mlada_rast_1985_XXIII_posebna_2

'(=

da r«

A*

. SteviLka: Posebna številka ob 40 Uredniški odbor: Anica Svetik,
' letnici osvoboditve Marija Lahajnar, Jožica Prezelj,
Nataša Golob, Ivana Mlakar,
; Letnik: XXIII Barbara Sorč in Ma.rjeta Lahajnar

f Mentorji: Sabina Eržen, Marija Rejc,
Rafko Terpin
&• Datum: Junij 1985

OB 4 0 - L E T N I C I OSVOBODITVE

L e t o s , ko poteka š t i r i d e s e t let od konca druge svetovne vojne, smo se
člani literarno-novinarskega krožka odločili, da to pomembno obletnico
primer.no obeležimo. Sestavili smo vprašalnik in ga razdelili med učence
šestega r a z r e d a , pa tudi s a m i smo s e podali do ijudi, u j i m je osvobo-
ditev še živo v spominu. Največ so nam povedali naši dedki in babice.
Njihovi spomini so oživeli trenutke ob osvoboditvi in prva povojna leta.

U r e d n i š k i od bo r

- 2-

1. SE SPOMINJATE PRVEGA SVOBODNEGA DNE ?

Da, prvega svobodnega dne se dobro spominjam, saj nam je prinesel veliko
v^selja pa tudi žalosti. Ko so nam zadnjega dne trpljenja Nemci ukazali, naj
pripeljemo na Grahovo vse konje v vasi, se jih nismo upali peljati, ker smo
se bali, da jih nam bodo vzeli. Drugo jutro smo se že domenili, da jih bo-
mo peljali proti Cerknemuin jih poskrili po gozdovih. Ravno ko smo se od-
pravljali na pot, nam je vesel sosed prišel povedat, da je konec vojne. Se
smo videli, kako Nemci bežijo in vlečejo sami vozove brez vprege po dolini.

Bili smo veseli, a kmalu tudi žalostni, saj se oče ni vrnil iz taborišča. Kma-
Lu smo izvedeli, da so Nemci tik pred osvoboditvijo ubili očeta in še mnogo
drugih, zasuli so jih na tisoče, da bi zabrisali vsako sled za njimi.

Pavla Razpet iz Orehka
Zapisali Bojana Jeram, 6.c in
Nataša Purgar, 6.b

Prvega svobodnega dne se dobro spominjam. Ko so kurirji prinesli sporočilo
v našo vas, nismo verjeli, da je zares konec vojne. Vsi smo bili navdušeni,
nekateri so celo jokali. Toda mnogi svobode niso dočakali. Moj mož je bil
zaprt v Nemčiji.- Vrnil se je šele dva meseca po osvoboditvi.

- 3-

Bili smo še v Trstu. Iskali smo zadnje skupine fašistov. Nekdo je pritekel iz
stavbe in nam zavpil, da se oglaša radio Svobodna Ljubljana. Vsi smo stekli
v stavbo in napeti poslušali, kaj bomo slišali. Po radiu smo izvedeli, da smo
izbojevali svobodo. Povsod po Trstu je z a v r š a l o . Ljudje so začeli peti sloven-
ske pesmi in dvigati zastave.

Alojz Mravlje iz Planine
Zapisal Franci Lahajnar, 6.a

P r v e g a svobodnega dne se še spominjam. Bili smo nepopisno veseii. PeLi smo
in v r i s k a i i , po vasi so piapoLaLe zastave. PopoLdne smo šLi v Cerkno čakat
prve partizane. Staii smo ob cesti in jih pozdravljaii z zastavami i.n jim metaii
cvetje. Za moža pa s e m se zeLo baLa, saj nisem vedeia, ali je še živ. Vrnil
se je šeLe pri zadnjih.

Marija Mavri iz Poč
Zapisala Adrijana Močnik, 6.a

Spominjam se ga tako živo, kakor da se je zgodiio včeraj. Po radiu so povedaii,
da je svoboda, a po gričih so še odmevaii s t r e i i . Srečni smo biii, da smo po
doigih Letih dočakaii svobodo. Spominjam s e , ko smo šLi popoldne trebit, pa je
pritekei kurir in nam povedal, da naj skrijemo, kar imamo, saj se Nemci maš-
čujejo in pobijajo. PrišLi s o , prej kot smo m i s i i i i , i.n nam vzeli k r a v o , p r š u t e ,
s a i a m e , kLobase, moko so potresLi po tLeh, vi.no pa poiiii. Za njimi so prišii
partizani in vprašali, če so koga ubili. Ko smo jim povedali, da ne, so rekli,
da smo jo še poceni odnesli. Povedali so, da so pri sosedih tudi pobijali, ker
niso dobiii hrane.

Jožefa Bevk iz Cepleza
ZapisaL DaniLo ČeLik, 6.b

Lepo je bilo, ker ijudje niso mislili na nič drugega kot na svobodo. Bili smo
srečni, čeprav je biia domovina porušena. Borce - osvoboditelje smo nestrpni
pričakaii in jih pozdravijaLi z rožami. Na mitinge smo hodiii z veseijem. Na
njih smo piesaLi in igrali na različne instrumente. Vsi smo postali veliki prijatelji.

Terezija Sinkovec iz Poijan
Zapisal Stanko Gosar, 6.a

Da, vse je bilo svečano. Vsi Ljudje so se veseliii, čeprav so ostali nekateri
brez strehe nad glavo.

Veronika Prebil s Straže
Zapisal Ivan Štravs, 6.c

- 4-

2. KJE STE DOCAKALI SVOBODO?

Svobodo sem dočakala v Zakojci, kjer sem bila tudi rojena.

Pavla Razpet iz Orehka
Zapisala Bojana Jeram, 6.c in
Nataša Purgar, 6.b

Svobodo sem dočakala doma s šestimi majhnimi otroki. Naše hiše niso zažgali,
ker stoji nekoliko iz vasi, zato je niso opazili. Ker je ostala nepoškodovana,
smo sprejeli pod streho še dve družini, tako da nas je bilo osemnajst. Kljub
temu, da je bilo malo prostora, smo se dobro razumeli.

Antonija Vojska iz Šebrelj
Zapisal Boris Vojska, 6.c

Dočakal sem jo v Trenti, blizu Bovca, kot borec 4. armade, ki je bila tedaj
na pohodu iz Trsta na Koroško. Dočakal sem jo z nepopis.no radostjo, saj sem
se po treh letih vrnil domov.

Silvo Sedej iz Cerknega
Zapisal AIojz Stravs, 6.a

Dočakala sem jo doma.

Vida Golob iz Jesenice
Zapisal Tone Golob, 6.c

Svobodo sem dočakal z XXXI. divizijo na poti iz Gorice v Trst.

Franc Peternelj iz Planine
Zapisal Metod Tušar, 6.a

Svobodo sem dočakala doma.

Rozina Bizjak iz Cerknega
Zapisala Anka Podobnik, 6.c

- 5-

3. KAKO SO VAS OB VRNITVI SPREJELI DOMAČI OZ. KAKO STE VI
SPREJELI SVOJE?

Težko s e m čakala moža in očeta, k e r nisem vedela, ali sta živa ali ne. Bili
smo srečni, ker sta se vrnila domov.

Antonija Vojska iz Sebrelj
Zapisal Boris Vojska, 6.c

Ko se je brat vrnil iz partizanske vojske, je najprej odšel v hlev in pogledal,
če je v njej živina. Vedel je, da so pri hiši ljudje, če je v hlevu živina. Ven-
dar snidenj? ni bilo tako veselo, saj je oče umrl v koncentracijskem taborišču.

Vida Golob iz Jesenice
Zapisal Tone Golob, 6.c

Moje veselje ob snidenju z domačimi s e je sprevrglo v žaiost, ko so mi povedali,
da sta v partizanih padla brat Gabrijel in oče Tone.

Franc Peternelj iz Planine
ZapisaL Metcd Tu:'.ar, č.a.

Ko smo se vrnili domov, so nas lepo, prijaz.no sprejeli.

Alojz Mravlje iz Planine
Zapisal Franci Lahajnar, 6.a

Splošno smo z veseljem dočakali svoje, a na žaLost se niso vsi vrniLi, svoja
mLada živijenja so darovaLi za svobodo.

Rozina Bizjak iz Cerknega
ZapisaLa Anka Podobnik, 6.c

Srečni sva biLi, ko sva se vrniLi domov. Doma sta naju pričakala oče in mati.
Cez nekaj dni pa smo izvedeLi, da sta padia moja brata CiriL in Andrej.

Erna Jeram s Straže
ZapisaLa Romana Tušar, 6.c

4. KAKŠNO OBČUTJE JE BILO MED LJUDMI OB OSVOBODITVI?

Težko je opisati r a d o s t Ljudi, ko so postali svobodni, saj smo prej 25 Let ječaLi
pod fašizmom, potem pa so sLediLa še štiri Leta vojne, strahu in Lakote.

SiLvo Sedej iz Cerknega
Zapisai Aiojz Stravs, 6.a

- 6-

Občutje je bilo nepopis.no. Mladinci so pripravili miting in se naučili igro. Vse
je slavilo. Res, bilo je veselo.
Jožefa Klavžar iz Jesenice
Zapisal Tone Golob, 6.c

Iz taborišč so se vračali slovenski učitelji, ki so kmalu začeli poučevati v
slovenskem jeziku. Tega so bili najbolj veseli otroci, saj jim v šoli ni bilo
več treba govoriti v tujem jeziku.

Franc Peternelj iz Planine
Zapisal Metod Tušar, 6.a

Ko je prišla svoboda, ljudje po štirih letih trpljenja skoraj niso mogli verjeti,
da je to r e s . Vedeli so, da bodo odslej lahko govorili v svojem jeziku povsod.
Nikogar več se niso bali.

Marija Božič iz Sebrelj
Zapisala Martina Česnik, 6.c

Med nami je vladalo veliko zadovoljstvo, da smo se rešili strahot in grozot
vojne.

Rozina Bizjak iz Cerknega
Zapisala Anka Podobnik, 6.a

Svobodo so ljudje proslavljali še dolgo. Po kraju so se veselili, peli in plesali.
Vsepovsod so visele naše zastave, na hišah so bila gesla in napisi. Mnogo ljudi
je imelo tudi transparente.

Jože Sedej iz Cerknega
Zapisal Samo Poljanšek, 6.a

5. KAKO SO POTEKALE POLITIČNE BORBE ZA NAŠE ZAHODNE MEJE
(TRST, GORICA) V NAŠEMKRAJU?

Ljudje so po mestih in vaseh demonstrirali proti krivičnim mejam. Po diplo-
matski poti s e j e boril tovariš K a r d e l j , ki j e bil takoj po vojni zunanji minister
v jugoslovanski vladi. Ljudje so zahtevali, da se celotna Primorska priključi
novi Jugoslaviji.

Silvo Sedej iz Cerknega
Zapisal AIojz Stravs, 6.a

Ceprav v tem političnem boju nismo neposred.no sodelovali, srno z zanimanjem
spremljali poročila o pogajanjih z zavezniki.

Jožefa Klavžar iz Jesenice
Zapisal Tone Golob, 6.c

V našem kraju so potekale politične demonstracije, v katerih so Ijudje zahtevali,!
da morajo vsi kraji, v katerih prebivajo Slovenci, pripasti matični domovLni,
tudi T r s t in Gorica. Geslo političnih akcij je bilo: "Tujega nočemo, svojega ne
damo!"

Rozina Bizjak iz Cerknega

- 7-

6. KAKO SO LJUDJE SPREJELI DEJSTVO, DA JE DEL SLOVENIJE OSTAL ZA
MEJO?

Ljudje so bili ogorčeni in čutili so se ogoljufane za ozemlje, ki bi po etiki mo-
ralo biti slovensko.

Silvo Sedej iz Cerknega
Zapisal Alojz Štravs, 6.a

Nismo se mogli sprijazniti z dejstvom, da sta Gorica in Trst ostala izven na-
ših meja. Preprosto tega nismo mogli verjeti.

Jožefa Klavžar iz Jesenice
Zapisal Tone Golob, 6.c

Dejstvo, da je del naše domovine ostal za mejo, smo sprejeli z nezadovoljstvom.

Rozina Bizjak iz Cerknega
Zapisala Anka Podobnik, 6,c

7. KAK.O SO LJUDJE ZAČELI OBNAVLJATI SVOJ KRAJ?

Večina hiš v našem kraju je bilo poškodovanih. Nekatere so bile tudi do tal po-
žgane. Lotili smo se obnove. Trdo smo delali, garali in drug drugemu pomagali,
da smo si zasilno postavili streho nad glavo. Ker takrat ni bilo strojev, smo de-
lali ročno. Kljub vsem težavam pa smo delali z veseljem, saj smo bili svobodni.

Pavla Razpet iz Orehka
Zapisali Bojana Jeram, 6.c in
Nataša Purgar, 6.b

Delali smo zagnano in složno, udarniško, brez plačila in dostikrat ob slabi
hrani.

Silvo Sedej iz Cerknega
Zapisal Alojz Štravs, 6.a

Hiše v naši vasi večinoma niso bile poškodovane, le dve so zažgali Nemci, ker
so v njih našli letake. Vaščani smo s podvojeno vnemo začeli obnavljati, kjer
je bilo potreb.no.

Vida Golob iz Jesenice
Zapisal Tone Golob, 6.c

Sprva je bilo po vojni težko, ker se ni dobilo materiala za obnovo hiš, vasi so
se le počasi dvigale iz ruševin.

Franc Peternelj iz Planine
Zapisal Metod Tušar, 6.a

N a S t r a ž i je med zadnjo ofenzivo zgorelo 19 poslopij. Najbolj prizadetim zaradi

požganih domov smo pomagali graditi vsi. i;:

Veronika Prebil s Straže

Zapisal Ivan Štravs, 6.c

Po prvih veselih dneh v svobodi smo pričeli vas dvigovati iz ruševin, saj je
bila požgana skoraj do tal. Ostali sta le dve hiši, precej oddaljeni iz vasi.

Marija Mavri iz Poč
Zapisala Adrijana Močnik, 6.a

Začeli smo popravljati porušeno. Vsi smo si pomagali.

Alojz Mravlje iz Planine
Zapisal Franci Lahajnar, 6.a

Naš kraj smo začeli otanavljati z veseljem. Udarniško smo odstranjevali ruševine
in spreminjali podobo kraja.

Rozina Bizjak iz Cerknega
Zapisala Anka Podobnik, 6.c

Delo pp vojni je tekl o počasi. Marsikatero hišo je bilo t r e b a popraviti ali na
novo zgraditi. Veliko so naredili tudi vojni ujetniki, ki jih ni bilo malo. Tudi
mladina je dokazala, da je delovna.

Jože Sedej iz Cerknega
Zapisal Samo Poljanšek, 6.a

Ustanovili so obnovitve.no zadrugo. Vanjo so bili vključeni prevozniki, poznejši
Transport, in mizarji, poznejši Slovenijales. V Cerknem je delovala tudi ope-
karna, ki so jo pozneje opustili. Vsako nedeljo so ljudje udarniško odstranje-
vali ruševine, da so sploh začeli z obnovo. Prve hiše so bile zidane iz kamna.

Lucija Kobal iz Cerknega
Zapisala Anita Trpin, 6.c

Takoj po osvoboditvi so ljudje začeli z obnovo. Najprej so za silo uredili svoje
domove. V tistih težkih trenutkih so si vsi pomagali. Kasneje je bilo treba
obnoviti ali na novo zgraditi še druga poslopja, ki so spadala k hiši.

Marija Peternelj iz Gorij
Zapisala Barbara Sorč, 6.a

- 9-

8. KAKO J E TEKLO ŽTVLJENJE PRVA LETA PO VOJNI?

Prva povojna leta so bila težka, saj so nas pestila razna pomanjkanja. A ker
smo bili tovariški, smo si vsi v vasi pomagali in si pravično delili hrano, vsaj
toliko, da nismo bili lačni in da smo lahko delali.

Pavla Razpet iz Orehka
Zapisali Bojana Jeram, 6.c in
Nataša Purgar, 6.b

Bilo je zelo težko. Vsega je manjkalo: hrane, obleke..., biii so politični napadi
z Vzhoda in Zahoda, ali ljudje so vztrajali, premagovali vse težave in napore ter
obnovili osvobojeno domovino.

Silvo Sedej iz Cerknega
Zapisal Alojz Štravs, 6.a

Življenje je bilo zelo težko. Na poljih smo delali od zore do m r a k a , da smo se
lahko preživeli. Nekateri so odhajali na delo v železarno na Jesenice, drugi so
se zaposlili pri železnici.

Jožefa Klavžar iz Jesenic
Zapisal Tone Golob, 6.c

Ostanki vojne se niso tako hitro zabrisali. Za vsakim grmom je ležala še kaka
mina, s katero so s e radi igrali otroci. Med nepazljivo igro je prišlo tudi do
smrtnih nesreč, nekateri pa so oslepeli, oglušeli, postali invalidi brez roke,
noge....

Franc Peternelj iz Planine
Zapisal Metod Tušar, 6.a

Prva leta po vojni je bilo težko, saj j e biio vse porušeno, opustošeno, toda kmalu
je postalo bolje, saj smo obnovili porušene hiše in tudi razmere so se izboljšale.

- 10 -

Druga leta po vojni je bilo življenje zelo težko. Posebno še v Zakrižu, kajti tu
so leta 1944 Nemci pobrali skoraj vso živino. Poleg tega pa se zemlja med vojno
ni tako obdelovala kot pred njo, saj so bile doma le ženske. Zato se je po vojni
poskušalo pridelati čimveč. Ljudje so si zelo pomagali, tako pri obnovi poslopij
kot pri delu na polju. Hrana se je dobila le na k a r t e , te pa je dobil le tišti, ki
ni imel z e m l j e . Hrano j e v paketih pošiljala tudi UNRA iz A m e r i k e , ljudem pa
so jo razdelili Ljudski odbori. Toda z delom in voljo se je življenje le izboljšalo,

Stefka Klavžar iz Zakriža
Zapisal Tomaž Seljak, 6.c

9. KAKO DANES GLEDATE NA TISTA LETA ?

Danes, ko se spominjam tistih let, se mi zdi skoraj neverjetno, da smo vse to
prestali, saj imamo sedaj vsega v izobilju.

Pavla Eazpet iz Orehka
Zapisali Bojana Jeram, 6.c in
Nataša Purgar, 6.b

Tista leta so bila res težavna, a ljudje so bili složni in mnogo bolj delovni kot
danes. Bili smo mladi in bilo je lepo ustvarjati novo, svobodno domovino.

Silvo Sedej iz Cerknega
Zapisal AIojz Stravs, 6.a

Na tiste čase gledam kot na najtežja leta mojega življenja.

Jožefa Klavžar iz Jesenice
Zapisal Tone Golob, 6.c

Danes imamo vsega dovolj: h r a n e , obleke, obutve, z d r a v i l . . . , med vojno pa je
vsega manjkalo.

Franc Peternelj iz Planine
Zapisal Metod Tušar, 6.a

Na tista leta danes gledam s ponosom. Ziveli smo v pomanjkanju, a smo bili
bolj veseli in bolj tovariški kot danes, ko je vsega dovolj.

Marija Božič iz Sebrelj
Zapisala Martina Česnik, 6.c

Danes s ponosom gledamo na tista leta.

Rozina Bizjak iz Cerknega
Zapisala Anka Podobnik, 6.c

Na tista leta s e m ponosna. Ne zdi pa se mi prav, da so danes ljudje tako ne-
zadovoljni.

Štefka Klavžar iz Zakriža
Zapisal Tomaž Seljak, 6.c

- 11 -

10. KAJ SI MISLITE O MLADIH?
ALI ZNAJO (ZNAMO) CENITI VSE PRIDOBITVE?

Mislim, da je naša mladina nasplošno dobra. Lepo bi pa bilo, če bi mladi
bolj spoštovali svobodo, ki je tako drago plačana.

Silvo Sedej iz Cerknega
Zapisal Alojz Štravs, 6.a

Mladi danes znajo ceniti vse pridobitve, vsaj večina. Mladi so tudi zelo požrtvo-
valni, to nam dokazuje njihovo delo po velikem potresu na Kopaoniku in drugih
delovnih akcijah.

Vida Golob iz Jesenice
Zapisal Tone Golob, 6.c

Današnja mladina premalo ceni trud, ki je bil vložen za osvoboditev naše domo-
vine.

Franc Peternelj iz Planine
Zapisal Metod Tušar, 6.a

Mi smo t a k r a t vse, k a r smo i m e l i , znali ceniti. Z današnjo mladino pa ni tako.
Ne cenijo vseh pridobitev.
Marija Mavri iz Poč
Zapisala Adrijana Močni, 6.a

Ceprav smo osvobodili in obnovili domovino, današnja mladina tega ne ceni. Po-
praviti bi se morali tudi odnosi med mladimi in starejšimi.

Terezija Sinkovec iz Poljan
Zapisal Stanko Gosar, 6.a

O mladih imamo tudi pomisleke. Vsi ne znajo dovolj ceniti naše, s trudom in
žrtvami pridobljene svobode.
Rozina Bizjak iz Cerknega
Zapisala Anka Podobnik, 6.c

Vem, da si mladi ne morejo predstavljati, kako hudo je bilo med voj.no.

Erna Jeram s Straže
Zapisala Romana Tušar, 6.c

l l . K A J OD MLADIH PRICAKUJETE OZ. SI ZELITE ?

Od mladih pričakujem, da bi znali cenito to, k a r smo pridobili. ^

Pavla Razpet iz Orehka
Zapisali Bojana Jeram, 6.c in
Nataša Purgar, 6.b

- 12-

Zelim, da bi bili mladi delovtii in pošteni, da bi spoštovali starejše z zavestjo,
da so mnogo prispevali za skupno svobodo.

Silvo Sedej iz Cerknega
Zapisal AIojz Stravs, 6.a

Želim predvsem to, da bi mladi znali ceniti svobodo in druge pridobitve.

Jožefa Klavžar iz Jesenice
Zapisal Tone Golob, 6.c

Od mladih pričakujemo zvestobo do domovine, želim pa j i m , da ne bi nikdar
doživeli toliko hudega, kakor smo mi med vojno.

Franc Peternelj iz Planine
Zapisal Metod Tušar, 6.a

Želim, da bi mladi imeli drugačen odnos do starejših in da bi bili dovolj močni,
da bi branili domovino, če bi bilo treba.

Marija Mavri iz Poč
Zapisala Adrijana Močnik, 6.a

Zelimo, da bi mladi r e s z veseljem prijeli za delo in čuvali našo lepo domovinci

Rozina Bizjak iz Cerknega
Zapisala Anka Podobnik, 6.c

Upam, da se kaj takega, kot je vojna, ne bo ponovilo. Če pa bi s e le dogodilo,
se nam gotovo ni t r e b a bati, saj i m a m o mladino, ki bi znala braniti svojo dorri

Marija Peternelj iz Gorij
Zapisala Barbara Sorč, 6.a

- 13 -

Te dni je minilo štirideset let, ko smo se z Deveto prekomorskp brigado izkrcali
v obmorskem pristanišču B a r i . Med mnogimi Slovenci sta bila še dva domačina.
K e r smo bili od vojne utrujeni, bolni in skoraj bosi, smo težko pričakovali dan
osvoboditve. V mestu Bari smo se naselili v zasilni bolnici, kjer smo ostali pre-
ko noči. Zaradi preutrujenosti sem na naslonjaču tako trdno zaspal, da mi je
neznanec zlahka vzel čevlje izpod glave. Ko smo se zjutraj prebudili, so oznanili
svobodo, kar je za nas pomenilo neizmerno srečo. Dobil sem druge čevlje, ven-
dar nista bila enako velika, zato sem moral pri nekem čevljarju odrezati sprednji
del, tako da je bil palec povsem na prostem. Tega dne smo se začeli odpravljati
proti domu. Z domačinoma sem jo kar peš ubral iz mesta. Vendar smo morali
kmalu počivati. Sedeli smo na nižjem obzidju in gledali v prazno. Mimo je prišla
s t a r e j š a redovnica, pristopila k nam in vsakemu ponudila po eno konzervo, meni
pa je v pest stisnila še nekaj lir in dejala: "Kupite si kruha in ga r a z d e l i t e . "
Komaj sem odprl konzervo, je mimo prišel fantič, se mi boječe približal in tako
milo gledal, da sva si konzervo kar razdelila.

Po čudnih poteh smo potovali skozi Dalmacijo do doma, kjer nas je čakala nego-
tovost, ali bomo koga od domačih našli živega. Želja po miru in svobodi pa je
bila tako velika, da sem si večkrat dejal:"Cetudi bi na dan pojedel le tri cele
krompirje, samo da bi jih pojedel v miru, svobodi!"

Po pripovedovanju dedka iz Zakojce, Dominika Štucina, zapisal Bojan Peternelj,
6.b razred.

Prvi dan v svobodi je bil najlepši dan, ki smo jih dotlej preživeli. Že sama
pomlad je lepa, ko pa so zvonovi naznanjali svobodo po tolikih težkih dneh, je
bilo veselje nepopisno. Vsi ljudje so prišli na cesto in s solzami v očeh doživ-
ljali ta veličastni trenutek.

Moja prababica je ravno takrat, ko so zvonovi naznanjali svobodo, čistila solato.
Trgalo se ji je srce, ko je videla, kako se možje vračajo iz vojne, njenih treh
pa ni bilo. Padli so.

Po vojni je bilo Cerkno porušeno in požgano. Vsi ljudje so se z veliko vnemo
lotili obnavljanja hiš. Cetudi so dobili živila na karte, se niso preveč zadrže-
vali v v r s t a h , ampak predvsem pri ruševinah. Če so bili ljudje v zagati, so jim
tudi drugi pomagali. Nihče ni bil toliko skopušen, da bi mu morali plačati delovne
ure ali nadure.

Res bi mladino tudi danes z veseljem gledali, da bi tako solidarnostno in humano
priskočili na pomoč, seveda kjer bi bild potrebno.

Mladini želim, da bi skrbno poprijela za delo in ohranjevala tradicije NOB. Mnogi
so dali mlada življenja, da nam je lepše.

Po pripovedovanju stare mame, Bože Kofol iz Cerknega, zapisal Franci Rojc, 6.c.

- 14 -

Ko so povedali, da je konec vojne, smo bili vsi srečni. Prišel je dan, ki smo
ga težko pričakovali. Bila sem v Stopniku na okrajnem komiteju KPS za Baško -
Cerkljansko. Bila sem v ilegali, delala kot aktivistka OF za agitacijo in propa-
gando. Preselili smo se na Idrijo pri Bači in ostali do reorganizacije okrajev.
Takrat pa smo prišli v Cerkno. Bili smo zelo veseli, saj je bila svoboda, ob-
enem pa nas je skrbelo, kako bo z uradno priključitvijo k matični Sloveniji oz.
Jugoslaviji. Utrjevali smo ljudsko oblasfna terenu, organizirali smo razne se-
stanke, mitinge, zborovanja, organizirali demonstracije po raznih krajih P r i m o r s k e
pa tudi v Gorici in Trstu. Na te demonstracije smo prihajali polnoštevilno z raz-
nimi transparenti in napisi, da hočemo biti priključeni k Jugoslaviji. Napovedano je
bilo, da bo prišla na lice mesta razmejitvena komisija ugotavljat pripadnost pri-
ključitve k Jugoslaviji. A komisija ni prišla.

Zavezniške oblasti so razdelile P r i m o r s k o v cono A in B in mi smo spadali pod

cono B, pozneje smo bili priključeni k naši matični domovini. Za cono A so nas

pa tako grdo ogoljufali. Se dandanes ljudje tarnajo, kako so nas opeharili in

n a m vzeli T r s t in Gorico. Saj smo se vendar enakopravno borili za uničenje fa-

šizma in imeli toliko žrtev! Ko je bilo konec vojne, smo imeli porušeno domovi-

no, začeti smo morali na novo. Začeli smo obnavljati kraje. Hodili smo na udar-

niško delo, tudi vse nedelje oz. proste dneve. Bilo je veliko pomanjkanje? hrane,

o b l e k e , . . . na splošno vsega. Pomagali smo tudi kmetom obdelovati zemljo, da

so čim več pridelali, da je bilo več za obvezno dajatev. Kljub temu, da je bilo

življenje težko, polno napora, pa je bilo v svobodi. Tito je rekel v času NOB,

da s e je težko bojevati za svobodo, a po vojni bo še težje, k e r bo t r e b a obnoviti

pofušeno in zaostalo domovino. Te besede so bile r e s n i č n e . Življenje po vojni, kot,

tudi med vojno, je bilo tudi pri nas tudi na kulturnem področju zelo živahno. Ime-'

li smo polno pevskih zborov in igralske skupine, ki so potem prešle v kulturna

društva.

Danes gledam na t i s t a leta z različnimi občutki; r e s je bilo veliko žrtvovanja, od-
povedovanja, a bili smo mladi, polni delovne vneme, da bi čimprej zgradili novi
jutri.

Nikoli ni bilo težav glede organizacij: prostovoljnega dela, vedno smo « e v velikem
številu udeleževali tega dela vsi, posebno pa mladina. Tudi mladinske delovne
brigade so bile številne.

Za nas Primorce je bila priključitev k Jugoslaviji nekaj, kar se ne da povedati
z b e s e d a m i . 25 let smo okušali tako zatiranje pod Italijo, kakršnega ne privoščim
nikomur. Potem pa smo imeli naše šole, slovenske knjige, lahko smo govorili vj
našem jeziku.

Od mladih pričakujemo, da bodo to, k a r smo začeli m i , nadaljevali.

Pripovedovala mi je s t a r a mama MAKUC SLAVICA, Cerkno .
Zapisala Daša Verbič, 6.c

Mesec maj je prinesel po štirih ietih okupacije, NOV in neizrekljivih težav
naposled m i r . Spominjam s e prvega dne v svobodi. Dočakal sem jo pod Sveto ;
goro. Na njej so se vztrajno upirali četniki in čiani razpadle Nedičeve stranke, i

- 15 -

zato je bil promet otežkočen. Večer svobode smo prebili v prijateljskem klepetu
z borci 4. armade. Orožja sicer nismo imeli, Britanci so nam pustili le uni-
forme in opremo. Z njimi smo podpisali sporazum, da takoj, ko se nekoliko
približamo domu, izstopimo iz 8. armade. To se je zgodilo v Gorici. Naši bri-
tanski tovariši pa so nadaljevali pot proti Avstriji in Nemčiji. V Cerknem so nas
veselo pričakali. Sprva nas sicer niso spoznali, saj je preteklo veliko let, odkar
nas ni bilo doma, Predvsem jih je zanimala naša oprema, saj smo bili natovor-
jeni s cigaretami, čokolado in konzervami.

Tedne po osvoboditvi so preživeli ljudje v opoju zmage. Prekipevala so čustva
navdušenja, zakaj veliki upor je dosegel vse zastavljene cilje. Množice so si
dajale duška z zborovanji, paradami, manifestacijami, mitingi, sprevodi, kon-
g r e s i . Iz fašističnih j e č , koncentracijskih t a b o r i š č in od vsepovsod, kjer so bili
razseljeni, se je vračalo tisoče utrujenih, bolnih, sestradanih ljudi, ki jim je
dvigala srca zavest, da jih doma čaka prostost in mir. Radost je grenilo spozna-
nje, da je vojna zahtevala življenja milijon sedemstotisoč Jugoslovanov. Toda ži-
vi so prisegali mrtvim, da bodo znali ceniti njihovo žrtev.

Dejstvo, da je del naše domovine ostal za mejo, so ljudje sprejeli z ogorčenjem,
saj je tudi ta del veliko prispeval h kapitulaciji trojnega pakta. Trst in Gorico sta
osvobodila XI. korpus in 4. armada in samo politične spletke so prisilile naše
borce, da so zapustili te kraje. Ees je bilo Jugoslaviji vrnjeno 4.000 km^ pri-
morskega ozemlja, toda 920 km^ je pripadlo Italiji. Ljudi je čakalo veliko dela,
saj je Cerkljanska stopila v svobodo izčrpana in porušena. Porušeni so bili šte-
vilni mostovi, ceste, železniške proge, opustošeni gozdovi, njive. travniki, sa-
dovnjaki, vinogradi itd. Spominjam se tistih prvih svobodnih l e t . . . Spominjam se
svetle vere, optimizma, zanosa, skromnosti, skupnega napora vaških Ijudskih
množic. Ustvarjalnim čustvom so bili podlaga ukrepi, ki jih je sprožila in izvedla
revolucija. Stotisoči prostovoljcev so obnavljali domovino z udarniškim neplačanim
delom ob nedeljah in po rednih delavnikih. Zaplenjena so bila posestva nemškega
Reicha in njegovih državljanov in razlaščena posestva. Tudi zavezniki in RK so
pošiljali pomoč v obleki, denarju in hrani. Mir so motili edinozAvstrije poslani
diverzanti, a jih je OZNA spretno polovila. S takimi diverzantskimi skupinami
s e m se spopadal tudi sam, saj so me po vojni poklicali v Jugoslovansko armado.
Vojaški rok sem odslužil na Štajerskem in v Postojni.

Mladi bi morali gojiti tradicije NOB. Bolj bi morali znati ceniti vse pridobitve.
Razvijati bi morali bratstvo in enotnost med narodi Jugoslavije. V glavnem pa bi
morali biti sposobni braniti naše meje v primeru napada.

Po pripovedi Moškat Franca iz Cerknega (63 let)
zapisal Boštjan Bizjak, 6.a .

Prvega dne v svobodi se še prav dobro spominjam. To je bil zame res zelo
lep dogodek, dogodek, ki ga ni mogoče pozabiti. Ta dan smo skupaj z delavci
čevljarske delavnice pričakali v Tolminu. To veselo novico pa nam je sporočil
šef te delavnice. Čez nekaj časa smo lahko odšli domov. Domači so nas priča-
kali z veseljem že na začetku vasi. Tam je bilo veliko veselih mater in žena,
toda bile so tudi tiste matere, ki svojih sinov niso dočakale, ker so jim padli

- 16 -

v vojni. Tolažili pa smo jih tisti, ki smo se iz vojne vrnili. Jaz sem bil doma
samo en dan, saj sem že naslednje jutro dobil sporočilo, da se moram vrniti v
Gorico, kjer so potekali še zadnji boji. Mi se za Trst in Gorico nismo borili s
puško v rokah, ampak s šilom ;šivali in izdelovali smo nove čevlje za partizane,
ki so bili vsi strgani. Ljudje so takrat v sebi čutili, da niso več pod tujo ob-
lastjo in da so končno svobodni.

Da je del naše domovine ostal za mejo po tako težkih bojih, to nam ni šlo v ra-
čun. Mislili smo si, da to ni prav in da bi na vsak način moralo biti drugače.
Saj so to bila naša mesta, zakaj so zdaj postala tuja!

Jaz sem bil po vojni voditelj za obnovo naše vasi Poče. Hodil sem skupaj z dru-
gimi fanti v opekarno v Cerknem. Tam smo nekega dne dobili 10 tisoč kosov ope-
ke za našo vas. V vas smo jo pripeljali z vprežno živino. Vsak kmet je za obnovo
svoje hiše dobil nekaj te opeke, malo pa jo je sezidal iz kamenja. Pri obnavljanju
pa smo drug drugemu pomagali in si med seboj sposojali les. Tako smo našo
vas kmalu obnovili. Po vojni je bilo življenje težko, ker je primanjkovalo hrane.
Obvezno pa je bilo treba dajati nekaj pridelka za prehrano ljudi, ki so v vojni iz-
gubili vse. Danes s strahom gledamo na tista grozna leta in si želimo, da bi se
to nikdar ne ponovLlo. Vsega pridobljenega danes .mladi ne znajo ceniti, ker takih
časov niso okusili. Mislim pa, da bi v slučaju vojne tudi mladi prijeli za orožje
in se borili, kakor so se borili njihovi dedje in pradedje.

Po pripovedovanju Venceslava Platiše - Ceneta iz Poč
zapisala Helena Platiše 6.b.

Ko so skoraj vsi Jugoslovani že uživali svobodo, je bil moj oče še na Koroškem
z XI. Dalmatinsko udarno brigado. Tu so potekali zadnji boji. Domov se je vrnil
šele konec leta 1945. Domači in sovaščani so ga sprejeli z nepopisnim veseljem
in radostjo. Ko je v deželo prišla svoboda, so prirejali mitinge, proslave, zboro- •;
vanja in druge prireditve.

Naša država se je zelo zavzemala za priključitev vsega slovenskega ozemlja Ju-
goslaviji. Kljub temu da so se kot partizani borili Slovenci tudi v Italiji, jim
zavezniki tega niso priznali. Vse ljudstvo je bilo zelo razočarano. Ljudje so pro-
testirali in hoteli na vsak način, da se celotno Slovensko primorje (,s Trstom in \
Gorico) priključi novi Jugoslaviji. Toda to jim ni uspelo.

Takoj po osvoboditvi so ljudje začeli popravljati porušena poslopja in druge objekte.
Mladina pa se je z vso vnemo lotila obnove svoje domovine, in sicer z udarnim
delom. Prva leta je bilo življenje zaradi pomanjkanja blaga in hrane zelo težko.
Po vaseh so ustanovili krajevne ljudske odbore, ki so skrbeli za pravilno delitev l
blaga, hrane in obutve. Ta leta so bila tudi vesela. Ljudje so bili po 25 letih
jarma spet svobodni in veseli. Ob prilikah so zelo radi prepevali. Od mladih
pričakujejo, da bi hodili po sledovih tovariša Tita in upoštevali borbo naših dedovi

Po pripovedovanju dedka, Prezelj Franca iz Raven nad Cerknim,
zapisal Borut Močnik, 6.b .

- 17 -

"Te dni mineva štirideset let, odkar je bila naša domovina osvobojena.

S prijateljico sva bili ravno po opravkih v Cerknem, ko sva izvedeli, k a r sva
toliko časa čakali in po njej hrepeneli: PRIŠLA JE SVOBODA. Na vse sva po-
zabili in se s hitrimi koraki napotili proti domu. V vasici je bilo zelo živahno.
Partizane, ki so se ustavljali, so pozdravljali starčki, otroci, matere, dekleta.
V pomladnem jutru, ki je nagajivo pihljal, so plapolale zastave. Partizanom smo
pripravili tudi krajšo proslavo; recitirali smo in peli. Potem sem nekaj parti-
zanov povabila v hišo, da so se okrepčali. Potem je šel vsak svojo pot: na Do-
lenjsko, Gorenjsko, Štajersko.. . - domov.

Prva povojna leta so bila zelo težka. Živine ni bilo veliko, zato smo polja le
s težavo preorali. Toda dela smo se vseeno lotili z vso vnemo. Z veseljem smo
posejali pšenico in posadili krompir. Vedeli smo namreč, da nam pridelka ne
bodo več jemali tujci.

Ponosna sem na vse, ki so se borili, da sedaj lepo in mirno živimo na svoji
zemlji," je končala babica z iskricama sreče v očeh.

Po pripovedovanju Viktorije Prezelj iz Raven nad Cerknim
zapisala Helena Prezelj, 6.c razred .

^ :fc zfc ^z ^c

Stara mama, Marija Vojska iz Sebrelj, mi je pripovedovala:

Prvega dne v svobodi se dobro spominjam. Vest, da je naša domovina osvobojena,
sem sprejela z velikim olajšanjem. Svobodo sem dočakala doma, kjer sem živela
tudi med vojno z dvema majhnima otrokoma. Mož se je vrnil domov nekaj dni po
osvoboditvi. Svobodo je dočakal v Bosni, kjer je bil partizan. Njegove vrnitve sem
bila zelo vesela, ob enem pa s e m mu morala povedati žalostno novico, da smo
pred dvema dnevoma pokopali najinega mlajšega sina. Star je bil komaj dve leti.
Mož ga ni nikoli videl, saj je v vojsko odšel prej, kot je bil sin rojen.

Ko je prišla svoboda, so bili ljudje v vasi navdušeni. Bili so pripravljeni iti
osvobajat tudi naše zahodne meje.

Vaščani smo takoj začeli obnavljati vas. Ustanovili smo odbor za obnovo, ki je
s k r b e l , da j e delo potekalo organizirano. P r v a leta po vojni smo živeli skromno
in smo še trpeli poir.anjkanje. A delali smo z velikim veseljem, saj smo bili
svobodni in smo videli., da se življenje vsak dan izboljšuje. Ko danes pomislim
na tista leta, vem, da smo bili zelo srečni. Znali smo ceniti vsako malenkost,
kar danes naša mladina ne zna. Vsaj jaz tako mislim- Zelim si, da bi nasa mla-
dina znala ceniti pridobitve NOB in dokazala nam s t a r e j š i m , da j i m lahko zaupamo.

Zapisala Monika Lapanja,6.b

- 18 -

STARKINO RAZMIŠLJANJE

Visoko v hribu,v majhni koči, med zelenjem in žvrgolenjem ptic živi mati z zgu-
banim čelom in upognjenim, od s t a r o s t i zdelanim t e l e s o m . Sedi ob majhnem og-
njišču. Sama je. Ura tiktata na steni. Samo spomini so z njo. Težki in lepi, kru-
ti in veseli, žalostni in radostni. Ko se zastrmi v sikajoče plamene, uzre pred
seboj živo podobo. "To je on!" vzdihne.

V mraku so prišli, s črnimi srajcami in kapami. Izpod kape so jih gledale in
prebadale njihove sikajoče oči. Niso poznali lepih, nežnih besed. Njihov vodja
je bil oster, grd. Iz naročja ji je strgal komaj petletnega sina in ga surovo dal
vojaku. .

"No, kje je oče?" Pokazal je na fanta.

"Ne vem."

Kako ne v e š , kaj ima na glavi, ko pride domov? Oe mi takoj ne p o v e š . . . " Fant
je boječe pogledal m a t e r . Sedela je negibno, niti z očesom ni t r e n i l a . Bala se je, .«
kaj bo, bala se je otrokovih besed. Samo čakala je, čakala. "Očeta že dolgo nisem
videl, a ko je bil zadnjič pri meni, je imel klobuk. Velik, črn klobuk," je zakrilil
z rokami po zraku.

Vodja je ostro pogledal fanta, nato njo, vso hledo mater. Kmalu je tišino pretrgal
hudoben glas: "Odvedite ga." Z roko je pokazal na vrata.

"Sin m o j , otrok m o j . P r i d i k meni, svoji m a t e r i . " Stegnila je roke in stekla za vo-;
jakom. Nekdo jo je s kopitom udaril. Zgrudila s e je na tla. Hotela je vstati, a ni
mogla. Slišala je samo še grozno vpitje oficirja in presunljiv otroški jok. Ni joka-,'
la, prehudo ji je bilo, samo zrla je z odprtimi usti in rosnimi očmi.

Ostala je s a m a . Slišala je le še s t r e l nekje daleč, vsaj tako s e ji j e zdelo. Tedaj '
je tudi sama omahnila. Ni slišala vojakov, ko so prišli in ji prinesli sina.

V majhni, a ljubki gorski kočici je postalo hladno. Zavedala se j e , da je bila pre-;
dolgo s spomini. A še vedno ji je bilo tako, kakor da se je vse to zgodilo ta tre-•
nutek. Pritišano je dihnila: " N e , to niso bili ljudje, to so bile z v e r i . Ubili so mi
sina, ki je šele okusil življenje, in ljubljenega moža.

Hladno je tukaj v sobi; ogenj ugaša in moje življenje z njim."

Marija Lahajnar, 8.b

MED VOJNO V PREŠERNOVI BRIGADI

Moja babica je bila partizanka in mi je pripovedovala,l<ako j e bilo med vojno. Bila;
je bolničarka v Prešernovi brigadi. Ko je prišlo do borbe z Nemci je obvezovala
ranjence, ki so jih potem odpeljali v P. B. Franjo in jih je najprej zdravila dr.
Franja Bojc - Bidovec. Babica je bila dva meseca v neki bolnici v tolminskih hri-
bih, k e r je neke temne noči padla v globoko jamo in si je ranila koleno, da ni
mogla hoditi.

- 19 -
Ko je ozdravela, je bila še naprej bolničarka do konca vojne.

Andrej Ličar, 3.a

DOGODEK IZ NOB

Moj s t a r i oče je na podstrešje s k r i l dva partizana. Eden je bil ranjen v nogo,
drugi pa je bil zraven, da mu je pomagal. Nekaj časa je bilo dobro, potem pa
ju je nekdo izdal. Prišli so Italijani.

Obkolili so hišo in vse preiskali. Enega partizana so takoj dobili in ga vklenili.
Drugega pa niso mogli brž dobiti. Ko so že vse preiskali, so pogledali še v
krušno peč. Našli so ga v peči in ga z mitraljezom ubili. Nato so vse pobrali
in zažgali hišo, sestro in očeta pa so odpeljali v taborišče. Ta hiša je bila prva
požgana hiša na Cerkljanskem. To se je zgodilo v času italijanske okupacije.

Polona Primožič, 3.a

PRIPOVEDOVALA Ml J E STARA MAMA

Stara mama mi je večkrat pripovedovala, kako hudo je bilo med vojno, ko so še
otroci trpeli pod okupatorjem. Ko so hodili v šolo, niso smeli spregovoriti nobe-
ne slovenske besede. Manjkalo jim je tudi hrane in še kar so imeli, so jim po-
brali sovražniki.

Najraje sem poslušal staro mamo, ko je pripovedovala, da je bil moj stari ata
3 leta v partizanih. V partizane je šel s t a r komaj 17 let. Boril se je okoli Metlike
in Črnomlja. Dolgo časa je bil v bolnišnici v Kočevskem Rogu. Zbolel je zaradi
tifusa. Domači niso vedeli zanj pol leta. Nekega dne pa je prišlo sporočilo, da
se s t a r š e m ni t r e b a riič b a t i , da je z njim vse v redu. Po končani vojni pa se
je vrnil domov vesel in srečen, ker ni bilo več vojne.

Borut Purgar, 3.b.r.

MED VOJNO NA KRTEČNAH

Stara mama mi je pripovedovala, kako je bilo med vojno na Krtečnah.

Nekoč, ko je šla iz trgovine, je na Krtečnah srečala Nemce. Vprašali so jo,
kaj ima v torbi. Ni jih dobro razumela in je pokazala. V torbi je imela robec.
Nemci so ji držali puške v hrbet, jo obrtnili proti Krtečnam in so šli. Ko so
prišli do Čelkove domačije, so jo nagnali v hišo. Hišo so tudi preiskali. Na vrhu
pa je bila slama za nastiljanje živine. Nemci so jo zakurili. Stara mama in drugi
so se spomnili, da imajo v shrambi kislo mleko in so ga začeli nositi in z njim
polivati ogenj. Nazadnje so se še sami komaj rešili iz plamenov.

Tako mi je pripovedovala stara mama.

Klavdija Prezelj, 3.a

- 20 -

MOJA MAMA SE SPOMINJA

Ko je bila moja mama majhna, je doživela veliko hudega. Tako jebilo tudi leta
1942. Skoraj bi ji bili ubili očeta.

Vsi so še spali. Pred hišo so se zaslišali koraki. Potem so zaslišali, kako nek-
do tolče s pestjo po vratih. Stari oče je šel odpret. Zagledal je Italijane. Z nji-
mi je bil tudi nek vaščan. Starega očeta je eden od Italijanov pahnil, da je padel.
Eden za drugim so šli v hišo. Zbudili so se še otroci in stara mama. Neki Ita-
lijan je nekaj šepnil tistemu vaščanu. Ta je bil gotovo izdajalec. Prijel je sta-
rega očeta in ga peljal v klet. Tam ga je gotovo mučil, saj ko smo prišli dol,
je bil čisto krvav po obrazu. Izdajalec je prijel za puško. Otroci in s t a r a mama
so začeli jokati. Neki Italijan mu je vzel puško in nekaj rekel. Potem je starega
oceta podprl in ga peljal v kuhinjo. Stara mama in otroci pa za njim. Potem so
Italijani in izdajalec odšli.. Stara mama je bila vesela, da ji niso ubili moža. Sta-
rega očeta je umila po obrazu. Cez nekaj dni je okreval.

Marjetka Bevk, 4.b

ZGODILO SE JE MED NOB

Prva nemška ofenziva na Straži je bila novembra 1943. leta. Nemci so prišli iz
Idrije. Partizani so jih napadli. Ustrelili so nemškega oficirja in enega vojaka.
Več so jih ranili.

Nemci so se zato maščevali. Ustrelili so dva moža, zažgali dve hiši, več ljudi
so odpeljali v taborišče. Nemci so podrli vse mostove čez Idrijco, da bi se jim
partizani ne mogli umakniti. Partizani so se vseeno umaknili, ker so prebrodili
Idrijco.

Miro Kosmač, 3.a

POKRETNA BOLNICA V"BENATU"

Moja stara mama mi je pripovedovala, da so med vojno imeli v Benatu v Zakrižu
majhno bolnico. V oktobru 1943. leta so v to bolnico pripeljali prve štiri ranjence
s Turjaka. V tem času so pripeljali tudi nekaj internirancev iz Nemčije in angleš-
kega vojaka na okrevanje. Ranjence so vsak dan hodili zdravit zdravniki iz Cerkne-
ga. Med njimi je bil tudi angleški k i r u r g . Padel j e , ko so bombardirali Cerkno.
Mama je pomagala zdravnikom pri obvezovanju ran in razkuževala pripomočke. Mo-
ja prababica je kuhala vsem. Pripovedovala je o težkem ranjencu. Bil je ustreljen
skozi p r s i . Težko je dihal, dajali so mu piti po cevki. Komaj je povedal, da je
lovec z Bleda. Cez nekaj dni so ga peljali v bolnico Franjo. Ko je bil napad na
partijsko šolo v Cerknem, je bil težko ranjen tudi slušatelj te šole, Vojko Lenardič.
Zdravil s e j e pri n a s . Od nas je šel ozdravljen k igralski skupini IX. korpusa. Ko
so prišli Nemci, sta stara mama in prababica vso opremo bolnišnice skrili na pod-
strešje skozi majhna vrata. Pred vrata sta postavili omaro. Nemci so vso hišo
štirikrat preiskali, a skrivališča niso odkrili. Vedno so prebrskali omaro pred
vrati. Ko sp Nemci odšli, sta bili srečni, ker skrivališča niso odkrili. Ranjenca
Vojka sta skrili na samotno kmetijo. Stara mama je rekla, da so bili težki časi,
a ko je sovražnik odšel, so prepevali in se veselili. •

- 21 -

Stara mama mi je še. veliko pripovedovala o vojni, jaz pa si želim, da bi je
nikoli več ne bilo.

Jež Bogdan, 3.b.

PRED ŠTIRIDESETIMI.LETI

- Kako je bilo, ko je bilo konec vojne in je v deželo prišla svoboda ?" sem
vprašala starega očeta.

" 9 . maja je kapitulirala Nemčija, z njo pa tudi fašizem in nacizem. V tem času
sem bil borec I. tankovske brigade v osvobojenem Trstu. Ko smo po radiu izve-
deli za kapitulacijo Nemčije oziroma za predajo, smo se objeli in si podali roke.
Vse naokrog si videl srečne obraze. Ljudje so peli, streljali v žrak ali c e l o j o -
kali od s r e č e . Na poti domov smo očistili še m a r s i k a t e r o sovražnikovo postojanko.
Ko pa smo prišli domov,smo našli požgani dom, porušeno vas. Vse to pa je bilo
t r e b a po vojni obnoviti. Prijeli smo za lopate, k r a m p e in začeli popravljati in ob-
navljati porušeno domovino. Vsak je lahko ponosen, da ima tako domovi.no, a mno-
gi je ne znajo ceniti. Danes mladina na ve, kaj je biti svoboden i.n p r o s t . "

Tako je stari oče zaključil svojo pripoved.

Irena Lahajnar , 4. b

TUDI TO JE BILA VOJNA

Mama mi je pripovedovala o sestrini nesreči, ki se je zgodila med vojno in zaradi
vojne.

S sestro sta se igrali pred hišo. A sestra Pavla je kar naenkrat izginila za hlev.

Cetudi jo je sestra Lenka klicala, se ni hotela vrniti • Kar naenkrat pa so

zaslišali hudo eksplozijo in klice: "Ata, ata!" Mati je takoj pritekla k njej. Vide-

la jo je še v zraku, ko je padala na tla. Mati jp je pobrala in jo nesla v hišo.

Pohiteli so v sosednjo hišo, kjer se je k sreči nahajal zdravnik. Zdravnik jo je

povezal in rekel, da ne bo več dolgo živela. Odtrgalo ji je desno roko in nogo,

imela pa je tudi poškodovano telo. Mati jo je nesla v posteljo. Nato je kmalu

umrla. Pozabljena bomba je tako vzela moji teti mlado življenje.

Romana Bevk, 4.a

SPOMIN NA VAS, TOVARIŠI, NE BO UMRL

Veliko je razlik med ljudmi. Crnci naj bi bili manj vredni samo zaradi barve
kože. Črna ali bela koža, zakaj razlika ?

Že v davni preteklosti so bogatejši ustvarjali dobiček s trgovino sužnjev. Hoteli
so zavladati nad ljudmi, da bi bili nekaj več kot drugi, hoteli so imeli cel svet.
Fevdalci so si lastntki zemljo na kateri so garali podložni kmetje. Zatirani ljud-
je so se dvignili v upor. Delavci so prevzeli tovarne, kmetje so dobili nazaj
zemljo, izkoriščevalce so pregnali.

- 22 -

Srečni smo, ker imamo tako domovino. Nikoli ne bomo pozabili, koliko življenj
je terjala 2. svetovna vojna, nikoli ne bomo pozabili naših borcev, ki so nam
ustvarili življenje brez bojev in smrti.

Aleš Poljanšek, 8.b

DREVESA SE POGOVARJAJO

Bilo je konec leta 1943, ko so Nemci prodrli na Cerkljansko. V Pasicah sta stala
kraj poti bor in smreka. Poslušala sta streljanje in treskanje. Med pozornim po-
slušanjem je nenadoma smreka globoko vzdihnila: "Oh, ko bi se že enkrat končala
vojna! Z njo bi odšli Nemci, bombardiranje in streljanje." "O, seveda bi bilo le-
po, vendar tega si še ne moreva privoščiti, saj je Nemcev še veliko." je pripom-
nil bor. Med govorjenjem ju je zmotil šum. Prestrašena sta naenkrat utihnila.
Iz gozda je pritekel fant, skoraj še otrok, ki se je držal za roko. Ulegel se je
pod smreko in kmalu utrujen zaspal. Nenadoma se je v gozdu pojavil mož v ze-
leni obleki. "Oh, k&V.:> rada bi pomagala kurirju, da bi se prebudil in pobegnil
pred moškim!" je prestrašena vzkliknila smreka. Tudi jaz bi mu rad pomagal,
vendar ne vem, kako." Med premišljevanjem je smreka skoraj kriknila od vese-
lja: "Bor, imam zamisel, spusti češarek na kurirja, da se bo prebudil in pobegnil."
"O, to je res dobra, zamisel!" se razveseli bor. "Daj, pohiti!" je bila nestrpna
smreka. Trajalo je še dolgo časa, preden je bor spustil češarek na kurirja. Na-
posled ga je le. Kurir se zgane, pogleda okrog sebe in opazi, da ga zasleduje
sovražnik. Težko vstane. Mož v zeleni obleki ga hoče dohiteti, vendar.kmalu spozna,
da ga ne bo dohitel. Jezen se vrne nazaj k drugim. Drevesi se zadovoljni zibljeta
v vetru. "Tebi pa res nikoli ne zmanjka zamisli!" pohvali bor smreko. Brez tvoje
pomoči bi ne bil kurir zdaj živ," še doda. "Saj si tudi ti pomagal, bor, pa vseeno
hvala za te besede. Utrujena sem, lahko noč prijatelj bor!"reče zadovoljno. "Lahko
noč", še pripomni bor.

Jemec Silva, 5.b

Na robu gozdička blizu dedove hiše v Lazcu se pogovarjata stara košata bukev
in mlada smrečica. "Smrečica, ko bi ti vedela, kakšno življenje je bilo tu včasih,"
pripoveduje bukev. "Bilo je mnogo lepše kakor danes. Tu naokrog je bilo vse ži-
vahno. Otroci iz bližnjih hiš so se lovili okrog mene in včasih je kateri izmed
njih hotel celo splezati name. Te njive, ki jih vidiš sedaj zaraščene, so bile vse
zorane in na njih se je v vetru pozibavalo žito. Po travniku so se pasle kakoši,
iz hleva najbližje kmetije pa se je slišalo mukanje živine. Ob večerih se je več-
krat slišalo veselo petje in igranje harmonike. Najraje bi tudi sama zapela z nji-
mi. Danes vsega tega ni več. Samo drevesa smo ostala, pa še me čakamo, kdaj
nas bodo z motorno žago podrli." Bukev ob tem utihne in se žalostno zazre v
dolino. "Zakaj so se ljudje odselili?" vpraša smrečica. Bukev še sama ne ve:
"Mogoče zaradi zemlje, denarja ali pa so se odpravili po dolinah iskat boljšega
kruha," tiho reče. Smrečica kar ne more verjeti, da je bilo včasih tako lepo.
"Pripoveduj še!" jo priganja. "Veš, če pa se spomnim ša bolj nazaj, pa je bilo
tu slabše kakor danes. Pokalo je po tem gozdu in še danes nosim v sebi krogle.

v

Včasih sem bila zavetje partizanom, včasih pa Nemcem in Italijanom. Se sedaj
ne morem pozabiti, kako so gorele hiše. Nemci so pobijali ljudi. Da, hudi časi
so bili takrat.. Upam , da se ne bodo nikoli več ponovili in da ti kaj takega ne
boš doživela." Utihnili sta in se zamislili.

Mojca Kovšca, 5.a

- 23 -

"Leto 1944. V meglenem jutru se Cerkno prebuja. Domačini ne slutijo, kaj se
jim bliža. Nekateri mir.no hitijo v hleve, tečajniki šestega partijskega tečaja
pa se vneto pripravljajo na izpite," pripoveduje košata jablana svoji prijateljici
leski, ki raste niže in je zelo radovedna. "Govori naprej," jo priganja. In jab-
lana nadaljuje: "Kar naenkrat v tem meglenem dopoldnevu poči. Nemci, pomislim.
Joj, kako rada bi odšla k domačinom in jim povedala, kaj se dogaja! Toda ni mi
uspelo. Nemci so bili že po hišali in tečajniki pomisLijo na beg. Nekateri tečejo
postrugi Cerknice proti Novakom. Rešeni so, pomislim, Tedaj pa zagledam dru-
go skupino, ki teče po pobočju Brdc. Ne, ne, pojdite nazaj!! zakličem. Toda z a -
man. Ne slišijo me. Pod menoj že leži mrtev partizan. Z vejami ga pobožam po
telesu in rečem: Tvoja kri bo maščevana. Nemci pa streljajo, neprenehoma strel-
jajo z nasprotne strani. Mrtva trupla ležijo negibno na tleh, le nekaj ranjenih se
plazi po zemlji, prepojenihs krvjo. Prekleti krvniki, v misiih preklinjam Svabe,
to se vam bo maščevalo. Mi, Slovenci, se ne damo. Tu je bila slovenska zemlja,
tu je slovenska zemlja, tu bo slovenska zemlja! Nemci pridejo do trupel in jih
zverinsko mučijo. Joj, kaj naj storim? se sprašujem. Partizani, skoraj na glas
zakličem, XXXI. divizija je tu'- Sedaj j i m bodo vrnili, si m i s l i m . Toda Nemci
srečno odnesejo pete. Domačini prihajajo! zakličem. Vidim, kako pobirajo raz-
mesarjena trupla. Nekaj tečajnikov je še živih. Ti bodo kmalu v bolnišnici Franji,
sklepam. Tam se bodo ozdravili in odšli v boj, damaščujejo mrtve tovariše.
"Poglej!" čez nekaj časa jablana zakliče leski. "Poglej ta spomenik nad mano.
To je spomin na žrtve tega napada. Sedeminštirideset tečajnikov mirno spi v tej
slovenski zemlji, nad njimi pa sije svobodno sonce, plapolajo zastave, ptice ve-
selo prepevajo."

Jablana i.n leska sta nato utihnili. Verjetno sta obe, vsaka z a s e , razmišljali o
padlih i.n o tem, kaj nam je vse prinesla svoboda.

Tina Rejc, 5.b

ČLOVEK, ZAKAJ TAKO?

Ali nismo vsi sadovi enega mogočnega velikega drevesa, ki ima svoje korenine
zakoreninjene globoko v zemlji?

Ne najdem odgovora. Kako naj odgovorim, ko na drugi s t r a n i sveta, a pod i s t i m
soncem vihra kruta neizprosna vojna, ko na dan pade na stotine ljudi, ki se borijo
za lepši čas, ki bo poznal srečo in svobodo.

Kdo je kriv za vse to? Mar ne človek?

Vsak človek nima srca. To je občutek mojega srca, ki vidi več kot vsako oko,
ki sliši toLiko, kot ne sLišijo nobena ušesa.

Veš, človek, ni prav, da tako ravnaš, da sovražiš in ubijaš sad svojega drevesa.

Postani čLovek s s r c e m , ki občuti krivico in zio. Bodi ČLOVEK.

Jožica Prezeij, 8.b

- 24 -

DOŽIVETI SREČO

Pomlad je že. Drobne cvetke odpirajo svoje čaše in se radujejo sonca. Zajček
se skriva za grmom in objeda mlade veje, ko pa je sit, se zapodi po bregu in
že ga ni več videti.

Tudi tam je pomlad. Tudi tam so ptice in cvetje. Toda sreče ni. Oči so zaprte,
četudi je narava lepa. Sreča je zanje samo takrat, ko dobijo košček kruha ali
pest riža. Toda ta sreča je prava. Takrat je ves svet njihov.

Anica Svetik, 8. b

PROTI VOJNI - ZA MIR

Velika kolona vojakov s e vije naprej po cesti, po poti i.n nato se še zadnji mož
vojske skrije v gozd. Skozi krošnje dreves se že rahlo svetlika sonce, ko povelj-
nik dvigne roko in da znak za počitek. Iz nahrbtnikov vzamem hrano. Stisnem se
k drevesu in premišljujem o jutrišnjem boju. Ne le meni, vsem tovarišem, vsem
vojakom preti SMRT.

Robi Štremfelj, 8.b

"V borbo, v borbo in s m r t ! " Že pokajo s t r e l i . Vidim, kako padejo moji tovariši.
Grega, J u r e , Tine - vsi so mrtvi. Solze mi zakrijejo oči in zdrsnejo po umaza-
nem, potnem licu. Zakaj umirajo nedolžni?

Jože Močnik, 8.b

Na trgu se zbirajo ljudje s transparenti. Pridružim se jim. Na cesti so tudi
policaji in vojaki. Preganjajo nas. Zakaj ne dovolijo, da bi vsaj poskušali do-
seči mir. Pretepajo, streljajo. Zakaj smrt tudi na mirovnih zborovanjih ?

Ljudje se razidejo. Ostanem sam. Kaj bom napravil?

Stanko Makuc, 8. c

Priletel je lep, bel golobček z zeleno vejico v kljunu. Povedal je, da je bil že
na veliko planetih in da prinaša mir. Obletel je mnoge dežele sveta. V vsaki je
pustil košček vejice, ki prinaša mir, ljubezen, prijateljstvo. Vsi ljudje so spet
mirno zaživeli. Nihče se ni pripravljal na vojno, ker so bile odpravljene meje,
ki so ločevale posamezne države. Vse orožje so predelali v uporaben material,
za zgradnjo tovarn, novih mest, za opremo raziskovalnih oddelkov. Siromašnim
Afričanom, Indijcem in drugim so s skupnimi močmi zgradili vodovode za nama-
kanje polj. Tudi velesili sta spoznali, da je lepše živeti v miru kakor pa v vojni.
Od t a k r a t vladajo na zemlji ljubezen, prijateljstvo, m i r .

Simon Močnik, 8.b

- 25 -

Spet s t r e l i . Vedno bliže so ti ljudje, ki niso vredni tega imena. Že se potikajo
po hišah, pobijajo nedolžne ljudi. Domačini bežijo na vse s t r a n i . Do gozda, po
najbližji poti! Bodo še lahko tekli ? Ni blizu. Morajo! Drugi k a r po gričku.
Streli. Fantje in dekleta, polni življenja, padajo. Divje bobnenje po vasi. Po
cesti se goreče vije gosenica. Pretepa fante, muči ženske. Streli, spet streli.
Streli mine, življenja. Gosenica napada. Na gričku pa umira mlado življenje.
Mlade očke so ugasnile, ne bodo se več prižgale.

Jana Čadež, 8.b

SVOBODA

Dolgo, dolgo od tega j e ,
ko po naših krajih
hodil sovražnik je,
da nas bi potujčil.

Minili so dnevi, tedni, meseci,
po hostah ljudje zbirali so s e ,
tekla je človeška kri,
da sedaj živimo v svobodi.

Zgradili tovarne, domove smo,
posejali polja, dobili kruh sladak,
mi pa pridno se učimo,
saj sedaj v svobodni domovini živimo.

Mihael Mlakar, 3.a

MISLI O SVOBODI
Kaj je svoboda?
Za nas je svoboda to, da bomo imeli jutri kaj jesti, da se bomo učili v mater-
nem jeziku, da bomo brez težav preživeli dan, da bomo jutri lahko spali.
Svoboda je sonce, ki nam toplo sije, svoboda je potoček, ki se počasi preliva
in veselo žubori. . . .
Svoboda je pravičnost.
Svoboda je del živijenja in sreče.
Svoboda je velika žoga sreče.
Svoboda je moje življenje.
Svoboda je čisto zlato.
Svoboda so ptice, ki svobodno letajo.

Učenci 5.a razreda

- 26 -

SVOBODA

Hudi časi so pestili
naše babice in dede,
s puško v roki so se uprli,
da nas rešijo te bede.

Ko svoboda posijala je,
srečni so bili,
še bolj srečni smo zdaj mi,
da v miru nam mladost cveti.

Metod Platiše, 3.a

KAJ JE SVOBODA?

Vojna je pobijanje ljudi,
strah, mučenje, groza in žalost,
ko mama izgubi sina, hčer,
ko otroci ostanejo brez mame in očeta,
ko požgani so domovi.

Prišla je svoboda.
Za svobodo so mnogo pretrpeli
naši dedki in babice,
za svobodo je bilo prelite mnogo krvi,
za svobodo se je borilo mnogo ljudi.

Svoboda je mir, veselje in sreča,
ko vsak dan grem v šolo,
ko skačem, igram se in smejem,
na toplem soncu se grejem
in rože nabiram za mamo in ata.

Nataša Savli, 3.a

MfSLI O SVOBODI

Ivan: Svoboda!
Erika: Mir!
Marjeta: To sta besedi, ki jih v Jugoslaviji izgovarjamo. . . .
Vsi: . . . že štirideseto leto.
Marta: Kaj so te besede?
Stane: Svoboda?
Andreja: Mir ?
Darko: 40 let?

- 27 -

Mateja; Vendar spomin se nam kar prevečkrat povrne v hude, težke dni,
naš narod je takrat krivici trpko gledal v oči...
Vsi: . . . a se ji ni umaknil!
Tatjana: Mladi so se večinoma vsi vključili v boj proti sovražniku. . .
Vsi: . . . za našo domovino!
Darko: Niso se bali žrtvovati svojega življenja...
Vsi: . . . za svobodo!
Robi: Da bi njihovi otroci živeli v m i r u . . .
Vsi: . . . v svoji domovini!
Alenka: Svoboda je mir, ki ga nekateri ne poznajo.
Damjana: Brez nje ne bi bilo lepega življenja.
I£a;e;a: Saj je temelj za s r e č o , v k a t e r i lahko svobod.no ustvarjamo.. .
Mateja: . . . se svobodno učimo. . .
Tatjana: ... se igramo.
Marta: Pomeni nam prostost. .. ,
Mateja: Živahno in veselo skakanje po travnikih.
Andreja: Pomeni nam vzhajajoče sonce, ki se prebuja.
Stane: Je tudi beseda, ki človeku lepo zveni v ušesih, kdor jo sliši, kajti
nikoli nismo skrili grenkobe vojne.
Vsi: Mi živimo v svobodi in jo uživamo.
Boštjan: Vendar bomo morali ta zaklad še bolj varovati, kot smo ga v preteklosti.
Ivan: Da se nam ne bo izmuznil iz rok.
Vsi: ZATO VSI PROTI VOJNAM IN OROŽJU, PROTI KRIVICAM IN ZATIRANJU!
ROKO VAM PODAJAMO
IN SVETU DOKAŽIMO,
DA LEPŠE V MIRU J E ŽIVETI
KOT V SOVRAŠTVU JE UMRETI.

Recital so pripravili in izvedli
učenci 8.a razreda

OSNOVNA ŠOLA CERKNO - SPOMENIK NOB

Številka: Posebna številka ob 40-Ietnici osvoboditve
Letnik: XXIII
Datum: Junij 1985
Uredniški odbor: Anica Svetik, Marija Lahajnar, Jožica Prezelj, Nataša Golob,

Ivana Mlakar, Barbara Sorč in Marjeta Lahajnar
Mentorji: Sabina Eržen, Marija Rejc, Rafko Terpin