mlada_rast_2001_XXXIX_2

OOP/g

EE-|i J *1

jsrtn

Iz vsebirie: $4. f

Planet živali
Sportni dan
Kulturni dan
Tabor...
Pesrhi o šoli
Počitnice

.■■---".•

Uganke
Križanke
Izpplhjevanke

l!>9

PRI BRAfftANCU IN SESTRICNI V PLANINI

Med počitnicami sem bila v Planini. V petek zjutraj smo najprej pozajtrkovali, potem pa smo
odšli h konjem. Kmalu smo se vrnili, ker je bilo kosilo. Nato je prišel Nejc in skupaj smo odšli v
Čeplez, kjer imajo velikega pajka, ki je kobilice in muhe. Nato smo odšli v vikend, ki ga imajo
otroci iz Planine in Čepleza. Od tam je lep razgled na okolico. V soboto so Peter, Matej in Manca
praznovali rojstni dan. K njim domov smo odšli na kosilo, nato pa na Škofje peš. Metod se je
peljalz-avtom do vrha, ker je peljal vse potrebno. Ko smo prispeli na vrh, smo se igrali nogomet
in bad^nfnton. Vrnili smo se, saj so prišli še drugi na obisk. Takrat so zrezali torto, ki smo jo z
užitkbm pojedli. Pozno smo odšli spat. V nedeljo zjutraj smo pozajtrkovali in odšli ven. Po kosilu
smo se odpravili v Železnike in si nato ogledali še spomenik v Dražgošah. Odšli smo čez Davčo
v Novake. Tam so me že čakali mami, ata in bratec Nejc.

Ana Petemelj, 4.b

NA MORJU

Mama, oče, sestra Irena in jaz smo odšli v Ankaran k mamini teti. Tu so bile tudi sestrične Ana,
Ajda in Maja. S seboj sem imela vodne balone. Napolnile smo jih z vodo in jih metale v palmo,
da so počili. Ano, ki je najstarejša, sem naučila igrico remi s kartami. V Ankaranu smo bili samo
tri dni. Dopoldne smo se igrale, popoldne pa smo šli vsi skupaj k morju. Enkrat smo šli na vrtiljak
in igrat mini golf. Ko se je zvečerilo, smo prižgali bakle, da so odganjale komarje. Škoda, ker
smo bili na morju le tri dni.

Ana Kovačič, 4.a

I V KOLONIJI

Cele počitnice sem pričakovala samo ta dan, to je bil 15. avgust, ko sem odšla v kolonijo v

Ankaran. Zgodaj zjutraj je naju z bratom Petrom mama prebudila. Tako težko sem čakala tega

dne, da sem še v isti sekundi, ko je mama prišla skozi vrata, skočila iz postelje. Odpeljali smo se

v Idrijo.Tu nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal proti Ankaranu. Na avtobusu sem sedela s

sošolko Nevenko in nama je bilo zelo vroče. Komaj smo čakali, da prispemo in skočimo v morje.

Ko smo prispeli, smo položili vso našo prtljago pod veliko platano. Nato nam je gospod učitelj

Nace razložil, kaj bomo počeli skozi teden. Čez nekaj časa smo se odpravili po sobah. V eni od

njih sva bili tudi medve z Nevenko. Imeli sva majhno, ampak lepo sobo. Ko smo pospravili vso

prtljago, smo odšli na kosilo, nato pa končno v MORJE. Vsak dan se je zgodilo veliko stvari.

Zjutraj smo imeli telovadbo in nato zajtrk. Po njem smo morali pospraviti sobe, kerso jih ocenjevali.

Potem smošli na morje, kjersmo plavali, se potapljali... Zvečersmo imeli razne igre, zadnjidan

pa piknik in smo se zelo najedli. En dan smo šli z ladjico tudi v Koper. V Ankaranu je bilo zelo

lepo. Spoznala sem ve|ikqprij,'at§ljic, s katerimi smo si izmenjale naslove, in upam, da se bomo

še kdai srečale. *' "»*♦*..* ^ . . , .—^ „ ^v , ,. ,

Špela Jeram, 4.a

I\IA BLEDU

Nekega nedeljskega jutra smo odšli na Bled. Do Mosta na Soči smo se odpeljali z avtom, nato
pa z vlakom do Bleda. Prvič sem se peljala z vlakom, zato sem bila še bolj zadovoljna. Kmalu
smo prispeli na Bled, toda vreme nam žal ni bilo naklonjeno za kopanje, zato smo se odpravili na
grad; ki leži nad jezerom. Od tam je bil lep razgled, saj smo videli celo najvišji vrh Slovenije -
Triglav. Tudi v gradu je bilo veliko zanimivosti. Videla sem oklepe, sablje, uhane, prstane in še
veliko drugega. Ko smo se vračali z gradu, smo videli tudi kočije. Nato je posijalo sonce. Ker pa
nismo imeli več časa, smo odšli na vlak. Bled je moj najlepši kraj, zato ga bomo še obiskali in
upam, da bo več sreče z vremenom in se bomo lahko kopali v jezeru.

Jasmina Močnik, 4.a

IMA KONJU

Med počitnicami sem bila v Bohinju. Nekega sončnega dne smo šli na ranč Ihaha, kjer so imeli
konje prav posebne vrste. Imenujemo jih islandski konji. Kerso bili zelo majhni, sem čisto lahko
zlezla na enega. Poleg mene je bil še fant, ki me je učil jahati. Bilo je zabavno, toda jahala sem
lahko samo petnajst minut. Ko sem zlezla s konja, sem veselo odhitela proti staršem.

Majda Selak, 4.a

PIKNIK PRI STARI MAMI

Štirinajst dni po prazniku malega šmarna smo v Policah priredili piknik. Povabljeni so bili vsi, ki
so sodelovali pri prazniku malega šmarna. Zbudili smo se v lepo nedeljsko jutro. S piknikom
smo pričeli eb desetih. Pekli smo čevapčiče in krompir, soseda pa je pripravila francosko solato.
Sestavili smo tudi dve ekipi. Ena se je imenovala Poliški grič, druga pa Solzna dolina. Igrala sem
za Poliški grič, a le kratek čas, saj so bili nasprotniki samo starejši fantje in nekaj odraslih.
Poslušali smo tudi glasbo na kasetah. Najprej smo poslušali bolj mladostniško glasbo, kasneje
pa za odrasle. Nato smo otroci igrali nogomet. Tako nam je čas hitro mineval. Ob petih popoldne
smo spekli še zadnjo porcijo čevapčičev. Ko smo pojedli, smo začeli pospravljati. Ob slovesu
smo se dogovorili, da se naslednje leto za ta praznik ponovno srečamo. Takrat namreč tudi naša
vas zaživi polno življenje, ker drugače v njej ni veliko Ijudi.

.V)

Z OCETOM V NEMČIJI

Med počitnicami sem bila z očetom v Nemčiji. Bila sva v kraju Oberderdingen. Spala sva v
tovomjaku, ki je zelo velik. V njem je tudi spalnica z dvema posteljama, ki sta v nadstropju. Ata
je spal spodaj, jaz pa zgoraj. Bilo mi je zelo vroče. Ker sva bila v Oberderdingnu nekaj dni, sva
si ogledala tudi druge kraje. Ustavila sva se v Neukirchnu. Jedla sva v restavraciji. Najbolj všeč
mi je bil piščančji zrezek s pečenim krompirčkom. Ogledovala sva si tudi različne izložbe, jaz pa
sem si najraje ogledovala trgovine z oblekami. Po nekaj dneh sva se s tovomjakom vrnila domov.
Upam, da me bo ati vzel še kdaj s sabo na kakšno potovanje.

Polona Peternelj, 3.b

KRIZANKA:

32

5
4

I6

NAVPICNO:

2. Ime smučarja Mlekuža
3. Kako imenujemo z eno besedo: škornji, čevlji, copati ?
5. Če jo režeš, te pečejo oči

VODORAVNO:

1. Zgornje zimsko oblačilo, ki se začne s črko P
4. Priimek predsednika Slovenije
6. Po njej gledaš filme, risanke,...

Natalija Lipušček, 4.b

Učenci 3.b razreda so izrazili misli in občutja o šoli na začetku šolskega leta. Pa
preberite, kakojim je uspelo!

OSOLI

V šoli radirke radirajo,
svincniki pišejo,
barvice barvajo,
učenci pa se igrajo.

Erika Ozebek in Ines Čadež

Šola ni šala,
v šoli se je treba tudi učiti
in priden biti.

Erik Klavžar

V njej so klopce majhne, 1
za klopmi so stolčki.
In kaj je na stolčkih? r.
Otroci seveda, ki se učijo v šoli.

Tjaša Lapajne in Marina Petemelj

V šoli je lepo,
v šoli se zabavamo,
v šoli se učimo
in po razredu miši podimo

Gašper Razpet in David Krajnc

Črke hitro rastejo
in vedno lepše postajajo.

Komaj z morja smo prišli,
šolski zvonec že zvoni.

Ko v razred pridemo,
že beremo in pišemo.

Ana Močnik in Renata Močnik

Kaj je šola ?
Šola ni šala,
le velika hiša.

Kako šola mene muči!
Ampak tudi dobro dene,
saj se kaj naučim.
Jeza ta je huda,
ampak le takrat,
ko svinčnik me ne uboga.

IPridno učenje
in lepo vedenje
za dobro življenje.

Ocene začenjajo se od ena do pet,
jaz pa bi najraje imela deset.
Vendar premalo imam še let,
da bi že sedaj domov nosila deset.

Polona Petrnelj in Katja Prezelj

Šola je lepa,
šola je velika,
v njej se učenci pridno učijo.

Vsako jutro se zbudimo in na avtobus hitimo.
V šoli se zabavamo in učimo.

Anja Podobnik in Martina Mlakar

PLANET ŽIVALI

Zmeraj sem imel rad gozd. V njem je bil vedno mir. Če sem se hotel sprostiti, je bil to pravi kraj.
Listi so šumeli, veter je rahlo zibal podrast, ptički so peli in šum listja me je očaral, da sem se
počutil, kot da sem v družbi, pa četudi sem bil sam. Tako so minevali dnevi in kot bi mignil, sem
bil malo starejši, čeprav le za kak mesec. Tako sem skoraj vsak dan šel v gozd. Vedno kadar sem
šel tja, sem odkril nekaj novega. Enkrat sem ulovil polha, drugič sem videl cel trop gamsov in še
veliko drugega. Videl sem tudi neko presneto čudno cvetico, ki ji nisem vedel imena. Kdaj pa
kdaj sem se igral, da imam svojo lastno hišo, ki je bila narejena iz posušenih dreves. Naredil
sem si tudi visoko opazovalnico. Ta je bila na bukvi, ki je imela malo vej. Vedno mi je bilo všeč v
njej, že samo zaradi prelepega petja ptic, ki so žvrgolele v krošnjah. Vse, kar sem našel in videl
v njem, je bilo čudovito.

Ko sem v petek, 12.1.2001, hodil po gozdu, sem veselo užival v petju ptic. Slišal sem tudi
srnjaka, ki je lajal v grmovju. Kar naenkrat je mimo mojih oči skočila veverica. Od presenečenja
sem hotel kar zavpiti. Ko sem se obrnil, se je vame skoraj zaletel ptič, ki je bil čisto zmešan.
Nato pa se je vse umirilo. Iz žepa sem izvlekel koledar in ugotovil, da je polna luna. Tudi sam
sem bil malo nor, saj sem na luno kdaj prav "reaktiven". Sedaj pa je bilo zopet vse tako kot prej.
Ptički so peli in bilo je lepo. Nato sem splezal na eno od dreves, da bi se malo razgledal po
gozdu. Nič ni bilo nenavadnega. Še malo sem pogledal, ker se mi je zdelo, da nekaj slišim.
Zagledal sem grm, ki se je malo tresel. Stopil sem k njemu, vrgel kamen, da je prav zaropotalo.
Grm se je zatresel in zagledal sem rjavo reč, ki se je dvigala iz grma. Videl sem orjaškega
medveda, ki me je prav takoj zgrabil in zvlekel k sebi. Medved je spregovoril: "Pridi z mano."
Začel sem korakati za njim. Zagledal sem velikega orla, ki je imel polomljenih nekaj letalnih
peres. Stopil sem k njemu, iz žepa potegnil lepilo za plastiko, čeprav njegovo pero ni bilo iz
plastike. Tedaj pa je orel zamahnil s krili in poletel visoko v zrak. Priletel je na tla in me zgrabil s
kremplji. Nič nisem čutil, ko me je tako zgrabil. Spregovoril je: "Letiva na neznani planet, na
katerem so vse živali sveta, ki govorijo slovensko in se razumejo med seboj. Za šal boš lahko
imel velikega strupenega pitona, a te ne bo pičil, saj bomo kot družina." Že sva zagledala planet,
ki je bil svetlozelene barve. Na tla so se zleknili najdaljši pitoni in naredili letališko stezo. Orel je
pristal in me spustil v kengurujevo vrečo, ki jo je nosil na trebuhu. Pozdravile so me vse živali:
"Pozdravljen v deželi živali!" Tu sem srečal najrazličnejše živali. Nekatere so bile tako čudne in
smešne, da sem se jim moral od srca nasmejati. Šel sem s kengurujem po planetu, ki je bil v
obliki krožnika. Paziti smo morali, da nismo padli čez rob. Šli smo k morju, kjer sem plaval s
povodnim konjem, ki mi je povedal, da zbira diamante. Imel jih je že celo kad, v kateri se je
kopal. Nato pa sem postal silno lačen. Ponudili so mi črve in mrtvega ptička. Rekel sem, da
nisem ne ptič ne zver, ampak človek. Nato smo sklenili, da me orel odnese nazaj in odletela sva
na Zemljo. Obljubil mi je, da pride še kdaj pome. Orel je odletel in mi spustil še telefonsko
številko, da ga lahko še kdaj pokličem.

Jure Seljak, 4.b

PUJSEK

Nekoč je živel starček, ki je imel pujska; tega so vsi zaničevali. Ime mu je bilo Miško, pisal pa se
je Fuj. Začel je hoditi v prvi razred. Pujsku so sošolci govorili grde besede, čeprav jih ni zaslužil.
Ko je imel rojstni dan, je prinesel v šolo deteljo za vse sošolce in za učiteljico. Ko je vstopila v
razred, se je začudila, ker je na klopeh in na svoji mizi zagledala deteljo. Povedali so ji, da
praznuje pujsek Miško rojstni dan. Čestitali so mu in zapeli pesmico. Nato so imeli matematiko.
Učiteljica ga je poklicala k tabli. Izračunati je moral zahteven račun. Izračunal ga je pravilno. Tako
so učenci ugotovili, da so ga res obsojali po krivem. Zmenili so se, da se bodo med seboj
razumeli in ne bodo o nobenem več grdo govorili. Od takrat naprej je bilo v tem razredu zares
lepo.

Nataša Simonič, 4.a

MOJ MORSKI PRAŠIČEK

Doma imam morskega prašička. ImemujeMiki. Je bele in črne barve. Star je približno dve
leti in stanujev kokošnjaku pri kokoših. Moram vam povedati, da se med seboj zelo razumejo.
Rad je deteljo. Velikokrat grem k njemu. Za njegovo prehrano skrbiva stara mama in jaz.
Kadarga hočemvzeti v naročje in malo pobožati, se karizmuzne. Upam, dabom morskega

|-—----

Polona Petemelj, 3.b

DEŽNA KAPLJICA Ml PRIPOVEDUJE

Nekega deževnega dne sem gledala skozi okno. Naenkrat pa zaslišim droben, tih glasek. Na
okenski polici sem zagledala kapljico. Odprla sem okno in dežna kapljica mi je začela pripovedovati
o svojih potovanjih po svetu. Pripovedovala mi je, da je prepotovala cel svet. V Afriki Ijudje niso
imeli niti kapljice vode. Ko so zgradili vodnjake, so tamkajšnji prebivalci hodili po vodo v vodnjak.
Kapljica mi je povedala, da smo tudi mi prispevali za vodnjake v Afriki.

Ana Peternelj, 4.b
in Polona Peternelj, 3. b

V GOZDU V gozdu lisička zvita
š sinkom je živela,
Tam v daljavi, v koči stan vsak večer pojedla volku
volk živel je, je enke sinkove.
vse poredne fante
kaznoval je. Strogi učitelj je lisico dobil
in nad njo vpil:
Ta vdlk je "Sina raje uči lepo,
strog učitelj bil, da mu ne bo v šoli šlo tako slabo!"
pod lepim mladim hrastom
je z družinico živel. Nataša Simonič, 4. b

SPREHOD V GOZD

Nekega lepega jesenskega dne sem odšla v gozd. Videla sem veliko zanimivega. Listi na
drevesih so bili rumene, rdeče, oranžne, rjave in zelene barve. Bilo je zelo pisano. Na
drevesu sem zagledala veveričko, ki je nesla hrano za ozimnico. Ko me je zagledala, je
hitro odskakljala v duplo. Kmalu zatem je zopet priskakljala na vejico in si umivala tačke.
V gozdu je bilo tako lepo, da sem kar pozabila, zakaj sem prišla vanj. Začela sem nabirtati želod,
ki smo ga rabili pri likovni vzgoji. Odšla sem domov, ker je bilo že pozno.

Ana Peternelj, 4.b

NARAVOSLOVNi DAN

25. oktobra 2000 smo se odpravili v gozdarski vrt nad Cerknim. Tam smo se razdelili v skupine,
ki smo jih sestavili že v razredu. Vsaka skupina je imela svoje naloge. Naša skupina je imela
vprašanja o gozdnih tleh. Druge skupine pa so imele naloge o listavcih, iglavcih, o grmovju in
zeliščih ter o prerezu gozdnih tal. Ko smo vse naloge opravili, smo se zbrali ob ograji drevesnice.
Vodje skupin so poročali o svojih nalogah. Mi pa smo jih dopolnili, če niso vsega povedali. Veliko
smo se naučili. Ko smo se vračali v šolo, nas je začelo zebsti.

Špela Jeram, Ana Kovačič
in Jasmina Močnik, 4.a

ŠTIRIKRAT NAJDENI ZAJČEK

Učenci lutkovnega krožka smo se v mesecu oktobru naučili lutkovno igrico Zajček se je izgubil.
Z igrico smo se predstavili vsakemu razredu posebej, tako da smo imeli kar štiri predstave.

Matic Rijavec, 2.a

SODELOVALI SMO NA LIKOVNEM NATECAJU

Radio Koper je v sodelovanju z Novo KBM - področje Nova Gorica organiziral likovni natečaj za
najlepšo risbico natemo "Zakaj varčujem?". Otem nas jeobvestila učiteljica Danijela Vidmarin
predlagala, da se natečaja udeležimo. Tako smo se učenci 2. in 3. razreda podaljšanega bivanja
odločili, da bomo sodelovali s svojimi likovnimi izdelki. Risali smo s prstnimi barvami, nekateri
pa tudi s flomastri in suhimi barvicami. Vsak je narisal, za katero stvar varčuje. Tako so se na
naših risbah znašli računalniki, mobilni telefoni, pa tudi papige in psički niso manjkali. Izdelke je
učiteljica nato poslala na uredništvo Radia Koper. Prejšnji teden pa je k nam v podaljšano bivanje
prišla predstavnica Nove KBM, gospa Andreja Lapanja. Za naš prispevek na natečaju nam je
banka poklonila reklamne majice, vsak pa je dobil tudi pisno zahvalo. Bili smo kar presenečeni
in tudi zelo veseli. Za spomin na sodelovanje smo se še skupaj fotografirali. Ker pa bodo med
vsemi prispelimi likovnimi izdelki izbrali najboljše in jih tudi nagradili, upamo in držimo pesti, da
bo med njimi tudi kakšen naš.

David Kranjc, 3. razred

UGANKE Dobro pleza,
hroščke lovi,
Rada pije mleko, trka po deblu
ponoči dobro vidi, in slabo leti.
rada zgrabi miško,
ko je nihče ne vidi. Ponoči sveti,
včasih te nosi.
I Kaj je to ?
V gozdu raste,
pozimi iglasto oblekico odvrže.
Kaj je to ?

Jeseni odletijo, Spim v njej,
spomladi se vrnejo, mehka je,
mi jih pogrešamo, štiri noge ima
ko nič ne pojo. in vsak jo rad ima.

Jasmina Močnik, 4.a

REBUS

Moško ime

C=Č +CA

1234/

Rešitev:

12345678

"KAKO SE PODKREPELA KOZA ?"

V letu 2000 je potekala 110 - letnica Bevkovega rojstva. Zato je razredna stopnja naše šole odšla
v Zakojco. V petek, 22. septembra, nas je pred šolo že čakal avtobus. Odpeljali smo se. V
Zakojci smo si najprej ogledali Bevkovo domačijo. Bilo je zelo zanimivo. Vstopili smo v hišo,
danes ji rečemo dnevna soba. Tu je velika peč, na kateri so se včasih greli in tudi spali. Pri oknu
je velika miza, za katero so jedli. Poleg nje je čevljarski stol, saj sta bila Francetov ded in oče
čevljarja. Nato smo stopili v drugo sobo, kjer je velika postelja, saj sta tu spala mati in oče. Poleg
nje pa je zibelka za dojenčka. Nato smo prišli še v sobo s posteljo, kjer sta najprej spala ded in
babica, po njuni smrti pa je bila to Francetova soba. V naslednji sobi, tu je bil včasih skedenj, so
spravljene razne potrebščine za delo, ki so jih včasih uporabljali. Prišli smo v kuhinjo z ognjiščem,
sklednikom, žličnikom in še z drugimi pripomočki. Po stopnicah smo se povzpeli v zgornji prostor.
Ogledali smo si Bevkove knjige in slike. Tu je celo njegova partizanska obleka. Ko smo si vse
ogledali, smo odšli proti Brovčevi kmetiji. Tu smo si ogledali razstavo o kozolcih in o našem
glasilu Mlada rast. Učenci naše šole so prikazali tudi vezenje in predenje volne. Ogledali smo si
tudi odlomke iz Pastircev in Pestrne, ki so jih zelo lepo zaigrali učenci naše šole. Pokazali so
nam tudi otroško igro - podkrepelati kozo, ki se jo je zelo rad igral tudi pisatelj sam. Nato pa smo
šli zadovoljni, da smo toliko lepega in zanimivega videli, proti domu.

Majda Selak, 4.a

TABOR V ZAKOJCI

■15.9.2000 smo šli s tabomiki peš v Zakojco. Pot je bila kar naporna. Hodili smo dve uri in pol. Šli
smo iz Cerknega v Trebenče, Gorje, Jesenico in po bližnjicah v Zakojco. Tam so nas že pričakali
tabomiki in postavljeni šotori. Nastanili smo se v šotore. Zapiskala je piščalka in vsi smo zdrveli
v zbor. Dvignili smo zastavo in zapeli taborniško himno. Nato smo si razdelili naloge za naslednji
dan, saj je bila 110-letnica rojstva pisatelja Franceta Bevka. Moja naloga ni bila mačji kašelj, saj
so mi določili, da bom govoril po radiu. Naslednji dan sem res govoril in povedal, kako se
imamo. Tudi Primožu Suhodolčanu sem razkazal šotore in povedal, da se imamo zelo lepo. Tisti
dan sem \e\io preživel. Ko pa je prišel večer, smo se vsi tresli od strahu, saj nam je skoraj
odpihniio šotor in zalilo spalne vreče. Uh, kako smo si vsi oddahnili, ko je ponehal dež! Zjutraj
nas je že čakal kombi. Vsi smo skakali od veselja. Pospravili smo šotore in se napotili proti
Cerknemu.

Nace Kranjc, 4.a

PODELITEV PRIZNANJ V CANKARJEVEM DOMU

V šoli sem izvedela, da grem v Ljubljano, v Cankarjev dom, ker sem lani sodelovala pri Mladi
rasti. Sodelovali smo na državnem prvenstvu v pesništvu in za najboljša šolska glasila. Poleg
mene so namreč izbrali še Evo Tušar iz 7.b razreda. Odšli sva v petek, 1.12. 2000, ob 6. 40 z
avtobusom. Z nama sta šli tudi mentorici Mlade rasti Marija Rejc in Dragica Kravos. Po skoraj
dveh urah vožnje smo prispele v Ljubljano. Tam je zelo zeblo, toda kaj kmalu smo se privadile.
Z mestnim avtobusom smo se odpeljale do Maximarketa. Imele smo še veliko časa, zato smo
še nekaj pojedle in popile. Odšlesmo proti Cankarjevemu domu, kjerje bilo zbranih že večljudi.
Ko smo vstopili, je bil na hodniku otroški kviz, nato pa so po zvočniku sporočili, da moramo v
dvorano. To je manjša Štihova dvorana, ki je v obliki kroga. Tu smo še vadili. Nato se je začela
predstava, ki sta jo vodila Matjaž Pikalo in Blažka Muller. Delila sta priznanja in brala pesmi, ki so
bile nagrajene. Na velikem ekranu pa smo gledali odlomke iz nadaljevanke Pesnik je rojen. Tudi
mi smo bili nagrajeni za tematsko številko Mlade rasti o kozolcih. Podarili so nam diktafon in
dobili smo tudi priznanje. Za konec je voditelj Matjaž Pikalo pel Prešernovo pesem KAM, mi pa
smo jo za njim ponavljali. Povabili so nas še na kosilo. Tam smo se do sitega najedli. Ker pa je
bilo še dovolj časa, smo šle še malo pogledat po trgovinah, kjer smo videle veliko zanimivih
stvari. Ura pa je tekla in morale smo na avtobus. Približno ob petih smo prispele v Cerkno.
Mami je že čakala in me odpeljala domov. To je bil gotovo eden najlepših dni v mojem življenju.

Karmen Mavri, 5.a

IZPOLNJEVANKA:

1. Plod je v bodičasti skledici Polona Peternelj, 3.b in
2. Mati gozdov Ana Peternelj, 4.b
3. Mogočno drevo
4. Iglasto drevo
5. Edini iglavec jeseni, ki izgubi vse iglice

POCASTILI SMO SPOMIN NA MRTVE

Bližal se je dan mrtvih. Naša razredničarka Dragica Kravos nas je vprašala, če bi lahko nastopili
z deklamacijo na komemoraciji na pokopališču v Cerknem. Javile smo se tri sošolke: Majda,
Ana in Jasmina. Naučile smo se vsaka po eno kitico pesmice, zadnjo pa naj bi povedale skupaj.
Vaje za deklamacijo smo imele v našem razredu. Vmes so bile še jesenske počitnice. Tako je
prišel dan, ko smo se dobili pred šolo z učiteljicama Tatjano Prezelj in Danijelo Vidmar. Zbralo se
nas;je več otrok od 1.-4. razreda. Nastopajoči smo ponovili še svoje pesmi. Na komemoraciji
je imel naš ravnatelj govor, nato je zaigral pihalni orkester. Mi smo bili že kar malo neučakani.
Toda prišli smo na vrsto in deklamirali pesmi, ki smo se jih naučili. Nato smo dobili še svečke, ki
smo jih porazdelili okoli grobnice, kjer so pokopani borci. Tako smo počastili spomin nanje. V
šoli pa smo dobili vsi nastopajoči tudi bonbone.

Ana Kovačič, Jasmina Močnik,
Majda Selak, 4.a

KRIŽANKA:

1. 4.
2. 8.

9.

6.
5.

~

Navpično:

1. Praznujemo ga v decembru
4. Damo si jih na roke, ko zebe
1. Ko je zima, padajo z neba

Vodoravno:

1. Na njih se sankamo "
2. Z njim se kepamo
5. Poznamo jo iz pravljice
2. Pozimi ga naredimo iz snega
3. Z njimi se drsamo
4. Nosimo jih za boljši vid

Natalija Lipušček, 4.b

SREČANJE Z AGATO SCHVVARZKOBLER

Nekega dne sem se sprehajal po Cerknem, ko zagledam utrinek sredi belega dne. Grem pogledat,
kaj je, in opazim, da je neke vrste stroj. Stopim vanj in ugotovim, da se nahajam v Škofji Loki pri
sotočju rek Sor. Sprehajam se dalje in zagledam nekaj, kar je podobno sodbi. Grem bližje in
vidim Agato, ki je bila priklenjena.

Po nekajminutnem strmenju si zamislim, da jo rešim. Grem na oder, stražarje pomečem v Soro
in odpeljem Agato k časovnemu stroju (tisti stroj, ki sem ga najprej opazil v Cerknem). Stopiva
vanj in že sva nekje, kjer hodijo Ijudje v živalskih oblačilih. Mislim, da sva na Antarktiki. Toda ne,
vroče je, torej sva v kameni dobi. Greva naokoli in opaziva Kremenčkove, ki se peljejo v svojem
kamenem avtu. Misliva si, da je lepo. Mimogrede greva h Kremenčkovim. Pozdraviva Freda in
VVilmo. Onadva pa naju povabita na kavo. Tu v kameni dobi imajo zelo močno kavo. Ko popijeva,
greva še malo naokoli po mestu. Prideva v igralnico. Tam Agata začudeno gleda igralne aparate.
Poskusiva igrati in zadeneva 50.000 školjk. Školjke so denar v kameni dobi. Vzameva jih in
greva kegljat. Pri kegljanju me Agata močno premaga. Po kegljanju greva na večerjo. Za večerjo
si privoščiva okusne pečene morske dino-lignje. Po večerji greva k časovnemu stroju. Z njim se
odpeljeva v Škofjo Loko. Tu poiščeva Marksa in ga zvlečeva pred loško ženstvo. Te ga do smrti
pretepejo z metlami. Ko Agato oprostijo čarovništva, skočiva v časovni stroj in se odpeljeva v
leto 5219. Tu živijo Raketkovi. Greva v mesto in opaziva, da tukaj redkokdo hodi, ampak vsi letijo
po zraku. Z Agato si greva kupit tako napravo in odletiva k Raketkovim. Pri njih popijeva skodelico
čaja in greva naprej. Ustaviva se pri prodajalni s spominki in kupiva mini letečo torbo in leteče
avtomobilčke. Vrneva se k časovnemu stroju in odletiva v Škofjo Loko. Tu mi Agata pokaže
znamenitosti. Nekaj majhnih spominkov si tudi tu priborim, in sicer: majhno zlato pero, skrinjico

Iin mini stolček. Zatem se z Agato posloviva. Zaupala mi je, da je uživala, jaz pa njej, da tudi.
Skočim nazaj skozi časovni stroj v Cerkno. Stroj sem si shranil.

V Cerknem sem opazil, da je že pozno, zato sem odšel domov. Doma sem najprej na dan
privlekel mini letečo torbo, leteče avtomobilčke in mini stolček. Skrinjico in zlato pero pa sem
skril, da ju bom komu podaril. Z avtomobilčki sem se igral in počenjal vragolije.

Luka Leskovec, 7.a

V VRABČJI ŠOLI SMO USPEŠNO PREMAGALI
BOLEZEN

Pred novim letom smo se odločili, da v razred povabimo starše. Teden dni prej nam je učiteljica
razdelila tekste. Doma smo se jih morali naučiti. Vsak učenec v razredu je imel svojo vlogo,
poleg tega pa smo morali narediti še lutke iz lepenke za Mavrično ribico in Vrabčjo šolo lepega
vedenja. Veliko smo vadili doma in v šoli. Za to priložnost smo razred posebej okrasili. Naredili
smo snežinke, smrekice, darila, snežake in verige. Fantje so obesili verige, dekleta pa smo
okrasile okna in panoje. Naredili smo še vizitke za starše. Dan pred nastopom je zbolel glavni
igralec igre Vrabčje šole lepega vedenja. Bili smo v skrbeh, toda vse se je dobro končalo, saj se
je drugi sošolec naučil vlogo do naslednjega dne. Tako je prišel tisti četrtek, ko so nas obiskali
starši. Bilo jih je zares zelo veliko. Ko so se posedli, smo jim najprej zaigrali obe igrici. Ti dve nam
pripovedujeta, kako se moramo vesti do prijateljev. Zato nam je učiteljica phlepila na tablo liste
z lastnostmi Ijudi. Vsak učenec je izbral tri lastnosti, po katerih bi izbral prijatelja. Največ se nas
je odločilo za prijaznost, za prijatelja, ki nam rad pomaga, in za odkritosrčnost, Nato smo si še
izmenjali vizitke med sošolci, dali smo jih tudi staršem. Na koncu pa smo še zapeli pesem
Slovenskega naroda sin. Starši so bili s predstavo zadovoljni. Povabili smo jih tudi na razstavo
izdelkov učencev podaljšanega bivanja.

Nace Kranjc, Špela Jeram,
Majda Selak, Marjetka Štremfelj, 4.a

STARŠI NA OBISKU

V razredu smo se dogovorili, da se bomo naučili dve igrici. Gospa učiteljica Dragica
Kravos nam je povedala, da bomo zaigrali igrico Mavrična ribica in Vrabčja šola lepega
vedenja.
Izbrali smo si vsak svojo vlogo. Jaz, Jasmina, sem bila Mala modra ribica, moja sošolka
Andreja pa ribica. Učiteljica nam je razdelila vsakemu svojo lepenko, da bomo naredili lutko.
Pridno smo vadili doma in v šoli. Tako je prišel dan, ko smo povabili starše v šolo. To
povabilo so z veseljem sprejeli. Kmalu zatem so prišli starši, mi pa smo nestrpno
pričakovari, da se jim predstavimo.
Okrasili smo tudi razred z verigami, snežinkami, darili, snežaki. Medstaršije bila tudi naša
lanska učiteljica Jožica Kandare. Ta predstava je tajala pol ure. Igrali smo se razne igrice.
Proti koncu smo staršem dali voščilnice, ki smo jih naredili sami, in zapeli pesem
Slovenskega naroda sin. Učiteljici pa sta razdelili bonbone. To je bil velik užitek za vse nas.

Jasmina Močnik,
Andreja Lahajnar, 4.a

OBISKALI SO IMAS STARŠI

V mesecu decembru smo za starše pripravili novoletni nastop. Zapeli smo jim nekaj pesmic.
Zaigrali smo tudi dve igrici. Prva je bila Snežaki korenjaki, druga pa Pridi Ijubo sonce. V tej igrici
smo videli, kako je sonce stopilo mogočne snežake in kako so Matiček, petelinček, muc, dimnikar
in ptička šli v širni svet iskat sonce. Jaz sem bila snežak. Starši so bili zadovoljni, zato so nam
veliko ploskali. Po nastopu so si starši ogledali še razstavo učencev podaljšanega bivanja.

Polona Peternelj, 3.b

IZPOLNJEVANKA:

1.
2.

3.
4.
5.
6.
7.

8.

9.

Geslo:

11. V katerem športu igra Zahovič?
2. Z njim vlečemo ravne črte
3. Oblačila spravimo v ...
4. Radiramo z ...
5. Za zimo pride...
6. V kaj damo zvezke, ko gremo v šolo?
7. Kaj obujemo v razredu?
8. Žejo nam pogasi...
9. Na kaj sedemo?

Marjetka Štremfelj, 4.a

PRAZNOVANJE NOVEGA LETA

Brat, ata, mama in jaz smo komaj čakali novo leto. Ko je ura odbila dvanajst, sva z bratom odprla
strešno okno in gledala ognjemet, ki so ga priredili na Glavnem trgu. Brat in ata sta stavila za
tisoč tolarjev, kdo bo prvi poklical staro mamo in ji voščil. Ko se je bližala polnoč, se mi je zdelo,
da bo brat pozabil poklicati, zato sem ga do časa spomnila. Seveda, kot vedno, je zmagal brat
Tadej. Tudi mi smo si zaželeli sreče in zdravja. Pokonci sva bila do dveh zjutraj.Tako se je najdaljša
noč v letu končala.

Natalija Lipušček, 4.b

KORAJŽA VELJA

V petek, 19.1.2001, je bila na naši šoli prireditev "Korajža velja". Iz našega razreda smo
nastopale Anka Eržen, Špela Jeram, Andreja Lahajnar, Marjetka Štremfelj in jaz. Na nastop
smo se pripravljale le nekaj dni. Pred njim smo imele malo treme. To seveda ni bilo tako
hudo. Učenci, ki smo nastopali, smo imeli tistega dne le uro pouka. Preizkušali smo mikrofone,
da ne bi naredili kaj narobe. Ob deseti uri so nas prišli poslušat vsi učenci in učitelji. Bilo je
zelo prijetno vzdušje. Na koncu so podelili priznanje najboljši pesmi. Zmagovalka je bila
Jasmina Čemažar iz osmega razreda. Zmagovalno pesem je zapela še enkrat. Za vse nas je
bil to čudovit dan.

Jasmina Močnik, 4.a

KONCERT ORGLICARJA MIRA BOZICA

V četrtek, 25.1.2001, nas je obiskal orgličar - gospod Miro Božič iz Idrije. Poslušali smo ga v
dvorani glasbene šole v Cerknem. Bilo je zelo lepo. Na orglice je zaigral več pesmi, med njimi je
bila tudi skladba iz risanke "A JE TO?" Imel je več vrst orglic. Dvoje so bile velike, dvoje pa
majhne. Škoda, da je bilo koncerta kmalu konec, saj bi ga kar poslušali.

Špela Jeram, 4.a

SNEŽINKE

Zunaj snežinke že plešejo svoj ples,
pristajajo na mehka tla,
ki so vsa od snega.

Vse je belo, vse pokrito s snegom belim, Ana Peternelj, 4.a
otroci pa že hitijo z obrazom veselim.

Otroci so naredili snežene može
in zanje valili velike kepe.

Ura je že pozno in je temno,
vsi otroci so odšli domov
in zunaj zopet sneži močno.

Ponoči so sneženi možje oživeli
in se do zgodnjih jutranjih ur vrteli.

UNICEFOVE DELAVNICE

V torek, 30.1.2001, smo imeli Unicefove delavnice. Na šolo je prišla študentka Tjaša, ki študira
medicino, in nam predstavila organizacijo Unicef. Povedala nam je, da se bomo pogovarjali o
pravilni prehrani, saj tudi hrana, ki jo uživamo, nosi v sebi življenje. Polna je vitaminov, mineralov
in hranljivih snovi, ki jih potrebujemo za zdravo življenje. Nato smo se predstavili. Odigrali smo
igrico "sadna kupa". Po tej igrici nam je razložila, da moramo jesti raznoliko in zdravo hrano. To
nam je lepo prikazala s hišo, ki jo je narisala na tablo. Ugotovili smo, da mora zdrava hrana
vsebovati vse sestavine, drugače se hiša podre. Ogledali smo si tudi diapozitive o Nepalu. Na
koncu smo kupili zapestnice "nepalska mavrica". Tako smo pomagali nepalskim otrokom, saj
potrebujejo hrano, obleko, medicinsko oskrbo. Jaz sem kupil dve zapestnici. Delavnice so bile
meni in vsem mojim sošolcem zelo všeč.

Nace Kranjc, 4.a

IZPOLNJEVANKA:

1

2

3

4

5

6

7

1. Za smučanje rabimo... 6. Pozimi damo na roke...
2. Dom eskimov 7. Lahkoje nogometna, rokometna,...
3. Iz snega naredimo sneženo...
4. Za drsanje rabimo... Natalija Lipušček, 4.b
5. *

8. FEBRUAR - KULTURNI DAN

Bližal se je osmi februar. Na šoli smo imeli sedmega februarja prireditev. Otroci iz Šebrelj so
nam zaigrali lepo in smešno igrico, ki je nosila naslov Hlebec sira v Idrijci. Resnično smo se
nasmejali. Učenci s predmetne stopnje so povedali šaljivke, pesmi in zgodbice iz knjige z
naslovom "Pa ta pesem je preč, pa ne znam je več". Izšla je prav na ta dan.Vse te pesmi,
šaljivke, anekdote, zgodbe in pravljice so zbirali učenci od petega do osmega razreda pod
vodstvom mentorjev. Otroci pevskega zbora so nam zapeli tri pesmi, ki so tudi iz te knjige. Na
videoprojekciji smo videli pevca iz Poč, ki nam je zapel neko Ijudsko pesem. Nato so nam
dekleta iz osmega razreda zapele pesem "Kaj misliš, sem tvoja norica?" To pesem so včasih
peliob "pokošnici" vZakojci. Proti koncu pa smozopet videli na videoprojekcijizgodbico "Kako
so v Šebreljah cerkev širili". Prireditev nam je bila vsem všeč.

Marjetka Štremfelj,
Špela Jeram, 4.a

KULTURNI DAN

V sredo, 14.1.2001, smo odšli v Idrijo gledat risanko Dinozaver. Zjutraj smo odšli na postajo in
vstopili na avtobus. Tako nas je šofer odpeljal proti Idriji. Ko smo prispeli, smo vsi pohiteli proti
vratom, da bi čimprej šli v kino. Prišli smo v kinodvorano in vsi bi radi sedeli v zadnji vrsti. Tako
sem komaj še dobila prost sedež. Risanka je bila zelo dolga, zanimiva in poučna. Po končani
predstavi smo odšli na postajo in čakali na avtobus, ki je za četrti razred prišel zadnji. Brž ko je
prišel, smo vstopili v avtobus, ki nas je odpeljal proti šoli.
Bil je zelo lep in poučen dan.

Ana Peternelj, 4.b

KULTURNI D A N V NOVB GORICI
Ogled gledališke predstave

V četrtek,15.januarja 2001, smo si učenci sedmega in osmega razreda v Novi Gorici ogledali
predstavo "Tistega lepega dne".To delo je nastalo po noveli Cirila Kosmača.

Učitelji so nam naročili, naj se ob dveh popoldne zberemo pred šolo. Počasi smo prihajali in ob
dveh je bil odhod. Šli smo s tremi avtobusi in v Novo Gorico prispeli okrog štirih, malo pred
predstavo. Ob vhodu v gledališče so nam učitelji razdelili vstopnice. Ko smo bili vsi na sedežih,
smo nestrpno čakali na pričetek predstave, ki pa je malo zamujala. Potem se je le začela in mi
smo se umirili. Vmes med predstavo smo imeli odmor, saj je ta trajala kar dve uri in pol. Bila je
zanimiva, smešna, delno tudi resna. Vsi smo zelo uživali, saj so igralci odlično odigrali svoje
vloge. A niso bili dobri samo igralci, tudi scena je bila odlična. Ko se je predstava zaključila, smo
imeli pol ure prostega časa. Nekateri smo si ogledali mesto, drugi pa so počakali kar pri avtobusu.
Ko je bil čas za odhod, smo pogrešali dva učenca. Na srečo sta še hitro našla pot do avtobusa,
tako da smo se lahko odpeljali.

V Cerkno smo prispeli okrog pol devetih, tam so nas že čakali starši. Polni navdušenja smo jim
hiteli pripovedovati dogodivščine tega popoldneva, največ seveda o predstavi sami.

Maja Mezek , 7.a

ZANIMIV PONEDEUKOV POPOLDAN

Bil je lep, sončen ponedeljek (15. januar), ko nam osmim in sedmim ražredom zjutraj ni bilo
potrebno iti v šolo. Šele zgodaj popoldan smo se namreč odpravili na kultumi dan v Novo
Gorico.

Ob dogovorjeni uri smo se zbrali na šolski avtobusni postaji in se razporedili v avtobuse. Nekaterim
nam je bilo kar žal, da moramo ob takem soncu s šolo v Novo Gorico, kjer nas je pričakal
neprijeten mrzel veter. Vožnja je bila prijetna. Kot že rečeno, smo se ob vhodu Primorskega
dramskega gledališča tresli od mraza. Končno so nas spustili v dvorano, kjer smo bili navdušeni
nad udobnimi sedeži, še bolj pa nad predstavo. Igra z naslovom "Tistega lepega dne" govori o
primorskem vaščanu Štefucu, ki mu umre žena in ostane sam s petimi otroki. Ob tem času se
domov iz Italije vrne tudi vaška lepotica. Dogajanje je postavljeno v čas Italijanov na našem
ozemlju. Zgodba se zaplete na smešno-resni način, razplete pa tako, da se na koncu Štefuc in
lepotica odločita za poroko. Vse pa nas je presenetilo, da smo na odru videli tudi pevca Iztoka
Mlakarja, ki tokrat ni imel vloge glasbenika, temveč stransko vlogo, ter gospoda, ki igra pri TV
Dober dan. Cerkljani ter ostali gledalci smo na koncu predstave poklonili vsem igralcem bučen
aplavz. Po koncu pa so nam učitelji dovolili pol ure prosto, da si ogledamo samo mesto. Odšli
smo vsak po svoje, ampak le do sedme ure, saj smo takrat z avtobusne postaje krenili na pot
domov. Med vožnjo smo nekateri spali, drugi so se zabavali z glasbo, spet tretji s pogovori. Ni
potrebno poudarjati, da na koncu ni bilo žal prav nobenemu, da smo se podali v vetrovno Novo
Gorico.

Polni dobrih vtisov (če odštejemo mraz) smo se srečno vrnili v Cerkno.

Monika Primožič, 8.c

PRIREDITEV OB SLOVENSKEM
KULTURNEM PRAZNIKU

Recital "KRST PRI SAVICI"

V ponedeljek, 5.februarja 2001, smo učenci 7. in 8. razreda spremljali zanimivo prireditev -
recital "Krst pri Savici". Izvajali so ga bivši učenci naše šole, naštudirali pa pod mentorskim
vodstvom gospoda Milana Koželja.

Izvedba je bila zelo dobra, saj se je odražalo, koliko truda so dijaki vložili vanjo, del recitala pa je
v ozadju spremljalo tudi šumenje slapa Savice. Prireditev je trajala približno eno šolsko uro. Ker
so vsi nastopajoči recital doživeto izvajali, smo jih mi, učenci, pozorno poslušali.

Z izvedbo recitala "Krst pri Savici" so nastopajoči obogatili program letošnjega slovenskega
kulturnega praznika v Cerknem pa tudi v Idriji.

Jožica Seljak
in Mojca Rjavec, 7.a

JAVNA PRIREDITEV OB SLOVEIMSKEM
KULTURNEM PRAZNIKU

V sredo, 7.februarja 2 0 0 1 , se je v prostorih OŠ Cerkno odvijala kultuma prireditev ob slovenskem
kultumem prazniku.

r

Na prireditvi so sodelovali učenci naše šole, ki so recitirali Ijudske pesmi. Zapeli so tudi pevci
MePZ "Peter Jereb", prav tako tudi OPZ naše šole, zaigrali pa učenci Glasbene šole Cerkno.
Program so popestrili učenci iz Šebrelj, ki so zaigrali odlomek, kako so se ponoči vračali z zabave
z Reke v Šebrelje. Spregovorila sta nam tudi župan občine Cerkno, gospod Jurij Kavčič, in
ravnatelj naše šole, gospod Zorko Velikanje. Šolska RTV pa nam je pripravila posnetek, kako so
Šebreljenci širili cerkev, ki je bila premajhna za vse. Učenci naše šole, zdajšnji in bivši, pa so
skupaj z mentorji pripravili publikacijo starih šaljivih, Ijubezenskih, žalostnih,... pesmi in pripovedi
z naslovom "Pa ta pesem je preč, pa neznam je več". Pesmi in pripovedi je uredila prof. Anica
Svetik.

Večer je bil zaključen z lepo besedo in toplo mislijo.

Minka Dežela
in Tina Zlatoper, 7.a

IZPOLNJEVANKA:

1.

* 3.
4.
5.

Geslo:

1. Storži rastejo navzgor pri...
2. Listnato drevo
3. Vozilo, ki ga vozi strojevodja
4. Plod, ki raste na smreki
5. Žival, ki plava v vodi

Majda Selak, 4.a

ZIMSKE POČITNICE

Zimske počitnice so se pričele 26.februarja. Trajale so teden dni. Preživela sem jih kar doma. Na'
začetku sem veliko smučala, saj imamo svojo vlečnico. Na žalost je sneg kmalu skopnel, da
nismo več mogli uživati na snegu. Naslednje dni sem več časa spala in gledala televizijo. Z
bratoma smo se tudi lovili, žogali...Počitnic je bilo tako kmalu konec, da smo bili v nedeljo
zvečertako nejevoljni, da bi najraje ostali kar doma.

Špela Jeram, 4.a

ZIMOVANJE V ŠEBRELJAH

V četrtek, Lmarca, smo taborniki ob 8.30 uri odšli z avtobusom izpred dijaškega doma na
zimovanje v Šebrelje. Ko smo prišli v vas, smo se ustavili pred gasilskim domom, saj naj bi bilo
tu naše domovanje. Najprej smo zložili blazine v zgornjo sobo. Tudi drugo prtljago smo pospravili.
Nato nas je čakalo presenečenje, saj so naši vodniki rekli, da se bomo sankali in nato še "puzali"
s traktorskimi zračnicami. To je bilo veselje! Zvečer smo se igrali razne zabavne igre. Naslednji
dan smo imeli lov na lisico. Naša skupina se je odlično odrezala, saj smo bili prvi. Zvečer nas je
obiskala skupina tabomikov Kranjski jeglič iz Spodnje Idrije. Naslednjega dne je deževalo. Toda
to nas ni prav nič motilo. Tako smo dopoldne priredili igro Mladoporočenci. Pari so bili Cilka in
Bonifacij, Kleopatra in Giuseppe, Huanita in Lojze. Več pa ne bova izdala. Ob 15. uri smo bili v
Cerknem. Bilo je lepo.

Nace Kranjc, 4.a in
Maruša Ferjančič, 4.b

SMUČARSKI TEČAJ

Vsako leto je na naši šoli organiziran smučarski tečaj za tretješolce. Tako smo ga letos imeli tudi
mi. Tako kot jaz so ga tudi ostali sošolci in sošolke težko čakali. Tako težko sem čakala, da sem
prvi dan kar zbolela in sem ostala doma. Toda mami je zelo skrbela zame. Dajala mi je sirup in
topel čaj, ležala sem na toplem, da sem bila drugi dan že zdrava in sem lahko šla na Črni vrh.
Avtobus nas je pripeljal do parkirišča. Najprej smo si obuli smučarske čevlje, nato smuči, potem
pa smo se s štirisedežnico odpeljali na vrh. Na začetku sem morala pokazati, kako smučam, da
so me priključili ustrezni skupini, kjer so bili še Mojca, dva Jureta, Petra, Simon, Gašper, Špela
in Erika. Smučati nas je učil vaditelj Adam Černič. Smučali smo po vseh progah. Čas je minil, kot
bi mignil. Potem smo se z avtobusom odpeljali v Cerkno, kjer me je že čakala mami, da me je
odpeljala domov.

Polona Peternelj, 3. a

ZIMSKE POČITNICE

V petek, 13.februarja, smo imeli zadnji dan pouka pred zimskimi počitnicami. Vsi smo komaj
čakali, da se bodo začele, saj bo z njimi prišel tudi pust.

V soboto sem spala zelo dolgo, ker sem šla v petek spat šele opolnoči. Ko sem se zbudila, je že
sijalo sonce. Dopoldne sem naredila domačo nalogo in pospravila zvezke v nahrbtnik. Popoldne
pa je prišla k meni prijateljica Ana.
V nedeljo popoldne je bila v Cerknem pustna prireditev. Z Ano sva si pobarvali lase in se tudi
malo naličili. Anini starši so naju odpeljali v Cerkno. Tam je bilo kljub mrazu veliko Ijudi. Srečali
sva tudi Lindo in Nikito. Laufarija se je letos predstavila že 44., obnovili so tudi veliko oblačil in
mask. Sodnik je prebral veliko smešnih reči na račun cerkljanske občine. Veliko sicer nismo
slišale, ker smo obhodile skoraj celo Cerkno. Po koncu sem poiskala svoje starše in odpeljali
smo se domov. Tudi v torek sem prišla v Cerkno na pustno obsodbo, saj so pusta obsodili na
smrt za vse slabe reči, ki so se zgodile minulo leto. Ni bilo veliko Ijudi, saj so bili na prireditvi že
v nedeljo. Bilo pa je veliko glasbe in hrupa. Med pustnimi šemami so prevladovali Telebajski, kar
mi je šlo rahlo na živce, saj jih ne obožujem preveč.
Med počitnicami sem se zelo zabavala, pojedla sem veliko krofov in čokolade, kar ni preveč
zdravo. V četrtek sem odšla k Ani. Prišla sta še David in Erik. Skupaj smo se imeli zelo lepo.
Gledali smo televizijo, ker je bilo na sporedu smučanje. Ko se je zmračilo, sem odšla domov.
Naslednje dni pa je snežilo, kljub temu da pust zimo odganja. Dva dni smo imeli zabavo. Sankali
smo se, smučali in se kepali, da smo bili vsi mokri. Seveda je nisem odnesla brez posledic. Že
naslednje jutro me je bolelo grlo. Zato nisem smela ven.
Naslenje dni pa je padal dež in s seboj odnesel ves sneg. Bližal se je konec počitnic, zato sem
se učila in gledala televizijo. Prebrala sem tudi nekaj zanimivih knjig.

Moje počitnice so bile dokaj zabavne.

Nives Lapanja, 7.b

PREMAJHEN IGLU

Po dolgem času sem spet za zimske počitnice odšla k stari mami v Police. V Cerknem je
zapadlo nekaj snega, a je hitro skopnel. Ko sem prišla v Police, je bilo 25 cm snega. Takoj ko
sem prišla, sem vse svoje stvari zložila v omaro in odšla k sestrični Marini. Žal je bila prehlajena,
zato sem se morala igrati sama. Toda veselja mi tudi to ni pokvarilo. Začela sem delati iglu. Res
da je bil majhen, toda jaz sem šla vanj. Bila sem ponosna, saj mi je uspelo narediti iglu čisto
sami. Ko se je naslednji dan sestrična nekoliko pozdravila, je tudi ona prišla pogledat moj izdelek.
Bila je prijetno presenečena. Obe sva šli vanj, a vsaka zase, saj je bil iglu premajhen za obe.
Torej, imel je samo to pomanjkljivost. Žal mi je bilo, ker so se počitnice že iztekle in morala sem
zapustiti svoj iglu.

Natalija Lipušček, 4.b

IZPOLNJEVANKA:

1.

3.

o

4.

5.

6.

8. 7.

I 9.
10.

11.

Geslo:
1. Drevo, ki ima na spodnji strani iglice dve svetli progi
2. Pozimi mu odpadejo iglice
3. Sorodnik jelke
4. Plod leske
5. Gora nad Kobaridom, ki meri 2245m
6. Prevozno sredstvo, ki vozi po tirih
7. Rastejo užitne in neužitne...
8. Listnato drevo
9. Delavec, ki zida hiše
lO.Star izraz za vrata
11. Dvaindvajseta črka v abecedi

Nace Kranjc, 4.a

SNEŽIIMKA Ml JE ZAUPALA SVOJO SKRIVNOST

Prišla je zima, ki smo jo že vsi nestrpno čakali. Snežilo je. Mamo sem vprašala, če se lahko
grem sankat. Rekla je, da lahko. Toplo sem se oblekla, obula škornje in odhitela po sanke. Ko
sem se spuščala po hribu navzdol, mi je na nos priletela Čudežna snežinka. Začudila sem se, ko
me je'pozdravila. Nekaj časa sva govorili, nato pa mi je zaupala svojo skrivnost. Povedala mi je,
da se Čudežna snežinka imenuje zato, ker zna čarati. Rekla mi je, da mi uresniči vsako željo, a
največ tri. Pomislila sem in ji rekla, da je moja največja želja, da sneg ne bi nikoli skopnel. Ta želja
se mi je uresničila. Čudežna snežinka mi je velela, naj si zaželim še dve želji. Moja druga želja je
bila, da bi s Čudežno snežinko postala prijateljici. Tretja želja pa, da bi vsi otroci imeli oblačila,
hrano in zdravniško oskrbo. Uresničile so se mi vse tri. Opazila sem, da se večeri in odhitela
sem domov. Mama me je vprašala, kje sem bila, jaz pa ji nisem nič povedala, ker sva se s
snežinko zmenili, da nikomur nič ne poveva. To je bil res lep dan in upam, da bo še kakšen
podoben.

Špela Jeram , 4.a

S TABORNIKI V ŠEBREUE

Pravijo, da kdor čaka, tudi dočaka. S tem se popolnoma strinjam.

■V četrek smo se s taborniki odpravili v Šebrelje. Zato bom pisala o zimovanju. Moram reči, da
me je bilo kar malo strah, da bo vse odpadlo zaradi snega, ki se kar ni ustavil. Vendar se je k
sreči vse dobro izteklo. Na vatobusu je bilo kot vedno veselo. Peli smo taborniške pesmice in
klepetali. "Glejte, Šebrelje!" se je oglasila vodnica. Ozrla sem se skozi okno in res, uzrla sem
prelep kraj, ki je še spal v zimskem snu. Le malokdo se je potikal okoli hiše. Nastanili smo se v
gasilskem domu. Znesli smo vso opremo iz avtobusa. Mlajši (MČ) so komaj čakali, da se bomo
šli kepat. Mi (GG) pa prav tako. Oblekli smo se v smučarska oblačila in odšli na sneg. Bili smo
polni energije. Po griču navzdol smo se spuščali s "šlaufi". Ravno takrat ko sem bila za spust na
vrsti jaz, so fantje progo popravili. In kot vedno, sem bila poskusni zajček prav jaz. Spustila sem
se in vrglo me je v zrak, pristala pa sem v snegu. Do kosila smo bili že vsi čisto mokri. Še dobro,
da so nam bili v gasilskem domu na voljo radiatorji. Slekli smo mokra oblačila in jih dali sušit.
Nato je bil po kosilu na programu počitek. Po njem pa smo se razdelili po skupinah in delaii
anketo po Šebreljah. Vsaka skupina je imela svojo nalogo. In moram reči, da so nas bili v eni hiši
prav veseli. Povabili so nas naprej, nam postregli s čajem in piškoti. Oskrbeli pa so nas tudi z
informacijami. Spet je bilo treba iti po topli obrok - večerjo. Z Evo sva se odpravili k družini
Brezavšček. Jurijeva mama naju je lepo pozdravila in nama dala vse potrebno. S težkim loncem
čaja sva se odpravili v dom. Nato pa nazaj še po krožnike, "šalčke", vilice in kar je najbolj
pomembno, po hrano. Jedli smo tudi domač kruh, ki je bil zelo dober. Po večerji je sledil zabavni
program. Drugi dan spet kepanje, sankanje in postavljanje sneženega moža. Popoldne pa so
mlajši (MČ) imeli lov na lisico, mi (GG) pa smo bili na kontrolnih točkah. Po končani orientaciji
smo se vrnili v gasilski dom. Zvečer pa so nas obiskali tudi Šebreljenci. Tretji in hkrati zadnji dan
zimovanja pa so nas z nenapovedanim obiskom presenetili delavci lokalne televizije Cerkno.
Posneli so nekaj "stvari" in nasspraševali, kakoje bilo na zimovanju. Za tem pa jesledila šeigra
"Mladoporočenci". Pri tem pa smo se kar dobro nasmejali. Potem pa je bilo na vrsti pakiranje,
pospravljanje miz, čiščenje tal. Avtobus nas je že čakal in vanj smo naložili opremo. Ko smo se
posedli, smo še zadnjič pogledali po Šebreljah in jim rekli, da drugo leto spet pridemo.

Skratka, počitnice so bile zanimive, kajti v Šebreljah smo se res zabavali.
Tina Zlatoper, 7.a

V ČATEŠKIH TOPLICAH

V sredo, med zimskimi počitnicami, smo šli v Čateške toplice. Že na avtobusu so nas razdelili
na skupine. Vozili smo se kar precej časa. Med vožnjo smo poslušali kasete in še malo zaspali.
Tako smo prišli do toplic. Ko smo vstopili na hodnik, je oživel palček. Povedal nam je vse o
termalnih vodah. Vsega, žal, nisem utegnila slišati. Šli smo v garderobe, kjer smo se preoblekli
v kopalke. Pohiteli smo v bazen in hitro skočili v vodo. Z mano sta bila tudi moj brat in bratranec,
toda nismo bili v isti skupini. Šla sem na velik tobogan, ki je imel semafor. Tudi udarila sem se
večkrat, saj me je kar vleklo k steni. Bolelo pa me ni prav nič. Nekateri so šli tudi na zunanji
tobogan. Povedali so, da je zunaj zelo mrzlo, zato jaz nisem šla. V bazenu je bilo kot v pravi
džungli. Ko sem plavala, so nastajali tudi valovi. Po dveh urah plavanja smo imeli malico. Takoj,
ko smo se najedli, nismo smeli v vodo. Čez nekaj časa pa smo le poskočili vanjo. Tu sem lažje
skakala v vodo na glavo kot v bazenu v Cerknem, saj je voda globlja. Kmalu je prišel čas, ko smo
se morali preobleči in posušiti lase. Nato pa smo šli na avtobus zelo veseli in hkrati utrujeni. To
je bilo pravo doživetje.

Jasmina Močnik, 4.a

POČITNIŠKE DELAVNICE

Pred zimskimi počitnicami smo dobili prijavnice za počitniške delavnice. Nekateri smo se jih
zelo veselili. Udeležili smo se jih učenci od prvega do četrtega razreda. Največ jih je bilo iz
prvega. Iz našega razreda nas je bilo pet deklet. Tam smo delali različne nalepke in darilne
vrečke. Pomagali sta nam učiteljici Danijela Vidmar in Doris Kacin. Prvemu razredu pa sta pomagali

S učiteljici Ladka Obid in Andreja Rojc. Najprej smo začeli delati darilne vrečke. Z njimi je bilo
veliko dela. Potem je prišla učiteljica Silva Golob in naredila nekaj fotografij. Kmalu zatem so
nam kuharice pripravile slastne piškote in sok. Po malici smo še dokončali svoje delo. Nato smo
se lotili nalepk, ki smo jih risali na plastične mape. Posušili smo jih s sušilcem. Kmalu je potekla
še ena ura. Vzeli smo svoje izdelke jn se veselo odpravili domov.

Majda Selak in
Ana Kovačič, 4.a

SLIKA V OKVIRČKU

V torek, 27.2., se je ob 9. uri pričela čipkarska delavnica. Najprej sem poiskala svojo bulo. Na
razpolago smo imeli papirce, kjer so bili narisani piščančki in jajčka. Med nami je bil tudi edini
fant Klemen Zajc. Te delavnice smo se udeležili učenci od prvega do petega razreda. Delo je
bilo zelo zanimivo. Za malico smo imeli piškote in sok. Nato smo se zopet lotili dela, ki mi je bilo
v pravo zadovoljstvo. Opoldne so starši prišli iskat nekatere otroke. Vsi so odšli domov, le jaz
sem ostala, saj sem ob tem delu zares uživala. Tako sem tudi dokončala svoj izdelek. V ponedeljek
smo jih dobili. Bila sem zelo prijetno presenečena, ker je učiteljica dala moj izdelek v okvirček.
Tako je postal moj izdelek lepa slika. Odnesla sem jo domov in obesila na steno v svojo sobo.

Andreja Lahajnar, 4.a

REBUSI

Mrzel letni čas

O = E + SA

123/ 1 2 3 / J& 123 12345

Rešitev

Lahko je človeška, Človek, ki te zdravi
živalska, zeljnata,
^-^O
■^,

123^^ 1 % % 4 5 0 7f JŠ 12// ^ZfiAPfiPt

Rešitev

Hrast al Tla ali Naše glasilo je.
123
0 =E

12$ 12 3 / ; ? ^~A~fi Bj1 2 3 4

Rešitev : Rešitev :

Zobe si redno ni/ Iglasto drevo //34^
Natalija Lipušček, 4.b
H L
/23/
1 2 ? $f> £jl
Rešitev:
Rešitev:

SMUČANJE NA KANINU

Ko sem prišel 15.2.domov, me je ati čakal z veselo novico, da bova naslednjega dne odšla
smučat na Kanin. Ponoči nisem skoraj nič spal, ker sem bil tako vesel. Drugo jutro sva z atijem
zgodaj vstala. Hitro sva se oblekla, pojedla in odhitela na pot. Ko sva prišla v Kobarid, sva kupila
sendviče in dva soka. Avto je že kašljal, ker mu je zmanjkovalo bencina, a sva le prišla h gondoli.
Tam sva si obula smučarske čevlje in odhitela s škripajočo staro gondolo proti vrhu. Priznati
moram, da me je bilo na začetku vožnje malo strah. Na prazni postaji sva se presedla v nekoliko
novejši "jajček ". Prišla sva na vrh in zbirala, po kateri progi bova smučala. Odločila sva se, da
bova šla na trisedežnico. Opoldne sva šla na kosilo. Nato sva se še malo smučala, a proga je bila
že razrahljana in nastajali so kupi. Smuka je bila že slaba in odločila sva se, da bova šla proti
domu. Ob vožnji proti dolini sva bila v gondoli sama. Ko pa sva se pripeljala v dolino, so se nama
začele dogajati same čudne stvari. Ko je ati mislil odpreti avtomobilska vrata, mu je kljuka ostala
v rokah, zato sem mu odprl vrata z druge strani. Ob tem sem se udaril ob smučke. Udobno sva
se usedla v avto. Mislila pa sva, da ne bova mogla nikamor. Na srečo pa je bilo v avtu še toliko
bencina, da naju je pripeljal do bencinske črpalke, ki je bila zelo blizu.

Nace Kranjc, 4.a

ŠPORTNI DAN

V četrtek, pri uri slovenščine, so nekateri učenci dobili listke, ki so jih morali prebrati pred celim
razredom. Prvi je listek dobil Dejan Tušar. Na njem je pisalo: "Kdaj bo športni dan?" Učiteljica je
odgovorila, da bo v petek, če bo lepo vreme. V petek je bilo čudovito vreme, zato smo se
odpravili v Police. Do Laharne nas je odpeljal avtobus, naprej pa smo šli peš. Z vrha klanca smo
zagledali cerkev in mislili, da smo že v Policah. Toda to ni bilo res, saj smo morali narediti še
nekaj ovinkov, preden smo prišli v vas. Zato pa je bilo prvo srečanje pri moji stari mami toliko
lepše. Ko smo prišli na dvorišče, nas je na mizi čakal čaj, rumove kroglice, bonboni, rolada in
piškoti. Jaz sem nalila v kozarčke čaj, ostali so se posedli, jedli svoje sendviče in se nato posladkali
z dobrotami, ki jih je pripravila moja mami. Tako smo polni energije šli proti cerkvi. Ta je zanimiva
po tem, ker je zvonik ločen od ostalega dela. Legenda pravi, da so ga zidali na tleh. Ko so ga
dvigovali, je padel na tla in tako tudi ostal. V cerkvi pa so še stare orgle. Če hočeš, da ti zaigrajo,
moraš pritiskati z nogo na meh. Nato smo odšli še malo po vasi. Ogledali smo si "Štrousovo
klet", ki je še pokrita s slamo. Odpravili smo se proti Laharni. Med potjo smo nabirali telohe,
resje, saj ga je na tem predelu zelo veliko. Tako smo prišli do avtobusa, ki nas je že čakal. Z
lepimi vtisi smo se vračali proti domu.

Natalija Lipušček, 4.b

ŠPORTNI DAN NA ČRNEM VRHU

Letošnja zima nam s snegom ni naklonjena. Vseeno smo se odpravili na Črni vrh na smučanje.
V kuhinji nas je že čakala malica. Vzeli smo jo in odnesli na avtobus, s katerim smo se odpeljali.
Pripeljal nas je do parkirišča. S štirisedežnico smo se odpeljali na vrh. Razdelili smo se v tri
skupine in se smučali. Ob enajstih smo malicali. Moram reči, da smo jo z užitkom pojedli. Prva
skupina se je peljala s šestsedežnico in se smučala tudi na Lomu, mi pa smo smučali na progi
Brdo. Velikokrat smo padli, ker je bilo zelo ledeno. Toda vseeno je bilo lepo in zabavno. Kmalu je
potekel čas in ob enih smo morali domov. Prismučali smo do avtobusa, ki nas je odpeljai proti
Cerknemu.

Majda Selak, Jasmina Močnik,
Andreja Lahajnar, 4.a

ŠPORTNI DAN

V četrtek, 1. februarja 2001, smo imeli učenci predmetne stopnje športni dan.

Nekateri učenci so se odločili za smučanje na Črnem vrhu, drugi pa so odšli na pohod. Tistih, ki
so šli smučat, je bilo kar precej, saj je tovrstni šport pri nas zelo priljubljen.

i'

Aleš Močnik, 7.a

SMUČANJE NA ČRNEM VRHU

Športni dan se je začel povsem običajno, kot že vsa leta doslej.

Zjutraj se v šolo zgrne s smučarsko opremo več kot pol višje stopnje. Učenci zaradi opreme, ki
jo imajo s sabo, in kombinezonov zgledajo še dvakrat večji. Potem učitelji prinesejo karte. Ko jih
delijo, zgleda tako, kot bi jih ne bilo dovolj, saj učenci kar "navalijo" nanje. A izkaže se, da je kart
ravno prav za vse. Ampak Ijudem je, kot kaže, očitno bolj všeč, če se "peštajo", kot če bi čakali
normalno. Potem še "boji" za najboljše sedeže v avtobusu in odhod.

Zdaj pa k smučanju!
Vreme smo imeli super. Zgodaj, na začetku, je še malo pihalo, vendar se je čez čas čisto umirilo.
Vsi smo zadovoljni smučali. Učenec 6.b, se mi zdi, pa si je zlomil nogo, in to tik pred malico.
Malica. Kot ponavadi: sir, šunka. Nato zopet smučanje. Jaz sem se imel prav lepo, pa tudi drugi,
mislim, prav tako.

Konec smučanja. Treba bo domov. Vendar, ali ni ena najlepših stvari osvoboditi noge iz robustnih
pancerjev!
Torej - super športni dan s super vremenom in vzdušjem.

Dario Hvala, 7.a

POHOD NA ČRNl VRH

Bil je četrtek. Z avtobusom smo se izpred šole odpeljali ob 8. uri. Tisti, ki smo šli na pohod, smo
izstopili že na Počivalu, drugi - smučarji pa so se z avtobusom odpeljali na davško stran.

S Počivala smo se peš podali proti Črnemu vrhu. Pot je bila kar dolga. Ko smo prispeli na vrh,
smo se tudi sankali. Ko pa je bila ura 11 h, je bil čas za malico. V miru smo pojedli. Nato smo se
še malo kepali. Okrog 12h pa smo se odpravili nazaj na Počivalo. Nazaj grede smo hodili lažje in
hitreje. Kmalu smo prispeli. Počakali smo na avtobus. Ko je prišel, smo se posedli in odpeljali
proti Cerknemu.

Prispeli smo ob 13:45. Bili smo malce utrujeni, a vseeno zadovoljni.

Rok Škufca, 7.a

IZPOLNJEVANKA:

Prepiši v geslo črke na oštevilčenih poljih!

c~~$c?

■

7

8 25. december

6. dece

9 otrok

u£

10 y

■

Naredimo jih pod

11 božičnim drevesom

12 4X
13
g^v-

14

GESLO:

12 3 4 5 6 ;7 8 9 10 j l l 12 13 14
Nataša Simonič, 4.b

DAN ZENA

Bližal se je praznik "dan žena". V razredu smo se odločili, da za naše mame naredimo vizitke.
Res je bilo tako. Že drugi dan smo jih delali. Učiteljica nam je pripravila lepenko in kolaž papir
vseh barv, da smo lahko izrezali srčke, nato pa smo še v vizitke napisali besedilo za mamice.
Doma sem nabrala še zvončke. Takrat je bila mami še v službi. Vizitko sem spravila v svojo
sobo. Ko je mama prišla domov, je bila zelo vesela, da sem se spomnila nanjo s pomladanskim
šopkbm in vizitko.

Marjetka Štremfelj, 4.a

ZIME SEM SE NAVELICALA 1

Zime sem se naveličala, Ana Petemelj, 4.a,
rada bi pomlad priklicala. Polona Petemelj, 3.a
Ptička je zažvrgolela,
ker je bila zelo vesela.

Tudi mamica je bila za 8. marec vesela,
ker sem ji šopek rož nabrala
in jo objela.

Mamico sem s tem razveselila,
ko objela sem jo močno,
saj je bilo nama ob tem zelo lepo in toplo.

Klll .I I I I

REBUSI

Pšenica, koruza, X lavamo lahko v jezeru,
ječmen, oves spadajok W morju, reki, potoku in

U 1 2// 1 %$ 4 $ $
/ / 34/!

Rešitev:

Ana Petemelj, 4. b
in Polona Petemelj, 3. b

Ponoči imamo lepe Z njimi smučamo
///if56
1 2 3 £ f>
Rešitev: Natalija Lipušček, 4.a

I

Italijanska jed 1 2 3 /M

T 2 JM/6~J$7~j§

Rešitev:

Nace Kranjc, 4.a

£=3 Mesto, kjer se Kokra /flfflP
izliva v Savo
12 3 4 ^Č
Rešitev: y%3 4 5 _J> ^
1 2 3 4 JŠ JŠ 7
Letni čas, ko drevesom Z njimi se sankamo
odpadejo listi Majda Selak, 4.a

12 3 4 5 B

Rešitev:

Če smo bolni, obiščemo

1 2? $ 1 2£fi£f>l pp
Rešitev :

1 2 £ / ,5 6 jl /^/56

Rešitev :

Živai, ki živi v reki Nil, je Prostor, kjer posadimo krompir,
zelje, fižol

1 2 3 fr fi f> f p 12/8/5

Rešitev :

Natalija Lipušček, 4.b

"HOV" IN "MJAV" Anka Eržen in
Majda Selak, 4.a
"Hov sede na stol,
na, na, na, na, na, na,
pridruži se mu še "Mjav",
na, na, na, na, na, na.

"Hov" in "Mjav" najboljša sta prijatelja bila
do zdaj.
Ko "Hov" spoznal je "Mjava",
to bila je žurka za oba,
ojaja.

"A one, a two, a one, two, three."

"Hov" sede na stol,
na, na, na, na, na, na,
pridruži se mu še "Mjav",
na, na, na, na, na, na.

"Hov" in "Mjav" najboljša sta prijatelja bila
do zdaj.

"A one, a two, a one, two, three.

I

£* s4- «^t±£L-3 ± ^ x~ :£:
».
JL± »'
HOV b£OE
WA STOL|WA,WA,«A,WAMA,W4,»>«HOR0il SE H o S r K l A y , « \ M A , U A , W A , H A , H A .

S=t » » ■ »
3: +• * »* »
ffiFr=f ( * * rT žzi 35
♦<—*-

__ ^

(40V tw MJAV UAj&OiJŠA 5TA PRIJATfL JA £>! £.4 0 0 Zt>AJ. UO HOV SftJZAUi JC MJAVA,

t T^=F+=t o n ZP.ČCTV<A
» » * — • < * * * ,T_/ I*
PRB^ ,1,1 1 X hb MAPIbA"
KOMfcC

TG 8(LA J£ ZURlrt IA 0 BA, 0 J/UA JA. OMF, TVfO, OM^THV.TftMf.

NAGRADNA KRIŽANKA

LETNI PERNATA
ČAS 2IVAL

r NASPR. 18. CRKA

OO ORODJE

LACEN PJJEKA

NAŠA VRSTA
TOVARNA AVTA

2. IME INSTRU- RAZL.
MENT SAMOGL.

OCE VOZILO DEL ENAKA
(POTUJE) TELESA SAMOGL.

3. MESEC 5.ČRKA BODICA VELIKA
(KRAJSE) RASTLINA

SOGLAS. IVAN JAZ- GR.CRKA
TAVCAR ITALIJ. BARVA
1.
SAMOGL. VIKA m KACA MORSKA
RAZPET UDAV RASTLINA

POM.
GLAG.

KRANJ ONA VERSKA ANTON ZENSKO
IN LOClNA LAJOVIC IME

//^ CVETA VRSTA 1 OS. IZRASTEK DALMAT.
// / / URBAS R02E NAGLAVI OTOK
2. ZAIMEK
/■// SIVANKA POM.
IME (2. SP. GLAG.
DEL MN.)
ROŽE
NAŠA
KRŠKO NAJVISJA

GORA

ZVER

RAZPO- SAMOGL. ON- OS.
REDUR 4. SKLON ZAIMEK

BOJNO GLEJ! MAJHNA I
OROŽJE MAJHNA NASELJA
I
* 15. NIT NASA 13.
ČRKA TOVARNA CRKA I

VEZNIK 1.CRKA NIKAL- K\Vk■ t PRIR:
REZILO NICA t VEZNIK
DOM.
OBUTEV 1.
CRKA
(ED.)
17. IGRALKA
CRKA RINA

1.
ČRKA

AN2E 12.
2UMER
/'// CRKA

1.
SAMOGL.

UČENCI DOD. P. MATEPviNŠČINE - 7. r.

Rešitve oddajte članom uredniškega odbora.
NAGRADE:

- trikrat po en brezplačni izvod Mlade rasti!

Uredniški odbor:
Minka DEŽELA, 7. a
Ana KOVAČIČ, 4. a
Nace KRANJC, 4. a
Luka LESKOVEC, 7. a
Natalija LIPUŠČEK, 4. b
Jasmina MOČNIK, 4. a
Ana PETERNELJ, 4. b
Polona PETERNELJ, 3. b
Majda SELAK, 4. a

Eva TUŠAR, 7. b
Tina ZLATOPER, 7. a

^SaiiSiD^^SIi^!^^

LETNIKXXX¥m

Mentorji:
Dragica KRAVOS

Marija REJC
Rafko TERPIN

Cerkno, april 2001