIHELIČ MARJETA MUSTER SUZANA PERC VIDA PETER ANA PLUŠKO JOŽICA PODGORŠEK ALOJZ RIBIČ ANA SAVEC SLAVICA ŠPUR CIRILA SRNKO BRANISLAV ŠURINA PAVEL THUMA BOJA N TUŠ ZORAN VAVDI MATEJA VIRC ALOJZIJA VUJANOVIČ ZDRAVKO ZAFOŠNIK PETER ŽMAUC BRANKO ŽURAN ANEJ
Stran 36 SVETOVANJE IN POMOČ nudimo gluhim, naglušnim in gluhoslepim občanom ter njihovim svojcem v primeru osebnih težav (brezposelnost, tehnični pripomočki, socialne stiske, svetovanje, informiranje o pravicah invalidov sluha, pomoč pri uveljavljanju pravice do invalidnine, …) v Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Trubarjeva 15, 2000 Maribor. Uradne ure so vsak ponedeljek od 9. do 12. ure in vsako sredo od 9.00 do 12.00 ure in 16.00 do 18.00 ure. Za dodatne informacije lahko pokličete: telefon 02/2522182, 041/777132 oz. pišete po faksu 02/6208851 ali e-pošti: [email protected]. V podružnici Ptuj na Potrčevi 34 Uradne ure so vsak tretji petek v mesecu od 16.00 do 18.00 ure. IZPOSOJA INDUKCIJSKE ZANKE ZA NAGLUŠNE, za člane s slušnim aparatom. Informacije dobite v pisarni društva v času uradnih ur. OBVESTILA ČLANKE ZA GLASILO NAŠ GLAS Lahko prinesite v društvo ali pošljete po navadni pošti, lahko tudi pošljete po e–pošti, do 23.8.2023, priložite tudi fotografijo. VADBE IN TRENINGI PIKADO ponedeljek 8 – 10 ure, sreda 16-18 ure, večnamenska dvorana Društva Dom v pritličju. Kapetan pikada Goran Jamnikar. TELOVADBA četrtek 11 - 12 ure, večnamenska dvorana Društva Dom v pritličju. ŠAH sreda 18-20 ure v prostorih društva. Kapetan šah Franc Perkovič. RUSKO KEGLJANJE torek 10-12 ure, sreda 14-16 ure, dvorišče Društva Dom. Kapetanka rusko kegljanje Zdenka Jamnikar. NAMIZNI TENIS Četrtek 8-10 ure, petek 8 – 9 ure dvorana Društva Dom v pritličju
Stran 37 VABILA - OBVESTILA o aktivnostih julij - avgust Cenejše vstopnice za kopanje Terme Ptuj lahko kupite v pisarni društva v času uradnih ur. Cena 11 €. Prevzem brezplačnih doniranih baterij v času uradnih ur. Tip 312, 10, max. 3 zavitke po 6 baterij. 23.6.-1.7.2023, Art Kamp, Festival Lent. 5.7.2023, Sestanek na MDDSZEM pri ministru Luka Mescu, Milan Kotnik. 5.7.2023, Sestanek na MSP, 6. seja posvetovalnega telesa za dolgotrajno oskrbo, Milan Kotnik. 1.7.2023, Državno prvenstvo športni ribolov, DOOS CE. 13.7.2023, Predstavitev projekta Ready4Heat MOM, Mestna občina Maribor. 13.7.2023, Delovni sestanek na ZDGNS, vsebine programov, Milan Kotnik. 19.7.2023, Prevozi odpadejo in ni uradnih ur (letni dopust). 25.8.2023, športno-rekreativno srečanje invalidov, ŠRC Fontana. Prijave do 28.6. 26.8.2023, DP gluhih balinanje – dvojice, DOOS Celje. Prijave pri Franci Perkovič do 15.8. 26.8.2023, 70. letnica društva Severne Primorske. Prijave pri predsednici Ernestina Savski do 28.7. 1.-3.9.2023, Likovna kolonija, Krško. Prijave do 10.8. 30.9.2023, Mednarodni dan gluhih, Velenje. Prijave pri predsednici Ernestina Savski do 4.9. 25.11.2023, 90. obletnica, Narodni dom Maribor. Prijave pri predsednici Ernestina Savski do 15.11. Akcija zbiranje starega papirja se nadaljuje. Lani zbrali 6 ton in s tem pomagali pri ohranjanju narave in slovenskih gozdov. Skupaj v 9-ih letih smo zbrali več kot 30 ton starega papirja. V spomin Peter Terbuc 17.12.1962 - 16.5.2023 Iskreno sožalje njegovim svojcem. Člani Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor OBJAVE V MEDIJIH, MAJ - JUNIJ 5.6.2023, RTV SLO, Prepovedani jezik, https://365.rtvslo.si/arhiv/tednik/174963115? fbclid=IwAR2Xgy4a0vK30qKQLhi4MZ9aWO36rTuxes8ZD9xg07Ip-diltBody1yvdws 17.6.2023, RTV SLO, Poročila ob petih (od 4:20 minute), Druženje gluhih in naglušnih, https://365.rtvslo.si/ arhiv/porocila/174965958 17.6.2023, RTV SLO, Poročila ob petih, V Slovenski Bistrici druženje gluhih in naglušnih, https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/174965949 18.6.2023, NOVICE.SVET24, Raka je premagal s kemoterapijo, pomagal pa si je tudi z zelišči, 74-letni Borut Cerkvenič iz Maribora, https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/648ef67c60874/raka-jepremagal-s-kemoterapijo-pomagal-pa-si-je-tudi-z-zelisci 23.6.2023, RTV SLO TELE M, Začenja se Festival Lent, https://365.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174967426
NAROČANJE TOLMAČA PREKO KLICNEGA CENTRA Vsi gluhi uporabniki lahko preko klicnega centra lahko naročijo tolmača. Naročanje tolmača preko klicnega centra je možno le za registrirane uporabnike. V pisarni društva dobite vse informacije in pomoč pri prvi prijavi. Pomoč pri registraciji za klicni center vam nudimo v pisarni društva v času uradnih ur. Tolmača lahko naročite preko SMS sporočila na mobilni številki združenja (031 354 600, 031 752 554) in spletnega obrazca. http://www.tolmaci.si/ Klicni center za osebe z okvaro sluha deluje 24 ur na dan vse dni v letu. Stran 38 SEZNAM TOLMAČIC V PODRAVJU ANJA KOTNIK GSM 051 264 082 DORIS PIHLER GSM 041 616 089 KAJA ZLATKA FRANGEŽ GSM 040 241 505 LIDIJA LETONJA GSM 041 282 344 MARIJA KOSER GSM 031 316 040 SUZANA KRSTESKI GSM 041 600 201 TADEJA KOKOL GSM 031 894 661 INFO, TOLMAČI Kungota Šentilj Sv. Ana Selnica ob Dravi Maribor Pesnica Sv. Jurij Lenart Cerkvenjak Lovrenc na Pohorju Ruše Hoče Duplek Sv. Trojica v Sl. goricah Sv. Andraž Trnovska vas Benedikt Juršinci Destrnik Ptuj Dornava Ormož Središče ob Dravi Zavrč Cirkulane Gorišnica Podlehnik Videm Markovci Hajdina Kidričevo Majšperk Makole Poljčane Slovenska Bistrica Oplotnica Rače-Fram Miklavž Starše Žetale Sv. Tomaž Področje delovanja društva v Podravju 41 občin
KONTAKTI, KOLOFON, SOFINACERJI Stran 39 IME PRIIMEK, funkcija: TELEFON: E - POŠTA: URADNE URE: ERNESTINA SAVSKI, predsednica društva 041 319 420 MILAN KOTNIK, strokovni delavec-sekretar 02 2522182 02 6208851 (faks) 041 777 132 [email protected] [email protected] ponedeljek: 9:00 - 12:00 Sreda 14:30 - 17:30 GORAN JAMNIKAR, namestnik predsednice 070 707 519 FRANCI PERKOVIČ, predsednik športne sekcije 031 584 920 DANILO HOLC, predsednik podružnice Ptuj 031 247 955 1x mesečno vsak tretji petek 16:00 - 18:00 Naslov: NAŠ GLAS Glasilo urejajo: * Milan Kotnik, strokovni delavec-sekretar * Mira Meš Pivec Založnik: Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor Naklada: 450 izvodov, 40 strani 30.6.2023 Tisk: Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor Digitalna izdaja objavljena na: http://www.dgnp-mb.si, https://www.facebook.com/ dgnp.maribor/ Glasilo »Naš glas« pošiljamo v vse domove upokojencev na področju Podravja, kjer bivajo gluhi in naglušni ljudje, z namenom, da jim popestrimo njihov vsakdan, da dobijo aktualne informacije s področja delovanja društva in ostale pomembne informacije. Glasilo prejemajo tudi vse mestne občine in občine na območju delovanja Društva v Podravju. Mariborska knjižnica enota Rotovž Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor prejemajo naše glasilo z namenom ponuditi ga svojim bralcem v branje in trajnega arhiviranja pisnih publikacij Maribora. Prav tako pa vsako številko Naš glas v 16-ih obveznih izvodih pošljemo Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Glasilo si izmenjamo z društvi GN v Sloveniji. Info Društva DRUŽABNA SREČANJA, AKTIVNOSTI: MARIBOR: SREDA 16.00 - 20.00 URE podružnica PTUJ: PETEK 17.00 – 20.00 URE NAŠ GLAS - interno, brezplačno glasilo Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor Trubarjeva ulica 15, 2000 Maribor podružnica, Potrčeva ulica 34, 2250 Ptuj Izid brezplačne številke so omogočili sofinancerji: Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, Mestna občina Maribor, Občina Duplek, Občina Lovrenc na Dravskem polju, Mestna občina Ptuj, ZŠIS-SPK, Občina Poljčane, Občina Slovenska Bistrica, ZRSZ – OS Maribor
FOTOUTRINKI MAJ - JUNIJ