mlada_rast_1997_posebna

glasilo mlada
učencev
osnovne rast

šole
cerkno

V. EŠ , KO

KAJ SE
SKRIVA

POD

KOŠEM?

POSEBNA IZDAJA .
MAJ 1997

Učenci prvega, drugega in tretjega razreda Osnovne šole Cerkno so se
ob dnevu odprtih vrat, 10. maja 1997, predstavili staršem in
priložnostnim obiskovalcem z enkratno razstavo na temo KOŠ
KOŠARA - KOŠARICE. Poleg tega,. da so nam pokazali veliko starih in
malo manj starih predmetov, so o vsem tudi povprašali svoje starše in
stare starše ter to zapisali, medse pa povabili tudi Jožeta Kosmača s
Straže, ki še' danes plete koše. Mladi fantje iz tretjega razreda so se
potrudili in se tudi sami naučili te spretnosti ter pletli z njim.
Med predmeti, ki ~mo jih videli na razstavi, so bili spoštovanja vredni
stari koši za nošnjo trave, tu so bili listniki in majhni košl , številni so
bili "berački" in sodobne košare za nakupovanje hrane; na razstavni
polici sta bili kot velika redkost dve košari za setev, več je bilo
"slamnc", vse pozornosti pa je bila deležna blizu sto let stara košarica
za hranjenje volne in pletenja. Otroci so v šolo prinesli tudi pleten
potovalni kovček, koš za dojenčka in leso za sušenje sadja. Niso pa
pozabili niti na košarkaški koš, koš za smeti in koš za umazano perilo.
S svojim znanjem o koških so posegli tudi na področje biologije
oziroma rastlinstva.
O vsem, kar smo si lahko ogledali, so tudi marsikaj pametnega
napisali in lepega narisali. To nam prinaša. ta Mlada rast.
Skratka, glede na njihovo stopnjo razvite znanstvene misli, zavidljivo
izpeljan projekt. To nam priča o veliki angažiranosti učiteljic, ki so jih.
vodile, delavnosti otrok in pripravljenosti staršev, da jim pomagajo.
Ob vsem tem delu učiteljic in otrok pa velja poudariti še eno
dimenzijo. Otroci na spontan, neprisiljen način spoznavajo našo
preteklost, preteklost svojih staršev, svojega kraja in to je tisto, čemur
rečemo SPOZNAVANJE SVOJIH KORENIN. To je obenem prvo
srečanje s kulturno dediščino. Ker jo spoznavajo na tako prvinski
način, so jo sposobni tudi ceniti in kasneje ohranjati.
Učencem in učiteljem iskrene čestitke za opravljeno delo, učiteljem pa
poleg tega še srečno roko pri izbiri vsebin za nada1jIje projekte.

Ivana Leskovec, dipl. etnolog

Cerkno, 25. maj 1997

KOŠ

1. koš visoka, spodaj zožena pletena posoda .za

prenašanj e na hrbtu;

2. koš za smeti - manjša, navadno pletena posoda, zlasti
za odpadni papir;

3. koš za dojenčka - pletena posteljica za dojenčka;

4. prsni koš - del telesnega
ogrodja, ki ga sestavljajo
rebra, prsna vretenca in
prsnica,

5. športni izraz pri košarki:
koš - naprava z obročem ln mrežo, ki nuna dna, v
katero se meče žoga;

6. navtika, pomorstvo!
jamborni koš - majhna

zavarovana ploščad na
jarnboru za izvidnika ;

7. žargonsko, montani stika :
dvigalni koš - košu podobna kabina dvigala v rudniku;

8. agronomija: se da drozga;
koš - del stiskalnice, v

9. čebelarstvo :
koš - pleten čebelji panj, navadno kopaste oblike;

10. gozdarstvo: razrasvcve nt•mr•
drevesni koš - drevo z gostimi, bujno
vejami, katerega spodnje segajo do tal;

11. tehnika:
sesaini koš - mreža, ki zapira trdnim pnmesem dostop
v sesalno cev črpalke;

12. zoologija:
koš - zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev .

KOŠEK

1. košek - manjšalnica od koš;

2. botanika:
košek - socvetje, ki ima cvete na ploščati ali izbočeni

OSI;

3. čebelarstvo ;
košek - jamica v goleni
zadnj ih nog čebele
za spravljanje,
prenašanje cvetnega prahu.

IZDELOVANJE KOŠA

Pri nas doma je koše izdeloval stari oče. Nabral si je les, dren in
lesko. Dren je očistil, lesko pa pravilno nalomi!. Nato je les med
sabo prepleta'. Na koncu je dodal še naramnice.

Karmen Mavri, 1. b

Koš se uporablja za prenašanje raznih materialov. Narejen je iz
dna, viter in količev. Koš se začne plesti spodaj od leve proti
desni. Košu pravimo tudi oprtnik ali listnik. Koše so pletli pozimi v
kmečkih hišah.

Jure Pirih, 2. a

MO} KOŠ

Moj koš je majhen. V njem nosim drva. Dala mi ga je moja nana.
Dno koša je narejeno iz bukovega lesa. Koš sestavljajo okrogle
palice, ki so iz leske, pokončne pa so iz črnega drena. Naramnice
pri košu so iz usnja.

Robi Pervanja, 1. b

KOŠ ZA NOŠNJO USTJA,
ki mu v Cerknem pravimo "LlSTNK"

Koš je podoben košu za prenašanje trave ali tudi drv iz kleti v
stanovanje. Je pa precej večji, predvsem širši v zgornjem delu.
Dno je ovalne ali polkrožne oblike in je narejeno iz lesene plošče,
v katero so zavrtane luknje. Te so ob robu plošče, da se vanje
zapiči pokončne drenove palice - "KALIČi". Med te palice so
potem od spodaj navzgor nanizane in natančno prepletene še
"VITRE". Vitre pa so iz šibja in leske narezani ploščati trakovi, ki
so lepo upogljivi in se ne lomijo. Koš ima tudi dva ročaja, ki jim
po domače rečemo "WAPRTAWNCE", da ga lahko nosimo na
hrbtu. Narejene so iz ovijalke, ki jl Cerkljani rečemo "BRDAVITA".

Luka Leskovec, 3. a

KRANJSKA SVETLOBA

Sem imeniten star koš
za listje. Nosili so me
na hrbtu. V meni so
nosili listje. Imel sem
vrv. Imel sem luknje,
da sem bil lažji.

Jan Peternelj, 1. a

GNOJNI KOŠ

Stara mama in mama sta mi pripovedovali, kako so v starih časih
vozili gnoj na njive.
Za to delo so uporabljali gnojni koš. Narejen je bil iz lesenega
dna, zgornji del pa je bil pleten iz tankih okroglih vrbovih vejic.
Veje so bile prepletene okoli drenovih palic, ki so bile postavljene
v navrtane luknje lesenega dna. Koš je bil na kolesih, imel je
ojnice, da so lahko vpregli vola ali konja. Kjer pri hiši niso imeli
vprežnih živali, so gnojni koš vozili kar ljudje sami. Seveda to ni
bilo lahko delo, vendar še zmeraj lažje, kot gnoj nositi na hrbtu.

Rok Škufca, 3. a

Tega koša se danes na Cerkljanskem spominjajo le še starejši
ljudje. To je bil velik, ovalen, podolqovat in ne preveč visok koš, v
katerega so naložili gnoj, da so ga odpeljali na njivo. Zato so tak
koš najprej postavili na podvozje voza in je potem vse skupaj
izgledalo kot voz spletenimi stranicami. Tak koš je imel ovalno
dno. Vanj so bili zapičeni močni količi, okrog pa je bilo prepletena
šibje ali leskove vitre.

Luka Leskovec, 3. a

'~m!.Il!f ~-

S KOŠEM PO TRAVO

Bilo je vročega poletja. Sonce se je že skrilo za hrib. Oče je vzel
koso, da bi nakosil travo živini. S seboj je vzel tudi koš, da bi lažje
spravil travo s strmega brega. Jaz sem mu hotel pomagati pri delu,
zato sem vzel koš, v katerega sem naložil preveč trave za svojo
moč. Kljub temu sem koš hotel naložiti na svoj hrbet. Ker pa mu
nisem bil kos, me je on premagal. Skupaj sva se kotalila po bregu
do manjšega potoka. Ko je oče videl, kaj se mi je zgodilo, se mi je
do solz nasmejal.

KOŠEK ZA OBIRANJE SADJA,
ki mu v Cerknem rečemo
"TRGAWNKn

"TRGA\"'/NI<" ie pripomoček• ..'lJ., s__
J t""1 I.U •."•' ••"•, •.•I•,•

katerim kmetje v jeseni trgajo ,/,

jabolka ali hruške z zelo /

oddaljenih vej na drevesu. Ima I/.

dolg ročaj. Na koncu pa je JI/.

pritrjena posebna platnena 1l
vrečka, v katero se sadje nabira.
1: /
!/!://'/~"J/f//k:/
"trga~~~i"~a~i7;~~an:~e:~:

platnene vrečke spleten košek. ' , f"

Ta košek ima iz lesene deske f 'Jr
narejeno okroglo leseno dno. PO :,.' .1

obodu so navrtane luknje, kamor ~

se napičijo pokončne 20 - 30 cm visoke palčke, med katerimi se

napletejo vitre. To so iz vrbja ali leske narejeni ploščati trakovi. Ta

stena iz viter ne sega čisto do vrha količev. Na vrhu morajo

namreč ostati zobci, da se jabolko lahko med njimi ustavi in da se

ga lažje odtrga. .

Luka Leskovec, 3. a

KOŠ - TURISTiČNI SPOMINEK CERKNEGA

Koš, narejen za turistični spominek, je popolnoma podoben košu
za prenašanje listja, trave ali drv. Ima vse sestavne dele, dno, vitre,
količe in ročaje - "waprtawnce", narejene iz pravega materiala.
Od resničnega koša se razlikuje le v tem, da je veliko, veliko
manjši. V višino meri le 1O cm.

- Luka Leskovec, 3. a

KOŠ ZA DOJENČKE

Jaz sem koš za doienčk». Kadar doienče« zajoče, ga dajo v

mene. Potem zaspi. Ko se zbudi, se začne jokati. Tega pa res ne
maram. Kadar se po/uta, mi smrdi.

K/ara Zajc, 1. a

MOJ KOŠ ZA SMETI

Moj koš za smeti je narejen iz·
škatle za pralni prašek. Je
pravokotne oblike. Ovit je v
papir, ki je roza barve. Na
njem so narisani junaki iz
risank, Najbolj smešna je
hobotnica, ki je padla v vazo.
Ta koš za smeti stoji v moji
sobi ob pisalni mizi.

Janoš Lampič, 2. b

KOŠ ZA SMETI

Sem čisto nov smetnjak. Prišel sem iz tovarne, kjer so me stiskali,
prenavljali in barvali. Ko so me dali v avto, so se kar valjali po
meni. Prispeli smo domov, postavili so me pred hišna vrata. Vame
so meteli papirje z napačnimi zgodbami, ki/sem jih prebiral. Najbolj
so mi dišali sladoledi, ki sem jih jedel ali lizal. Najbolj mi je
smrdela banana, ki je gnila. Ko so prišli smetarji, 50 me dvignili in
suka/i. Takrat me je bolela glava. Imel sem hud glavobol.

Nevenka Lapanja, 1. a

V mene dajejo smeti. Okoli mene 50 mušice. Zanima me, zakaj me
ne operejo. V mene mečejo jogurte, ostanke večerje, ki jih ne
pojedo, in strgana oblačila.
Razočaran sem, ker se mi otroci smejijo. Ker smrdim, me brcajo.
Zelo sem žalosten, nihče me ne mara. Prijatelja ni, zato sem
žalosten.

Ana Miho/i6, 1. a

KOŠ ZA SMETI PRIPOVEDUJE

Pred našo hišo imamo. koš za smeti. Ta koš je zelo neubogljiv.
Ima siva krila in zelo je podoben strašilu. Prepotoval je že cel
svet, zdaj pa je prišel k nam. Strašil je ljudi, ki so hodili mimo
naše hiše. Zjutraj sem prišla ven in videla, da je koš še tam. Naš
koš zna tudi govoriti. Povedati mi zna vse jezike, kar se jih je
naučil. Znočilo se je in grdi temni oblaki so prekrivali jasno nebo.
Nikogar ni bilo zunaj, zato mu je postalo dolgčas. Tako je zopet
poletel v višave. Z višin je videl {jozdove, travnike, reke,... Toda,
kako je bil razočaran! Na gozdnih jeseh, v rekah na travnikih je

videl veliko smeti. IIJoj, joj!" je tarnal. .Neš« Zemlja se bo zadušila.

Moram, moram spet domov, da bodo raje vame metali odpadke,
kot pa na tla. Res je, da tudi jaz nisem bil prej ubogljiv. Toda
sedaj, ko vidim, kaj se dogaja, moram hitro oditi na svoje mesto
in opravljati svoje delo.II
Ko sem se naslednji dan vozila s
kolesom mimo sosedove hiše, sem:
videla, da koša ni več pred mojo hišo.
Ponoči, ko je padal. dež, me je bilo
zelo strah za koš, tako da celo noč
nisem nič spala. Zjutraj, ko sem gledala
skozi okno, sem opazila koš zunaj. Nate)
se mi je nesmehnll, ker je videl da
sem ga vesela. Pripeljala sem ga v hišo
na peč, da se je malo pogrel. Povedal
pa mi je vse, kar se mu je zgodilo na
poti. Vesela sem bila, da bo prav moj
koš pomagal očistiti Zemljo.

Minka Dežela,
Nina Močnik,
Erika Mrak, 3. a

Smeti nikoli ne vržemo na tla, ampak v koš.

Klemen Prezelj, 2. a

----------------------- ._- _ .._.

KOŠ ZA UMAZANO PERILO
Ta koš stoji v kopalnici poleg
pralnega stroja. Vanj vsak dan
odlagamo umazano perilo, da ga
potem mama opere. Naša stara
mama ima ta koš okrogle oblike
in je pleten iz šibja, pri nas
doma pa imamo plastičnega in je
pravokotne oblike.

Luka Leskovec, 3. a

KOŠARKA
Nekega dne sem prišel na igrišče, kjer sta bila Rok in Matej. Igrali
smo košarko. Potem je moral Matej iti domov. Z Rokom sva igrala
sama naprej. Imel sem srečo in sem dal veliko košev. Igram v
šolskem moštvu.

Haris Civič, 2. a

~

Pri košarki mečejo igralci žogo v koš.
Klemen Prezelj, 2. a

KOŠARA

1. košara - večja pletena posoda različne oblike za
prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem,
2. košara - kovčku podobna
pletena priprava;
3. košara - pletena posteljica za dojenčka;
4. navtika:
ribiška košara - signalna naprava na manjši ribiški ladji,
ki opozarja, da ladja lovi ribe.

KOŠARICA

1. manjšalnica od košara;
2. botanika:
košarica - rastlina, ki Ima košek (Asteraceae).

sončnica

KOŠARA ZA SETEV

Včasih, ko so kmetje obdelovali zemljo v glavnem ročno, so za delo
na njivi rabili posebne košare. Te so bile različne. Vsaka je bila
namenjena točno določenemu opravilu.
Ko so kmetje sejali pšenico, so za to uporabljali košaro, pleteno iz
slame in viter. Na dnu je bila deska, čez pa je bil pripet lesen ročaj,
tako da so košaro lahko obesili čez roko.
Taka košara je bila okrogle oblike ali pa podolgovate, ovalne oblike,
v sredi malo stisnjena. Spodaj je bila ožja kot na vrhu.

Luka Leskovec, 3. a

Za sejanje žita se je nekdaj uporabljala posebna pletena košara.
Stara mama jo še ima, čeprav je za to delo ne uporablja več.
Imenuje jo s posebnim imenom "SJAVKA". Je precej globoka,
okrogla, ima ročaj, da se lahko obesi na roko. Pletena je zelo
natančno, gosto, in sicer iz slame, ki je povezana stankimi vitrami.
To košaro so pri stari mami imeli samo za sejanje. PO končani setvi
so jo obesili na zid v shrambi.

Rok Škufca, 3. a

KOŠARA ZA POBIRANJE iN SAJENJE KROMPIRJA,
ki ji v Cerknem rečemoC4SERAčK"

Košara, v katero ženske nasujejo krompir, da ga potem sadijo, je

narejena podobno kot koš. Ima leseno dno. Vanj so zapičeni količl,

med njimi pa so spletene leskove vitre. Košara je pravokotne oblike.

Vogali so zaobljeni.Na sredi im$' ročaj. ki se v loku razteza

od ene do druge strani. Košaro se nese tako, da se jo prime v
roko ali obesi čez njo.

Luka Leskovec, 3. a

KOŠARA ZA VELIKONOČNI BLAGOSLOV

Prav gotovo je nekdaj ta košara imela pri hiši poseben pomen. Rekli

so ji "JERBAS". Bila je zelo imenitna narejena. Imela je leseno dno,

zgornji del pa je bil pleten iz zelo tankega vrbovega šibja. Visoka je

bila približno 15 do 20 cm, okrogla, način pletenja pa zelo različen.

Nekatere so pletli tako, da so šibe polkrožno in prekrižano pritrdili v

dno, druge spet poševno prekrižali, pač odvisno od domišljije in

spretnosti tistega, ki je pletel. Na veliko noč so v "jerbas" naložili

dobrot, pokrili z belim prtom, okrasili in nesli k "žegnu". Dekleta so

"jerbase" nosile tudi na glavi in med seboj tekmovale, katera bo

imela večjega in lepšega. _'_

Rok Škufca, 3. a

KLEKLJARSKA KOŠARA

V čipkarski šoli imamo različne
vrste košar. Nekatere so pletene iz
vrbovega šibja, nekatere pa iz
leske. Važno je, da imajo ravno
dno. Pomembna sta tudi oblika in
velikost. Blazina se mora na
košaro lepo "vsesti" . Moja košara
je podoigovata, z desko na dnu.

Erika Mrak, 3.

(JREI"! -B- U5 100 m2 MLADE KRAVICE
•r-.-...
\.1 (SKRAJŠANO)
\..'Ln"\\.

'\.LXT'\l.
"-'\ \ \\ V

7'\
- -....•.
~~
~~~~....-1
v""--
~t:~
,~-r"" "1:1-
\

•'\.. T --~

~-1 ~
'\.\.
ti~
\. \ \
L-

KOŠ-ARICE
-: I <

so družina rastlin, za kate
kasta socvetja. Celotno s
enemu samem

CVETIJO SPOMLADI CVETIJO POLE
marjetice, lapuh, regrat astra, planika, ivanjščica

osat, glavinec

~

~,

~j\ cvetovi v koških

i

E v
<..,

ero so značilna KOS-

socvetje je podobno

mu cvetu.

ETI ZDRAVILNE RASTLINE
a, repi nec, lapuh, regrat, arnika, rman,
c
karnluca, ognjič, pelin

I ----T'-------------------------

CVETIJO SPOMLADI CVE

~AVAP~G.RAT ~•~;• it~t

(J": '~1',\ "1" 'Ii

{(({ C r "')I~

't~/

SONČNICA

[)O{)EC"A

~fžA

MARJETlCA

"----

, '~

---------------------------------- PR.AVA

ETIJO POLETI kRMIliCA
hlAVADI--J 1
AR.klIKA
REPIf-.JEC

POLJSKI

GLAV If-.J~C

---~~------I-- ,

vv

SE O ZDRAVILNIH KOSARICAH

lAPUH

Lapuh spada v družino košaric. Cvete od februarja do aprila. Cvet ima
obliko zlatorumenega koška. Steblo je pokončno, luskasto. Raste iz
močne korenike in podzemnih pritlik. Listi se pokažejo, ko rastlina cvete.
So za dlan veliki, spodaj sivi, zgoraj pa zeleni. Listi so grenki in
sluzastega okusa. Cvetovi diše po medu. Lapuh ima rad sončno lego ter
vlažna, iIovnata tla. Raste ob njivah, vodah, obrežjih in nasipih. Visok je
od 10 do 20 cm. Lapuh je zdravilna rastlina. Nabiramo cvetove in liste,
ki vsebujejo rastlinsko sluz, čreslovino in rudninske snovi. Lahko ga
pijemo kot čaj ali uporabljamo kot obkladke. Lapuh pospešuje mehčanje
sluzi in izkašljevanje, zato ga uporabljamo pri vnetjih dihal.

Andrej Kofol, 3. b

ARNIKA

Arnika raste na visokogorskih travnikih. Po naravi je strupena, za

razkuževanje ran pa zdravilna. Arnika je visoka. rastlina z rumenimi cvetovi.

Uporaba: arniko uporabljamo za razkuževanje in čiščenje ran.

Priprava: cvetove najprej očistimo, nato jih damo v alkohol ali domače

žganje. ARkllKA

Eva Tušar, 3. b

PA &E TO IN ONO O KO&...

Prinesla je cel Rgš tUnJU.

pošiga mu Kgš pogufJčKgll.

Poznaf je tul Kgše dootipoa.
(dovtip - tfuliuoito izražena misel)

q'anastfene 'lJ f(gš.

Prošnja je romala 'lJ Rgš. NAJ SLA J ŠI k'OŠ
Poročifo je fwtd oreči o (gš. D ED kA MRA lA
pro6fema ne so/ita '() isti (gš.

'.Meče use 'lJ en, isti Rgš.

'1Jalil mu je Rgšarico.

TUDI V, SLOVENSKI .... MLADINSKI .. LITERATURI ,·50··· PISATELJI·
OPISOVALI RAZLIČNE VRSTE KOŠEV IN KOŠAR:

France Bevk: PASTIRCI

Ferjanč se je ustavil ob živem plotu, ki je delil senožet
KOŠ je pri skekl je l za njim. Presneti
od gmajne. Saj res, njim naredi? Zavihtel ga je, da je

LISTNIK! Kaj naj z

obvisel v grmovju.

France Bevk: PESTRNA
Nežika je morala v KOŠU nositi drva v vežo.

Ivan Cankar: PEHARSUHIH HRUŠK

Tisti PEHAR, posoda
je bil
vseh sladkosti,
ve liki
zaklenjen v

omari.

KO PAIMOŽ SU!-tODOLČAIJ

Primož Suhodolčan: KOŠARKARNAJ BO ~ ,q

RK

II Tole je košarkarska AR-NAJ SO!

žoga," je pomol il Ranti

žogo pod nos, 1/ in tisto

je KOŠ. Ti moraš tole

žogo spraviti v tisti KOŠ

z mrežico! Enostavno,

kajne?"

KOŠ NAGAJIVKA

V košu se nosi Ko sem majhna bila,
drva in seno, me mama v košu je nosila.
včasih zlomi
se tudi dno. Ko sem jo razjezilo,
pod koš sem se ji skrila.
Nikdar ne počiva,
nikdar ne zaspi, Če pa me je dobila,
ker mora nositi sem ga po bregu pokotalila,
do temne noči.
nato pa sem cvilila,
Zmeraj ko nese, ker sem jih po riti dobila.
se trudi in trudi,
nikdar ne obupa, Petra Sedej, 2. b
ker zmeraj zaupa.

Kristina Kolenc, 2. b

PO CESTI GRE Doma se hot'la je jezil',
(ljudska - zapisala Marija Vogelnik) zdaj mora v koš' koj tiho bit'."

PO cesti gre en velik mož, Pa pride mož na žabji most,
na ramah nese strgan koš. pa vrže ženo fl'k čez most.

Pa sreča ga čevljarček mlad, Po vodi žena čofota,
povprašal bi ga grozno rad: mož se na mostu krohota.

"Al' imate šilo al' smolo? PO vodi žena čofota,
Od vas bi kupil rad vse to!" se mil' ozira na moža:

"Jaz nimam šilo ne smolo, .Preliub moj mož,
jaz imam v koš' svojo ženo. preljub moj mož!

Ni hot'la doma kuhati, Kok' je bla fletn'
zdaj mora s koša kukati. v tvoj'mu koš!"

U6ANKE

Zadeneš ga z rokami,
nosiš ga na rami,
če je prazen, je lahak,
če je poln, je težak.

Andreja Hada1in, 2. b

V njej kot dojenček zaspls
in mamica z jokom zbudiš.

Jasmina Tušar, 2. b

Na tleh stoji,
vanj mečem o grde stvari.

Nik Razpet, 2. b

V NjEM SO pljUČA,

kRi SE PRETAkA,
ZRAVEN PA GlASNO SRČEk TikTAkA.

JANOŠ LAMpič, 2. b

MLADA RAST
GLASILO UČENCEV OŠ CERKNO

POSEBNA ŠTEVILKA

šol. 1. 1996/97

MENTORICE:
Vida Čadež, Silva Golob,
Brigita Grošelj, Andreja Lapajne,
Dragica Kravos, Brigita Kuštrin,

. Marija Pirih

ZUNANJA SODELAVKA:
Ivana Leskovec

LEKTORICA:
Marija Rejc

RAČUNALNIŠKA OBDELAVA:
Brigita Kuštrin

LIKOVNA OPREMA:
učenci 1., 2., in 3. razreda

LETNIK: XXXV
DATUM: maj 1997

!Ih&- ~J /W%dFatJCJ-tJ

tJa/n /W.Jt"faft učenci

/. ~2. in 5'. FaA:reda

©
©©