02 Analiza in sinteza

PRINCIC

SEMINAR

2019/2020

ANALIZA IN SINTEZA
Obiskana mesta, reference, občutki, opažanja



Barve KAZALO
Materiali in teksture
Javni prostori 4
Senca, kot sistem oblikovanja 8
Waterfront 10
Obalni pas 16
Odprtine 18
Porticus/Arkade 20
Ideja 22
24
26

BARVE

Ugotovili smo, da se določena paleta barv ponavlja 14 | Pastela paleta 17 | Blok stavb in stara fabrika
na velikem številu hiš obmorskega dela mesta Izo- 15 | Pastela paleta 18 | Stari del mesta
la. Te barve tvorijo manjša celovita območja, ki smo
jih razporedili v tri barvne palete. Poleg teh sklopov 16 | Pastela paleta 19 | Območje Arigoni
določenih barv lahko najdemo posamezne barve
in tone tudi samostojno kot barve sten ob ulici,
dvoriščne ograje ali celo fasade posameznih hiš v
središču, ki smo jih umestili v druge barvne palete.

Seveda enakih tonov in intenzivnosti ne najdemo
po celem mestu, bolj kot se približujemo obali, bolj
jasne postajajo barve. Za razliko od prvih dveh palet,
je zadnja na pogled prijaznejša in združuje umirjene
tone in barve. Dajejo občutek harmonije in vključu-
jemo jih med „barve Mediterana“ ki smo jih našli in
opazovali med obiski primorskih mediteranskih
mest Italije, Hrvaške in Slovenije.

4

5

6

7

MATERIALI IN
TEKSTURE

-
-
-

Raziskovalna naloga je namenjena zbiranja ma-
terialov po Mediteranu. Kakšne so uporabljali v
preteklosti in kakšne se uporablja danes? Meja
med tema dvema časovnima pasoma je leto
1960. Reference sva zbirale le iz obmorskih
mest, kot so: Malaga, Valencija, Barcelona, Mar-
seille, Monako, Genova, Neapelj, Bari, Benetke,
Trst, Zadar, Split, Dubrovnik in Krf.

8

-
-
-

9

PRAÇA
DO COMÉRCIO,
LISABONA

Trg je oblikoval in obnovil arhitekt Eugenio dos
Santos. Izhajal je iz ideje velikega in pravokotne-
ga trga v obliki črke U, ki se odpira proti reki. V
pritličjih stavb se nahajajo galerije in skupni pros-
tori. Fasada se zaključi v dveh večjih stolpih, ki
služita kot spomenik uničenemu stolpu ribeirske
palače. Iz mesta vstopimo skozi glavni slavolok
Triunfal da Rua Augusta nad katerim se nahaja-
jo kipi pomembnih figur Portugalske zgodovine.
Primer je izbran, ker vključuje skoraj vse ele-
mente, ki si jih zamislijo na javnih prostori oziroma
trgih ob vodah in jih imamo namen uporabiti v
Izoli. To so seveda arkade, ki tečejo skozi celotno
fasado trga in se nadaljujejo tudi v notranje ulice
ter tako omogočajo človeku, da se umakne in
skrije pred močnim soncem ali slabim vremen-
om. Pomembna je tudi enovito oblikovana fasa-
da, ki daje prostoru karakter, mogočnost in pre
poznavnost. Naslednji element je slavolok, torej
močna vstopna točka, ki na eni strani povezu-
je ogromno proporcijsko praznino v kateri se
popolnoma izgubimo ter na drugi strani majhne
ulice, ki nas popeljejo čez mesto. Odprtost proti
morju daje prostoru čar in mu omogoča dihan-
je. Zanimive so tudi ulice, ki zarežejo v fasado,
jo prekinejo in tako omogočijo, da preostali del
mesta vstopi v praznino. Ob obali se nahaja tudi
lahka vstopna platorma, ki omogoči prihod tudi
z morja. Na lokaciji te ideje nemoremo uporabi-
ti, saj se nahajamo neposredno zraven marine,
ki nam ta potencial onemogoči. Levo in desno
ob reki Tagun se nadaljuje obalni predel, ki daje
Lizboni prijeten videz tudi z reke. Ta koncept ima
velik potencial na našem območju, saj bi Izoli dali
novi “pogled z morja”. Po industrijski revoluciji je
kraj počasi začel izgubljati na pomenu glavne
komercialne in pristaniške točke, saj so se začeli
pojavljati novi načini prevoznih sredstev in tako
zasenčili ladijski promet. Danes služi kot pros-
tor prireditev, točka srečevanja in kulture ter
zgodovinski monument. To omogoča, da pros-
tor še danes ne glede na ogromne propocije
ostaja poln vsakodnevnih dogodkov. Na to mo-
ramo biti pozorni pri oblikovanju javnih površin,
da s časom ne ostanejo prazne.

10

11

MORSKE ORGLE ,
POZDRAV SONCU
ZADAR

Morske orgle in
SR]GUDY VRQFX =DGDU
9ORUH $OEDQLMD

Arhitekt Nikola Bašić je ustvaril enega najbolj
poetičnih javnih prostorov Mediterana, ki upora-
blja moč valov in sonca, da ustvari nepozabno
vzdušje. Projekt morskih orgel je bil postavljen
leta 2005 in vsebuje 35 orgelskih cevi, ki proiz-
vajajo melodične zvoke skozi luknje v gladkem
belem kamnu. Glasnost, barva in hitrost glasbe
pa je odvisna od morskih valov. Pozdrav soncu, ki
se nahaja v istem prostoru je narejen iz večplas-
tnih steklenih plošč, ki so položene v krog in se
odzivajo na isto energijo valov. Pod steklom so
solarni moduli, ki v času sončnega zahoda oživi-
jo. Prostor se nahaja na vogalni točki Zadra, ki
je odlična lokacija za pristen stik z morjem. Od
mesta ga ločuje pas zelenja in parkovne ured-
itve, ki delujejo kot filter in človeku dajo občutek
da ga z vseh strani obdaja samo narava. Iz ene
strani na ta prostor pride promenada, ki je od
morskih orgel ločena z višinsko razliko, na drugo
stran pa se trg nadaljuje v manjše pristanišče.
Javni prostor je oblikovan presenetljivo prepros-
to - deluje kot prazna površina, kjer je Pozdrav
soncu v višini belega kamna in zato razen
barvno ne izstopa, edino vidno oblikovanje pa
so stopnice morskih orgel. Te se spustijo prav
do morja kjer se človek lahko dotakne vode ali
opazuje pljuskanje in pršenje valov. Prostor ima
izjemen potencial, saj z majhnimi posegi naredi
veliko spremembo in ustvari enkratno vzdušje v
prostoru.

12

13

TEL AVIV
CENTRALNA
PROMENADA
IZRAEL

Tel Aviv Centralna
3URPHQDGD ,]UDHO

Centralna promenada v Tel Avivu, Izraelu, delo
arhitektov Mayslits Kassif, je zanimiva ne samo
zaradi osenčenih sistemov, vendar tudi kot celot-
na promenada na splošno. Ker je tam povpreč-
na najnižja temperatura okoli 14 °C, to pomeni,
da je podnebje precej toplo. Zato potrebujemo
fleksibilen prostor tako v zimskem kot tudi v po-
letnem času, sploh na območju promenade ob
morju, kjer poleti čez dan pripekajoče sonce
zelo segreje tla in tudi celotno okolico. V tem pri-
meru vidimo, kako lahko preprosta konstrukcija
ustvari senco in nam tako olajša življenje.
Sistem je zelo preprosto sestavljen, in sicer iz
dveh podstavkov, stebrov, na katerih stoji lese-
na streha, sestavljena iz tankih paličic in tako
spominja na slamnato streho. Čeprav ta ni
popolnoma zaprta, kot npr. betonska plošča,
nam kljub temu nudi dovolj sence. Pod siste-
mom imamo klopi, kamor se lahko usedemo
in opazujemo obalo, malo naprej od nje pa so
tri širše stopnice, kamor se lahko usedemo, če
je klop zasedena; senca pada dovolj daleč, da
nam ni treba skrbeti, kam se lahko usedemo. Ta
tipologija osenčenih sistemov spominja na per-
gole ali pa skorajda slamnate senčnike; značilna
je za kraje z veliko sonca in vročine in obmor-
ske kraje. Podoben sistem bi zaradi vsega tega
spadal tudi na promenado v Izoli.

14

15

JOSEP ANTONI CODERCH
SENČILNI SISTEMI

-RVHS $QWRQL &RGHUFK
VHQĀLOQL VLVWHPL

Pri tipologijah osenčenih sistemov je izredno
pomembno omeniti enega izmed najpomem-
bnejšimi španskih arhitektov po drugi svetovni
vojni, to je Josep Antoni Coderch. Znan po pro-
jektih kot so Edificio Girasol, Casa de la Marina,
Casa Ugalde, Casa Rozes in mnogo drugih. Je
odličen primer kako se lahko na moderni način
intepretirajo znani senčilni sistemi v mediteranu.
Z elementom senčnih panelov in dodatkom
barvitih materialnih linij skozi celotno vertikalno
dolžino poudari pomembnost kompozicije
fasade, hkrati pa se vzpostavi karakter in pre-
poznavnost arhitekture. Senčila so uporabljena
kot povezovalni element med notranjostjo in zu-
nanjosto. V primeru direktne osvetlitve zagotav-
lja dovolj veliko osenčenost notranjega prostora,
hkrati pa sence ustvarijo prijeten in topel ambi-
ent. Zanimiva je uporaba senčilnih sistemov kot
usmerjevalni element, ki uokvirja poglede proti
morju ali drugim interesnim točkam mesta. Z
vzpostavitvijo pomičnega sistema na panelih
je omogočena fleksibilnost estetike fasade ter
ustvarjanje novih senčnih ambientov v notran-
josti in zunanjosti objekta. Popolnoma korekten
primer koncepta, ki ga lahko nadaljno razvijamo
pri arhitekturi v Izoli.

16

17

WATERFRONT 13 | Pobočje, plaža
15 | Diagonalen prerez
Tukaj je pomembna tudi tipologija in število 17 | Prerez v dveh nivojih
strani mesta, ki mejijo na morje. Zanemariti pa 19 | Stopničast prerez
ne smemo prereza obalnega pasu in pomena
vizualne ter fizične dostopnosti do morja. Ug-
otovili smo, da večina mest želi ohraniti kon-
tinuirano, horizontalno fasado ob morju. Poleg
horizontalne strukture mesta pa se pojavlja
močna vertikala v obliki zvonika oziroma v pri-
meru Izole to vertikalno dominanto predstavlja
dimnik bivše tovarne Argo.

18

19

OBALNI PAS

Prostoirnsupsrteahvaljjaannjjaa

SPLIT in njegova obala, riva (waterfront), sta para-
GLJPD VYRMH ]JRGRYLQH LQ ]QDÏDMD PHG QDMEROM ]D-
QLPLYLPL LQ QDMEROM VSHFLߔÏQLPL NUDML Y 6UHGR]HPOMX
6SOLWVND ULYD MH XUEDQL]LUDQ MDYQL RGSUW LQ GRVWRSHQ
SURVWRU VWDU OHW 6WRML SUHG 'LRNOHFLMDQRYR
SDODÏR QHNRÏ GRPRP ULPVNHJD FHVDUMD 0RGX-
ODUQD ULPVND REOLND SDODÏH MH Y ]DGQML ID]L SRVWDOD
RNYLU NL MH REOLNRYDO PHVWR LQ XVPHULO QMHJRYR ģLU-
LWHY QD HQDN QDÏLQ VR GLPHQ]LMH PDWHULDOL LQ REOLND
PRGXODUQH PUHŀH EHWRQVNLK HOHPHQWRY SRORŀHQLK
QD ULYR XVPHUMDOL UD]SRUHGLWHY LQ SRORŀDMH YVHK RV-
WDOLK HOHPHQWRY MDYQHJD SURVWRUD

Split in njegov obalni pas sta, paradigma svoje
zgodovine in značaja, med najbolj zanimivimi in
najbolj specifičnimi kraji v Sredozemlju.
Splitska riva je urbaniziran, javni, odprt in dost-
open prostor, star 1700 let. Stoji pred Diokleci-
janovo palačo, nekoč domom rimskega cesarja.
Modularna rimska oblika palače je v zadnji fazi
postala okvir, ki je oblikoval mesto in usmer-
il njegovo širitev; na enak način so dimenzije,
materiali in oblika modularne mreže betonskih
elementov, položenih na rivo, usmerjali raz-
poreditev in položaje vseh ostalih elementov
javnega prostora. Vsi urbani elementi so zasno-
vani pasebej in skušajo uprizoriti lokalni duh in
vzdušje prostora.

20

21

ODPRTINE

Odprtina je lahko komunikacija, povezava med
dvema zasebnima prostoroma. V primorskem
oziroma mediteranskem mestu pa je najbolj
pomemben odnos odprtine do sonca - ko-
ličine svetlobe ki jo prepušča in na kakšen način
jo prepušča. S to problematiko in vprašanjem
se prebivalci ukvarjajo že dolgo časa in sma-
tramo da so rešitve ustrezne tudi za naš pro-
jekt, z majhno našo intervencijo v modernizaciji
samih elementov.

22

23

ARKADE

Arkade določijo os gibanja in dodajo cine-
matografijo prostoru. S pomočjo arkad lah-
ko povežemo stavbe in ustvarimo občutek
celote. Tako dobimo usmerjeno pot, ki pote-
ka med stavbami in omogoča ljudem da se
enostavno sprehodijo od točke A do točke B
skozi arkade, ki večkrat postanejo scenografija
prikritega, specičnega, spontanega dogajanja
mesta.
Doževa palača v Benetkah je eden izmed na-
jlepših primerov Gotike Fiorito. Celotna palača
kljub monumentalnosti deluje zelo lahkot-
no, kar je posledica arkad, ki se raztezajo na
dveh nadstropjih in dematerializirajo marmor.
Arkade zapolnijo vrzel, ki nastaja med javnim
- odprtim trgom svetega Marka ter zasebno
- zaprto doževo palaco. Zbliža ta dva navidez
različna prostora, naredi palačo bolj umeščeno
v prostor, hkrati pa nudi tudi senco in zaščito.
Smer vodenja je podkrepljena s stebri, ki pote-
kajo v klasičnemu ritmu ter bogatijo scenogra-
jo ob trgu svetega Marka.

24

25

IDEJA 1

V tej verziji smo želeli poenotiti območja. Glav-
na ideja je bila prav tako promenada. A names-
to linije objektov ob promenadi, je tu zazidana
ogromna površina v kateri nato nastajajo intro-
vertirani trgi. Vsak trg bi bil različno oblikovan in
velik ter obdan z različnimi funkcijami. Pritličja bi
bila prav tako namenjena javnemu programu.
Ta verzija oponaša strukturo starega mestne-
ga jedra, a v veliko večjem merilu. Omogoča
radnovednost, igrivost in raziskovanje, a je vsak
del območja definiran in bi se moral izpelja-
ti kot načrtovano za izpoljeno vizijo, torej ne
omogoča fleksibilnosti, postopnje gradnje in
prilagajanje času.

26

27

IDEJA 2

Želeli smo poenotiti območja, da bi delovala
kot celota. Vodilna ideja je nadaljevanje prom-
enade. Ob novonastali promenadi bi bila lini-
ja visokih stavb, ki bi tvorile waterfront Izole.
V pritličju bi bil javni program, ki bi oskrboval
promenado. Sem bi spadale razne trgovine,
restavracije, lokali... Javni program bi bil senčen
z arkadami, katere bi ob celotni promenadi
poenotile objekte. V nadstropjih teh objektov bi
bil stanovanjski program namenjen Izolanom,
le v manjšem predelu ob parku bi bil botični ho-
tel. Na vrhu teh stavb bi bili lahki, odprti paviljoni,
ki bi služili kot luksuzna stanovanja z velikimi
terasami. Ti objekti bi zastavili jasno mejo med
območjem promenade in notranjim območ-
jem. Notranje območje bi bila ogromna zele-
na površina - gozd, ki bi povezoval obstoječe
koščke parkov. V tem območju bi se pojavila
zanimiva, odprta in drugačna arhitektura. Vsa-
ka stavba bi delovala sama zase v tej ‘galeriji
arhitektur’ v parku, kar omogoča fleksibilnost in
prilagajanje času. V območju Arigoni bi obdržali
obstoječi park in prenovili letni kino. Na območ-
ju Argo bi bili umeščeni hotel, kulturni center in
nova stavba občine, ter nekaj vila blokov. Kultur-
ni center in občina bi zaobjemala manjši interni
trg. Na območju IP3 pa bi poudarili skvero in ga
dopolnili z novimi funkcijami. Tu bi bil nacionalni
muzej ribištva, nove obrtniške delavnice in ino-
vativni center. Vsa območja bi zamejili tudi proti
glavni cesti. Tu bi z novimi objekti, ki bi služili kot
individualne vile tvorili kontinuirano linijo. Glavni
trg Izole bi iz obstoječega območja prestavili na
novo območje razširjene promenade, v bližino
nove občine in kulturnega centra.

28

29

Avtorji besedil, ilustracij in fotografij

Mia Konjikušić
Korina Kuzmić
Ana Stojkovska
Manca Ropret
Maruša Kovač
Sandi Naglič
Flori Kermauner Jesih
Jon Kuštrin Turčinović
David Vavtar
Klemen Frece
Jernej Koritnik
Aleksandra Kuzeva
Sara Mask
Veronika Zelko
Nika Koren
Jan Gržinčić
Ivan Orlandić
Martin Majcen

Grafično oblikovanje in uredništvo

Mia Konjikušić

Lektoriranje

Maruša Kovač

Mentorji

Izr. prof. mag. Alessio Princic
asist. Paulo Barbaresi
teh.sod. Matjaž Marinič
demonstrator Mia Konjikušić
demonstrator Maruša Kovač
demonstrator Sandi Naglič

30

Izjava o avtorskih pravicah. Slikovno gradivo je rezu-
ltat dela študentov študijskega procesa na Fakulteti

za arhitekturo v Ljubljani. Gradivo pridobljeno s
svetovnega spleta ima pravice pridžane pri njihovih
avtorjih. Publikacija je v celoti namenjena izključno
z namene raziskovalne dejavnosti v okviru študija

Univerze v Ljubljani.

31

Fakulteta za arhitekturo