Mariborska dvorišča 2.0 raziskava mala

Raziskava stanja
Mariborskih dvorišč

2020

Kazalo

I. Izhodišča
Opredelitev pojma dvorišča
Namen in cilji
Uporabljena metodologija
Območje raziskave

II. Pregled zakonskih podlag
III. Popis stanja dvorišč znotraj nekdanjega mestnega obzidja v letu 2020
IV. Anketa Mariborska dvorišča

Vsebina in vzorec
Rezultati in analiza
V. Kratke zgodbe
VI. Zaključki in predlogi

Dvorišča so neke vrste introvertirani prostori, ki jih zlahka spregledamo, zato pa
obiskovalcu nudijo toliko več, ko jih odkrijejo. Arhitekti bi morali prepoznati njihovo
obstoječe stanje oz. prvinsko indentiteto kot pomembno danost in jih, v kolikor se izkaže
potreba, nadgraditi oz. prenoviti na senzibilen način. Iz urbanističnega vidika pa
predstavljajo dvorišča za staro mestno jedro Maribora pomembno zgodovinsko entiteto, ki
predstavlja neločljiv del mestnega tkiva. Mesto se zaradi njih, kljub temu, da je majhno, zdi
večje, četudi navznoter. Če bomo kot skupnost prepoznali njihov pomen in potencial, bo
življenje v mestu kvalitetnejše. Dr. Kaja Pogačar, arhitektka in urbanistka

I. Izhodišča

Opredelitev pojma “dvorišče”

dvoríšče -a s (í) prostor pred hišo, za njo ali med hišo in pripadajočimi gospodarskimi
poslopji: pometati dvorišče; zapeljati voz na dvorišče; ograjeno, tlakovano dvorišče;
kmečko, šolsko dvorišče / kraško dvorišče; notranje, zunanje dvorišče (SSKJ)

“Tip stanovanjske hiše na dvorišče (arhitekturni pomen) velja za najstarejši tip mestne
hiše, njeno dvorišče pa se ujema z elementarno predstavno o skupnem mestnem prostoru,
ki je prešel v simbolno obliko. V vsem svojem razvoju je ustrezal določenemu modelu
družbenega življenja, različnim socialnih skupinam in specializiranim javnim funkcijam.”
Jerneja Ferlež, Mariborska dvorišča (2001)

Opredelitev pojma “dvorišče” II.

“Dvorišče je del arhitektur vseh kultur in vseh časov. S hišo tvori funkcionalno celoto. Vsaj v
osnovi opredeljuje neke vrste zaprtost pred zunanjim svetom, veže ga navezanost na eno ali več
zgradb, ki se jih dotika.” Jerneja Ferlež, Mariborska dvorišča (2001)

Mariborsko dvorišče (kot ga razume dr. Jerneja Ferlež in kot ga uporabljamo za pričujoče
delo)
je odprti prostor za hišo, praviloma ločen od sosednjih dvorišč, dostopen skozi hišno vežo. Pogosto
je vezan na pritlične prostore zgradbe, stanovalci, lahko pa tudi najemniki in obiskovalci, pa ga
uporabljajo za različne namene.

Namen in cilji

Od leta 2012 na svetu živi več ljudi v mestih kot na podeželju, zato zeleni prostori urbanih središč pogosto
predstavljajo ključne stične točke stika med naravo in človekom. Odslikavajo odnos človeka do svojega naravnega
okolja, njegove skrbi za biotsko raznovrstnost in ozaveščenosti o trajnostnem skupnostnem sobivanju.
Maribor ima v tem oziru izjemno prednost, značilno urbanistično lastnost – množico notranjih dvorišč v samem
jedru mesta, ki so v veliki meri tudi zelene površine. Dostikrat ta še zmeraj predstavljajo prepotrebna »pljuča«
stanovanjskim stavbam, ki jih obkrožajo, stanovalcem nudijo stik z naravo in njenimi prebivalci in s tem
predstavljajo neko naravno ravnovesje v sicer zelo urbanem srednjeveškem središču mesta. Tako pomembno
zvišujejo kvaliteto življenja v drugem največjem mestu Slovenije.

Skozi pričujoče delo smo želeli:
- Popisati trenutno stanje mariborskih dvorišč znotraj nekdanjega mestnega obzidja
- Ugotoviti zakonske podlage urejanja teh prostorov
- Pridobiti vpogled v izzive prebivalcev in uporabnikov dvorišč

Metodologija

Pri pričujoči raziskavi smo uporabljali metode kvalitativnega raziskovanja

● Terensko delo: fizični pregled dvorišč
● Sondiranje s pomočjo vprašalnika med prebivalci in uporabniki dvorišč
● Pogovori z deležniki
● Naracija zgodb
● Analiza zakonodajnih listin

Območje raziskave

Območje raziskave

Raziskava se osredotoča na dvorišča v starem mestnem jedru, znotraj nekdanjega mestnega
obzidja oz. v kvadrantu, katerega meje se skoraj pokrivajo z linijo Pristaniška ulica -
Vodnikov trg - Strossmayerjevo ul. - Gregorčičevo ul. - Maistrov trg - Trg Svobode - Ulica
Maksimiljana Držečnika - Ulici slovenske osamosvojitve - Usnjarska ulica - Vojašniška ulica
- Pristan.

Kvadratura: 234.718 m2
Ocenjeno število prebivalcev: 1500*

“Trendom ozelenjevanja mest navkljub ostaja delež zelenih prvin v mestih sorazmerno majhen. Notranja
zelena dvorišča karejske pozidave imajo večplastno urbanistično vrednost. Blagodejen vpliv na širšo
mestno klimo v prvi vrsti uživajo neposredni stanovalci, ki so deležni še socialnih, prostočasnih in
ekoloških kvalitet, ki jih imajo zelene površine s svojimi funkcijami (vrtički, druženje, počitek, igra,
opazovanje narave). Kljub introvertiranosti in poljavnosti tovrstnih prostorov je del kvalitet zaznaven v
širšem mestnem prostoru. Tako se dvojnost dvorišč lahko udejanja skozi percepcijo skrito/odkrito,
javno/zasebno in regulirano/improvizirano ter nosi bivanjski in razvojni potencial za meščane in
obiskovalce.”
Robert Gostinčar, krajinski arhitekt

II. Pregled

zakonskih podlag

Ob pregledu aktualne zakonodaje opažamo, da se dvorišče opredeljuje kot pripadajoče
zemljišče.
Dvorišče kot sestavina prostora pravno ni opredeljeno, bolj gre za arhitekturni
element.

“Da dvorišča, ki je najbolj splošno prepoznana ne-javna vrsta površine ob stavbah, praktično ni v pravnem redu, je

sama po sebi pomembna ugotovitev. Pravzaprav ne vem, kako bi v vsakdanjem jeziku sploh lahko drugače rekel
prostoru ob hiši, ki ni v javni rabi. 'Pripadajoče zemljišče' je mogoče lahko splošnejši formalni termin, ampak tudi pod
razno ga ne bi uporabil v vsakdanjem jeziku ali poljudnem tekstu.” Marko Peterlin, IPOP

Državna zakonodaja

● Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
● Stanovanjski zakon
● Gradbeni zakon (GZ)
● Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)
● Uredbo o prostorskem redu Slovenije
● Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju

pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)

“Arhivska” raba zemljišč
● Pravilnika o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru - omenja dvorišče kot
način rabe zemljišča

Mestni odloki

● Odlok o razglasitvi nepremičnih in kulturnih spomenikov na območju občine Maribor (marec, 1992)

Sektor za urejanje prostora
● Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje starega mestnega jedra v Mariboru (MUV, št,
1/02, 24/04, 27/07 - obv.razl., 13/13 - obv.razl., 2/14 - obv.razl.)
● Odlok o ureditvenem načrtu območja med Gregorčičevo, Tyrševo, Slovensko in Gledališko ulico
(MUV, št. 28/95, 1/12, 11/12-UPB-1, 23/17).

Sektor za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori Mestne občine Maribor
uporablja:

● Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
● Stanovanjski zakon

III. Popis stanja dvorišč
znotraj nekdanjega mestnega
obzidja v letu 2020

“Problem so tudi neurejena dvorišča za uličnimi nizi, saj so izjemno
zanemarjena in polna neprimernih prizidkov in provizorijev. Prav ti, sedaj
neurejeni prostori pa predstavljajo ogromen potencial mest in možnost za
razvoj. Potrebno jih je povezati z uličnim prostorom ob prometnih utrgovskih
ulicah ali pa na njih urediti intimna dvorišča v stanovanjskih predelih.”
Komunaprojekt po Jerneji Ferlež, Mariborska dvorišča (2001)

Rezultati popisa

Med avgustom in novembrom 2020 smo naredili popis vseh dvorišč znotraj območja s pomočjo
- analize javno dostopnih baz podatkov iObčina.si, GERK (Javni pregledovalnik grafičnih podatkov
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) in
- z obiskom vseh dvorišč v živo na terenu.

Znotraj nekdanjega obzidja se nahaja 156 dvorišč.

Na njih je registrirano 1142 bivalnih enot.

Ocenjeno število prebivalcev: 1500*

*do danes še nismo prejeli končnega popisa prebivalcev znotraj nekdanjega mestnega obzidja.

Rezultati popisa: Zazelenjenost dvorišč

Sonce, voda, zrak,
svoboda.

Zelena

Parkirišča

Rezultati popisa II. urejeno/ neurejeno

Ogromno
neizkoriščenega
prostora v samem

centru!

Urejena

Zapuščena

Majhna

Velika

IV. Anketa
Mariborska dvorišča

Vprašalnik in vzorec

S pomočjo vprašalnika smo želeli pridobiti vpogled v
- Uporabo dvorišč,
- Dojemanje stanja dvorišč s strani prebivalcev in uporabnikov,
- Interes prebivalcev
- Potrebe in izzive prebivalcev ter uporabnikov dvorišč.

Anketo smo izvajali online s pomočjo googleforms, saj nam trenutna situacija ni
dovoljevala fizičnih stikov. Celoten vprašalnik se nahaja v prilogi 1.
Anketa je zajela skupno 23 od 156 dvorišč ter še dodatno 9 ostalih dvorišč izven območja.
Za analizo smo uporabili odgovore znotraj območja ter jih pri posameznih vprašanjih
primerjali tudi z dvorišči izven območja.

Rezultati in analiza I. 150m2 dodatnega
bivalnega prostora za
Najprej nekaj osnovnih podatkov na odgovor o starosti
vprašanega, velikosti dvorišča in struktura družino!
prebivalcev.

Povprečje ocenjene površine dvorišča je 154 m2
(vpr.4). Povprečna starost anketiranca je bila 42,5 let in
91% se označi kot stanovalec (vpr.3).

Najpogostejša struktura so družine (vpr.7) - kar 73%,
sledita ji uporabniki poslovnih prostorov - v 52%
primerih in študentska stanovanja v 39%.

R&A II. Zgodovina

Čeprav bi učitelji zgodovine morda mislili drugače, je veliki večini Zgodovina
vprašanih zgodovina stavbe v kateri živijo pomembna! me zanima!
Kar 82% anketirancev je v vprašanju številka 6 odgovorila z “da”, ker
med drugim “pridoda k ustvarjalni energiji”, in bi jo želeli podrobneje
spoznati.

Več kot 30% zgodovino hiše dobro pozna in navaja celo točne letnice, tako
je povprečna ocenjena starost hiš 175 let.

R&A III. Zeleno ali tlakovci Pomembno
je, da je
Kar 70% vprašanih je odgovorila, da je njihovo urejeno!
dvorišče “tlakovano/betonirano” (vpr.8), samo 2 dvorišči
“imata ogromno zelenih površin”. 26% pa ima deloma
“tlakovano -deloma zeleno” dvorišče.

Zanimiva je primerjava z odgovori na vpr. 15, kjer pa izvemo,
da želi kar 39% vprašanih imeti dvorišče bolj zeleno.
Ali z vpr. 9, kjer 4 od 6 odgovorov, ki označujejo počutje na
dvorišču kot “neudobno” prihaja iz dvorišč, kjer ni prostora
za zelenje.

R&A IV. Splošno počutje Mirne oaze v
centru mesta.
Svojemu dvorišču bi dali oceno 3. (vpr 10)
Kar pomeni, da je precej prostora za izboljšave.

Največ označuje svoja dvorišča (vpr.9) kot
“Mirna” - 73%,
“Sončna” - 56%, a tudi
“Pusto” - 48%.

Nihče pa dvorišča ne opiše kot “hrupnega”!

R&A V. Uporaba “Samo dvorišča, ki jih ljudje uporabljajo, so smiselni
prostori. Bolj ko so živa in bolj ko dopolnjujejo stanovanje,
bolje se bodo stanovalci tam počutili.”
J.Ferlež, Mariborska dvorišča

Juhu! 35% dvorišč je namenjenih druženju,
bodisi v družinskem krogu ali s prijatelji.

30% jih ne uporablja dvorišča ali pa je
dvorišče namenjeno samo dostopanju v notranje
prostore.

26% pa na dvorišču parkira svoje avtomobile.

R&A VI. Sosedski odnosi

12. vprašanje izpostavlja odnose s
sosedi in žalostno je, da kar 48%
vprašanih trdi, da se s sosedi ne
srečuje.

Hkrati pa si kar 70% vprašanih želi
rabo dvorišča s sosedi, 52% z
drugimi obiskovalci, 35%z družino.
(vpr.13)

R&A VII. Izboljšati Skupaj v bolj
urejeno in
Vprašanja 14.-17. so namenjena predvsem idejam za zeleno dvorišče
izboljšavo dvorišč. Tako 39%vprašanih želi bolj urejeno
ali bolj zeleno dvorišče. Prav tako bi si želela kar petina
izboljšati sosedske odnose.

Kar 74% želi na svoje dvorišče manjše dogodke,
primerne za te prostore in s tem dvorišča odpreti tudi
za druge obiskovalce.

Prav tako je bila izpostavljena želja, po boljšem upravljanju
dvorišča s strani lastnikov - MOM in JMSS.

V. Lastništvo?

Kdo je odgovoren za dvorišča?

Urejenost dvorišč je močno povezana z urejenostjo lastništva dvorišč in seveda tudi z interesom
lastnikov. Marsikje se ne ve, komu pripadajo deli dvorišča, pravi lastniki niso vpisani v zemljiško
knjigo ali pa lastnik nima interesa do dvorišča.
Dvorišča v Mariboru imajo trenutno:

● Enega lastnika (zasebnega ali javnega)
● Več lastnikov (zasebnega ali javnega)
● Mešano lastništvo (zasebno in javno)
● Zemljišča v denacionalizacijskem postopku
● DUTB lastništva

Dvorišča v javni lasti: JMSS

JMSS ima v lasti ali v upravljanju stanovanja na 29 naslovih dvorišč, od katerih je 26
naseljenih.
V večji meri imajo 1 do 3 stanovanja na posameznem naslovu, razen na Gospejni ulici 13 in
Gosposki ulici 26, kjer so lastniki vseh oz. večine stanovanj.

“Pri uporabi dvorišč ne zaznavamo posebnih problemov. Izhajajo predvsem iz različnih
želja uporabnikov in njihovih videnj glede uporabe. Npr. namestitev gugalnice ali malega
peskovnika terja dogovor vseh stanovalcev.
Stanovanja, pri katerih postopki v zvezi z reševanjem lastniških odnosov še trajajo, so
prazna. Predvidevamo, da se bodo v čim krajšem času rešili in da stanovanja ter dvorišča
dobijo vsebino, ki jim pritiče.“ g. Vilijem Klemenčič, JMSS

Dvorišča v javni lasti:MOM

S strani Mestna občina Maribor še nismo prejeli popolnega seznama njihovih so-lastništev dvorišč, ker pa
dvorišče v večji meri pripada tudi lastnikom/uporabnikom poslovnih prostorov v ospredju stavb,
predvidevamo, da so solastniki na vsaj 50 dvoriščih od 156.

“Mestna občina Maribor je zelo redko celotni lastnik stavb s dvorišči, natančnega podatka o lastništvu za
celo Mestno občino Maribor na našem Sektorju ne vodimo. V kolikor oddajamo takšne poslovne stavbe, jih
uporabljajo najemniki v skladu s svojimi potrebami in najemno pogodbo. Kot rečeno, so dvorišča
pripadajoča zemljišča k stavbam in se samostojno z njimi ne upravlja v smislu oddaje ali prodaje.”
Darko Lorenčič, Sektor za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori

Dvorišča v javni lasti:MOM

“Problematiko predstavlja področje parkiranja, neupravičenih dostopov v staro mestno jedro z avtomobili,
razpršeno lastništvo s še ne zaključenimi denacionalizacijskimi postopki. Kjer so ti zaključeni, lastniki
pogosto ne najdejo konsenza glede potrebnih prenov, zaradi česar do njih sploh ne pride. Včasih so
pričakovanja lastnikov glede dopustnih posegov in gradenj previsoka in neskladna z izhodišči s področja
varstva kulturne dediščine. Na posameznih območjih so investicijske zmožnosti lastnikov precej omejene
in ne morejo slediti bodisi pričakovanjem drugih lastnikov ali zahtevam s področja varstva kulturne
dediščine. Zaradi neurejenih lastniških razmer se dogajajo posegi na javne površine. Težava je tudi
preseganje dovoljenega v povezavi s posebno rabo javnih površin – npr. zapiranje gostinskih vrtov.”

Lidija Vuk Kodrič, Sektor za urejanje prostora

Dvorišča v javni lasti:MOM

“Sestavni del prostorskega načrtovanja je poleg načrtovanja stavb in gradbenoinženirskih objektov tudi
načrtovanje zelenih in javnih površin. V sklopu PUP za staro mestno jedro je določeno, da je potrebno za
ureditev nabrežja reke Drave ter trge izvesti javni arhitekturni natečaj. Za posamezna območja znotraj
SMJ se predvideva ureditev otroških igrišč in vrtnih površin, namenjenih stanovalcem tega območja.
Njihova funkcija je dvig bivalne kvalitete, izboljšava klimatskih pogojev in predstavlja pomemben element
prenove tega območja. Zahtevano je, da se območje nekdanje glazije ob Gregorčičevi ulici intenzivno
ozeleni v obliki drevoreda, ki označuje rob historičnega jedra in njegovo ločljivost od ostalega mesta.
Območje severno od Čeligijevega stolpa se ohrani kot nepozidana, zazelenjena površina. Notranja dvorišča
se ozelenijo s posameznimi prosto stoječimi drevesi in plezalkami, ki preraščajo pergole, ograje in zidove.”

Lidija Vuk Kodrič, Sektor za urejanje prostora

VI. Kratke zgodbe z

dvorišč

Kje pa tebe čevelj žuli?

Zgodbe dvorišč, prebivalcev in
lastnikov

Nenazadnje so na dvoriščih skrite zgodbe, ki jih malokdaj slišimo. Ekipa Živih dvorišč se srečuje z
njimi že 10 let. Dovolite, da za konec tudi za potrebe te raziskave izpostavimo nekaj njih, ki so zelo
značilne tudi za druga dvorišča in njihove prebivalce. Zgodbe smo zapisali po pričevanjih vpletenih
oseb. Oseb nismo poimenovali.

Zgodba 1: Prebivalka in lastnica stanovanja na enem izmed dvorišč je zelo zaskrbljena zaradi
neurejenega dvorišča, kjer je v zadnjem letu že nekajkrat gorelo. Policija ji je javila, da ne
vedo, kdo je lastnik dvorišča in tako ni nikogar, ki odgovarja, nered pa traja. Prebivalka se
počuti ogroženo, saj živi v neposredni bližini. Prav tako bi želela prenoviti fasado stanovanjske
hiše, vendar ve, da ostali lastniki niso zainteresirani ali niso sposobni vlagati v obnovo.

Zgodbe dvorišč, prebivalcev in
lastnikov

Zgodba 2: Lastnik 50% prostorov na enem izmed dvorišč si že vrsto let prizadeva za ureditev
dvorišča, vendar si MOM, ki je lastnik druge polovice prostorov ne želi so investirati in tako
dvorišče propada.

Zgodba 3: Lastnica stanovanja bi zelo rada za potrebe prebivalcev uredila dvorišče, vendar
stena sosednjega dvorišča, ki je v lasti MOM, razpada in predstavlja tudi nevarnost za ljudi in
predmete pod njo.

Zgodba 4: Na dvorišču v samem centru mesta so že več kot 15 let prazni dve stanovanji v
skupni izmeri 250m2 v lasti JMSS. Ne zadostujejo standardom za oddajo, pravijo.

VII. Zaključki in
predlogi

Zaključki in predlogi I.

V starem mestnem jedru se skriva 156 zelenih in manj zelenih mirnih oaz, rezerviranih za prebivalce,
dostikrat samevajočih in čakajočih na več življenja. Če ocenjujemo, da je povprečna velikost dvorišča ca 100m2,
potem to pomeni, da imamo v samem starem centru več kot 1 hektar površin za druženje, zelenje, prosti čas.

Stanovalci prepoznavajo dvorišča kot pomemben del njihovih domov in si želijo bolj urejenih in zelenih
dvorišč. Kot lastniki so pripravljeni v dvorišče tudi investirati. Deliti si želijo dvorišče s sosedi in drugimi obiskovalci.

Več kot polovica jih je neurejenih in čaka na lastnikovo ukrepanje. Žal nekateri že predolgo. Lastniki so tudi
javne institucije.

Dvorišča nimajo jasno urejenega pravnega statusa, pa vendar so v zaščitenem območju in so kot taka predmet
varovanja kulturne dediščine. Prav tako lahko občina sprejme odlok, ki določa oblikovanje in uporabo dvorišč.

Zaključki in predlogi II.

Zato predlagamo, da:

- se poišče načine aktivacije lastnikov za urejanje dvorišč
- se sprejme odlok o rabi dvorišč vsaj znotraj starega mestnega obzidja
- se naredi podroben popis stanja dvorišč (vsaj tistih, ki so v lasti MOM, JMSS)
- se izvede še dodatna raziskava za področje izven starega mestnega obzidja, kjer so
dvorišča še večja in posledično namenjena več uporabnikom

Več predlogov bomo dodali po posvetu Mariborska dvorišča 2.0.

Zaključki in predlogi IV.

"Mestna dvorišča, četudi pogosto očem nevidna, nosijo v sebi številne skrite potenciale. Če so
primerno vzdrževana in zelena, znatno prispevajo k ohlajanju mestnega središča,
obenem pa predstavljajo tudi pomembne točke srečevanja ljudi, s čimer se krepi
socialna kohezija med prebivalci. In kaj bi za mesto pomenilo, če bi prav vsako izmed 141
popisanih dvorišč služilo temu namenu? Hitri izračun (če je ima povprečno dvorišče 500 m2) nam
pove, da je vseh dvorišč skupaj več kot površina mestnega parka, 7, 5 hektarov oz. skoraj 14
nogometnih igrišč. Vse te površine pomembno vplivajo na kakovost bivanja v mestu.”
Alenka Korenjak, arhitektka, prostorož

Zaključki in predlogi III.

“Dvorišče je zame najprej urbanistična prvina (predvideti je treba prostor zanj) in podrobna
raba funkcionalnega zemljišča stavbe. Bistvena značilnost je odprtost prostora, na stiku z
javnim prostorom deluje kot predprostor, kjer je raba bolj podrejena stavbi kot ulici. Dejstvo,
da se je izgubilo iz nomenklature priča o siromašenju urbanističnega načrtovanja, ki smo mu
priča v času, ko je najbolj pomembno, kaj je čigavo. Občine niti javnih površin še ne določajo v
urbanističnih dokumentih dosledno. Ampak, vsaka občina ima možnost in pravico, da
dvorišča ustrezno izpostavi v prostorski strukturi mesta, postavi v svoje
prostorske akte (opn) in opredeli podrobno rabo.”
Dr. Maja Simoneti, urbanistka

“Hiše v starem mestnem jedru s svojimi dvorišči pa niso zgolj bivalno okolje, so tudi del mestne kulturne
dediščine. Njihova oblikovanost je materialna dediščina, vsakokratni načini življenja in njihova
uporaba, pa predstavljajo socialno dediščino mestnega načina življenja.
‘Načelo trajnostno uravnoteženega razvoja mest: Naloga prenove je podpirati pozitivne lastnosti
tradicionalnih mest; ohranjati stara mestna jedra in kulturno dediščino, v njih obnavljati stara
stanovanja in uvajati različne dejavnosti. Prav tako je treba prenavljati … na novo uporabiti zapuščene
oziroma izpraznjene površine…’.”
Dr. J. Ferlež, Mariborska dvorišča (2001)