mlada_rast_1990_XXVIII_2

letn ik XXVIII _ol-

številka 2 ------L-

OSNOVNA ŠOLA SPOMENIK NOB
CER K N O

ŠOLSKO GLASILO

M LAD ARA ST

UREDNIŠKI ODBOR:

Glavna urednica: Polona Primožič
Likovna urednica: Mojca Lipužič
Člani: Emanuela Bašelj, Milena Bajt, Nataša Gatej, Cirila
Peternelj, Metka Peternelj, Anka Lipužič, Mirko Špik,
Mentorica: Andreja Jereb
Likovna oprema: Sabina Plešnar Kašca
Mentor: likovni krožek
Rafko Terpin

Šol.leto: 1989/90
Letnik: XXVIII
Številka: 2

Datum: april 1990

BLIŽAJO SE PRVOMAJSKI PRAZNIKI, ZATO SMO UČITELJE POVPRASALI KJE IN KAKO
JIH BODO PREŽIVELI?

SLAVICA BRIC: Z družino bomo šli na planinski izlet, gotovo na Kojco,
drugače pa bomo zidali hišo.

ANITA DOVNIK: Sla bom na ~tajersko k mami, tam je dovolj dela in bom
že kaj počela in gotovo bo šel z mano še fant.

ROMAN EBERLINC: Sel bom na študijsko potovanje. Če ne, bom v Zasavju
ali v Ljubljani.

MILENA POLJANEC: Ne razmišljam tako daleč naprej. Ampak '.preživela jih
bom v družinskem krogu.

MARIJA JEŽ: Kmetovala bom na njivi. Za mene to sploh niso prazniki.

ANICA HADALIN: Sla bom v Gorico k sestri. Ko se bom vrnila, bom delala,
tako kot vsak dan, le da ne bo pouka.

RADO VEHAR: Pisal bomo priprave za naslednje šolsko leto.

RAFKO TERPIN: Skoraj vsako leto grem v hribe in tudi letos bom šel. Za
prvi maj cvetejo rože, ki me zanimajo, zato bom šel na
Jelenk. Bom pa tudi slikal za naslednjo razstavo.

IRENA ZAJC: Se ne razmišljam o tem.

IZIDORA PODGORELEC: Ne vem kqj bom počela med prazniki, najbrž bom šla poma-
gat na rojstno kmetijo. Privoščila si bom tudi malo oddiha
doma. Seveda pa lahko tudi zbolim, nič se ne ve.

MIRA SEVER: Doma bomo imeli veliko dela, vendar upam, dabomo tudi
kam šli.

STANKA SL.ABE: Praznike bom preživela doma in se malo bolj ukvarjala s
sinom, pomagala možu pri gradnji hiše, delala pa bom tudi
na polju. Praznike bom torej preživela bolj pri delu.

JOLANDA BOLARIČ: Pomagala bom pri gradnji hiše.

MARTA BRUS: Opravljala bom kmečka dela.

ANDREJA JEREB: Verjetno bomo šli na kakšen dvodnevni izlet. Skoda je
biti doma, ne da bi človek doživel kaj novega.

MARIJA REJC: Se ne vem. Rada bi šla na kak daljši izlet.

CIRILA MOČNIK: Ne vem še nič.

VOJKA SVETIČIČ: Verjetno bomo belili. Delala bom čimveč na zraku. Torej
bom preživela bolj delavno, kot vsake počitnice.

BARBI JEREB: Verjetno bom hodila po žurih.

VIDA ČADEŽ: Nameravam iti na tridnevne turo v hribe, kjer bom prezra-
čila glavo.

ANICA MOČNIK: Nameravam iti za tri dni na Češko, da si bom odpočila
možgane. Seveda, če ne bodo zaprli meje.

PREDAVANJE FRANCA HVALA IZ NOVE GORICE NA NAšI ~OLI

Dne 6.2.1990 smo se člani različriihkrožkov in njihovi mentorji zbrali v
učilnici za zgodovino, kjer naj bi potekalo predavanje o Zakojci in knjigi,
ki je nastala na to temo. Predaval nam je Franc Hvala iz Nove Gorice, ki je
bil nekoč doma r.aBukovem in so se mu spomini venomer vračali na njegov
rojstni kraj.Snov za knjigo Življenje vasi pod Kojco, drugače imenovana
Bukovška kronika, je zajemal iz povojnih časov in iz svoje mladosti. Pred
začetkom poglavja so napisane prisrčne Bevkove vrstice, ki opisujejo vas
Zakojco, njen nastanek in razvoj. Zelo zanimivo nam je opisal tudi razne
otroške igre in povedal še mnogo drugih zanimivih stvari in običajev, ki so
jih imeli včasih. Nekateri so se ohranili še do danes.
To lepo knjigo je Franc Hvala podaril tudi naši šoli in lahko smo mu hvaležni,
saj nam bo v veliko pomoč pri raziskovalni nalogi Zakojca.

Majda Mavri, 8.c

KULTURNI TEDEN 2.2.1990 - 9.2.1990

Da bi počastili kulturni praznik 8.februar, so se na naši šoli ves teden
odvijala različna predavanja. 8. februarja je bilo za učence od 3.-8. razreda
izbrano sila zanimivo predavanje. Učenci so si lahko ogledali diapozitive z
lanskega Camel Trophya. Predaval je Robert Kašca iz Idrije, ki se je udele-
žil te vožnje po džungli. Pokazal nam je diapozitive in nam ob njih pripo-
vedoval o tem, kako so se pripravljali na to zahtevno vožnjo in kako je pote-
kala. Pripravljali so se v Zagrebu, nekaj dni pa tudi v tujini, v Franciji.
Za tekmovanje so bili najprej izbrani štirje člani, udeležila pa sta se ga
le Robert Kašca in Franjo Božič. Tekmovali so z Landroverjem. Poleg njiju
sta bila v avtu še dva potnika, fotoreporter in novinar. Niso imeli veliko
prtljage, a je bil avto vseeno težji od treh ton in se je lahko hitro pog-
reznil v blato. Začetek tekmovanja je bil uspešen tudi za našo ekipo.
Nato pa so se pričele težave. Pot je bila zelo blatna, saj tam vsak dan
dežuje. Prav to je bil vzrok, da so bili ves čas blatni in mokri. V džungli
je veliko živali, toda med potjo so jih naši popotniki videli le malo.
Spat so hodili pozno, zjutraj pa jih je že r.avse zgodaj zbudilo opičje
vreščanje. Velikokrat so se z Landroverjem znašli globoko v blatu. Na pomoč
so jim včasih prišli domačini, ki so zahtevali za pomoč kar veliko vsoto
denarja. Potovanje, ki se je končalo v Manansu, je bilo za vse zelo težko.

Polona Primožič, 8.a
Emanuela Bašelj, 8.b

RAFAEL PODOBNIK

V okviru kulturnega tedna, ki se je začel v petek, 2.2.1990 in končal 9.2.90
se je na naši šoli odvijal program, ki je bil namenjen učencem od prvega do
osmega razreda. Naš prvi gost je bil Rafael Podobnik, znan kot odličen foto-
graf in avtor knjige Osojna Primorska. Predavanje je popestril z diapozitivi,
ki jih lahko vidimo v njegovi knjigi. Največ diapozititov je s Primorske
strani. Kot sam pravi ga navdušujejo stare stvari in zato jih tudi veliko
fotografira. Videli smo tudi posnetke iz kočevskega Roga in okolice. Prav na
koncu predavanja pa nam je predstavil še Ravensko jamo.
Predavanje je bilo zanimivo, saj kljub temu, da poznaš domači kraj, na takem
predavanju izveš še veliko novega.

Nataša Gatej 8.a

MOJA NAJLJUBšA ŽIVAL .~ .

Doma imamo konja. Ime mu je Riča. Ima zelo rad ljudi. Jaz ga včasih tudi
očistim. Barve je rjave. Najrajši je seno, travo ali slano. Napojimo ga
zjutraj in zvečer. Spomladi, ko ga pripeljemo iz hleva rad malo poskoči in
gremo z njim delati na pOlje. Imam ga zelo rad.

Lojze Primožič, 3.a

MOJ HRČEK SMRČEK IN JABOLČNI ZAVITEK

Doma imamo hrčka. Veliko je približno 7 cm, težak pa je 9 dag. Mojemu hrčku

je ime Smrček. Na ime Smrček uboga in miruje. Kadar posluša, stoji na zad-
njih tačkah. Moj hrček pOdnevi spi, ponoči pa je buden. Je zelo zanimiv in
gibčen. Nekega dne je oče jedel jabolčni zavitek. Smrček pa se je sprehajal
po mizi. Nato je zavohal jabolčni zavitek. Približal se je zavitku in ga za-
čel vleči s krožnika. Oče ga vidi in mu začne vleči zavitek iz ust. Oče in

v ••

Smrcek sta vlekla zavitek enkrat na eno stran, enkrat na drugo stran. Nato
je hrček odgriznil zavitek in ga je dal v mošnjiček. Zato se mi Smrček zdi
zelo zanimiv, ker ima najraje zavitek. Smrček je najbolj lep in simpatičen.

Alma Čelik, 3.a

MOJA KOBILA MAJA

Doma imamo kobilo.
Pred leti so prišle kobile iz Avstrije. Očetu
se je zdela lepa in jo je kupil. Pripeljali
smo jo v hlev. Vsi jo imamo radi, ker je pri-
jazna žival. Ime ji je Maja. Ima lepo glavo,
belo grivo in dolg bel rep. Barve je svetlo
rjave. Dobila je tudi nagrado na razstavi, ki
je bila v Cerknem. Nagrajena je bila za tretje
mesto. Vsako leto ima zgodaj pomladi žrebička.
Ko žrebiček malo zraste, ga s kobilo Majo pel-
jemo na pašnik. Tam skače gor in dol, da ga
je prav lepo videti.
Jaz imam od vseh živali najraje konja. Ko pri-
dem skozi vrata, me pozdravi z rezgetanjem in
zato jo pobožam.

Majda Pirih, 3.a

PES

Frik je majhen rjav pes. Živi na kmetiji.
Rad se igra z otroki in teka za njimi po celi
vasi.Če si kdo upa blizu hiše, laja. Če ga
pozna, maha z repkom in skače po njem. Kadar
je dobre volje, da tačko. Posodo za hrano ima
v kotu kuhinje. Najraje jemeso in gloda kosti.
Kadar je, ga moram pustiti pri miru. Spi na
stolu v dnevni sobi.
Fri~ ~e slab čuvaj ..Kadar je priklenjen na
verlgl, glasno cVlll.

Dina Albreht, 3.a

SREČANJE Z ORLICO IN NJENIMI MLADIČI

Nekega sončnega dne smo s prijatelji nabirali borovnice. Iznenada smo z
neba zaslišali nenavadno skovikanje. Ozrli smo se po nebu in zagledali orlico,
ki je odletela v svoje gnezdo. Gnezdo mi je vzbudilo tako pozornost, da sem
odšla v gozd pogledat, kje je. Bila je sredi gnezda in težko jo je bilo najti.
Vendar sem jo vseeno našla. Ozrla sem se v vrh in zagledala gnezdo, v katerem
sta bila dva mladiča, ki sta neprestano vpila. Ko se je orlica vrnila, jima
je dajala jesti iz kljuna. Spet je odletela po hrano in jo jima dala. To je
bil zame lep dogodek, saj sem orlico in njene mladiče videla prvič in gotovo
zadnjič.

Tatjana Tušar, 5.a

SREČANJE S SOVO IN NJENIMI MLADIČI

Nekega poletnega dne sem šla na senik. Ko sm stopila skozi vrata, sem za-
slišala skovikanje. Na senu je sedela majhna sova. Prestrašila sem se, toda
vseeno sem stekla k njej. Ko sem pritekla k njej, sem zaslišala jezno sko-
vikanje. Ozrla sem se in zagledala veliko sovo. Ta me je zelo prestrašila.
Jaz pa sem imela veliko željo, da bi pobožala sovo. Ko sem jo božala, mi ni
nič naredila. Kmalu smo postali prijatelji. Vsak dan sem hodila k sovam.
Nekoč me je sova zelo kavsnila, a nisem bila jezna nanjo. Tisto poletje so
bile sove pri nas prvič in zadnjič.

Anita Božič, 5.a

••••
.)

J

DELO PRI PEVSKEM KROŽKU

Pri pevskem se učimo pesmi, ki jih potem pojemo na raznih proslavah.
Hodi nas veliko. Porazdeljeni smo na tri glasove. Vsak glas ima vaje na
določen dan. V četrtek pa imamo skupne vaje, ki trajajo pol ure. V Idriji
je tudi tekmovanje med šolami in se ga bomo letos udeležili 18. aprila.
Tovarišica od vsakega pevca zahteva, da zapoje svoj glas. Zelo moramo
odpirati usta, če ne so stisnjeni glasovi. Jaz sem s tem krožkom zelo zado-
voljna. Obiskovala ga bom do konca osnovne šole.

Martina Černigoj, 7.b

DELC INTERESNIH DEJAVNOSTI

Jaz hodim k prometnemu krožku. Tam skoraj vsako uro pišemo teste. Ta krožek
nas obiskuje sedem učencev. Ko bomo znake dobro znali, bomo šli postavit po-
ligon. Najprej bo treba kolesa opremiti in popraviti. Pri tem nam bo pomagal
hišnik. Jaz ~zelo rad hodim k temu krožku, ker me to delo veseli.

Robert Obid, 7.b

ORIENTACIJSKI KROŽEK

Orientacijski krožek se začne ob 14.30. Vedno gremo v telovadnico, kjer
igramo košarko, nogomet ter tekmujemo med seboj v različnih športnih pano-
gah. Včasih, ob sobotah, gremo na teren. Tovariš že prej postavi točke.
Mi se pripravimo in začnemo tekmovati. V gozdu iščemo točke s pomočjo kart
in korr.pasa.To iskanje lahko traja tudi do dve uri. Ko dobimo vse točke,
hitro pritečemo na cilj. Tam nam tovariš pove čas in kako dobri srno bili.
V ta krožek je vpisanih okoli 25 učencev. Poleti in zgodaj spomladi se
začnejo tekme. Na tekmovanja hodimo po vsej Sloveniji in tudi na Hrvaško.
Včasih so tekme tudi v Cerknem. Tu imamo več možnosti za boljši rezultat,
ker Cerkno in okolico bolje poznamo. Vsako leto gremo tudi na Češko. Tam se
Zberejo tekmovalci iz skoraj vse Evrope. Na tem tekmovanju srno že veliko-
krat dobili točke. Naš najboljši tekmovalec je dosegel 30. mesto.
Orientacijski krožekje težak, vendar upam da ne bo propadel.

Matjaž Čelik, 7.b

KNJIŽNIČARSKI KROŽEK

Opisala bom knjižni~ars~i krožek.
Zelo mi je v§e~ delo, ki ga opravljamo.
Krožek imamo vsako sredo sedmo šolsko
uro. Sedaj že nekaj časa pomagamo pri
izposoji knjig. Ko ni več učencev, ki
hodijo po knjige, pišemo statistiko.
Potem, če ni drugega dela, zavijamo
knjige ali pa jih čistimo in popravlja-
mo. Sedaj smo v knjižnico dobili tudi
računalnik, da bi nam clajšal delo.
Prve ure pri tem krožku smo urejali
revije po številkah in po letnicah.
Krožek mi je zelo všeč in bom hodila
tudi v osmem razredu, če le bo.

Petra Čelik, 7.b

PLAVALNI KLUB

Plavalni klub vodi Jože Albreht. Treni-
ramo vsak torek in četrtek od 15.50 do
17.00. Najprej se razgibavamo, potem pa
plavamo v različnih plavalnih tehnikah,
kot na primer prsno, kravl, hrbtno in
delfin. Nekateri plavalci so boljši v
kravlu, drugi pa v prsnem plavanju.
Imamo tudi tekmovanja s plavalci iz
Železnikav. Letos smo tekmovali tudi s
plavalci iz Italije.

Edita, 7.r.

TEČAJ STREŽBE ••••

Najraje se obiskovala tečaj strežbe. Vodi- .)
la nas je Pavlin Silva. Ta krožek smo obi-
skovali v hotelu Eta. Potekal je enkrat
na teden. Čeprav je bilo malo ur, sem se
veliko naučila: Kako pravilno postreči
gostu, nekaj o samem hotelu, priprava brez-
alkoholnih napitkov, pripravili smo tudi
nekaj jedi, napisali smo si tudi veliko
receptov.
Od tega krožka imaš veliko koristi.

Mojca, 7.d

VRTNARSKI KROŽEK

Vrtnarski krožek mi je všeč, ker veliko
delamo z rožami. Zelo rada imam cvetlice.
Tam večkrat sadimo, presajamo cvetI ice
in se pogovarjamo o gojenju vrtnih in
sobnih cvetlic.

Bernarda, 7.r.

ČAS PRED, MED IN PO VOJNI

Starega ata sem prosila, ce mi opiše svoje življenje pred, med in po
~ojni.
Življenje v času Italije je bilo zelo težko. Takratna fašistična Italija
je r.as Slovence zelo zatirala. Ukinjala nam je slovenske šole, kulturna
društva ... Tudi socialna plat življenja je bila zelo slaba. Ni bilo zapo-
slitve, če pa je bila kakšna je imel prednost italijanski državljan ali pa
fašistično usmerjen domačin.
Da bo vojna neizogibna smo delno vedeli že prej. Brali smo o tem v časopisih
in poslušali, takrat redek aparat, radio. Vse to smo vedeli tudi iz fašistič-
ne propagande, ki je hujskala. Da nas slutnje o vojni niso varale, smo se
kmalu ~repričali. Prvega septembra 1939 je Nemčija začela vojno s Poljsko.
Priprave pa so se začele tudi v Italiji in napovedali so vojno Franciji in
Angliji. Ni minilo leto, ko je tudi našo matično domovino zajela vojna.
Jaz sem bil v redno vojsko vpoklican marca 1940 in sicer v Kalabrijo,
pozneje istega leta pa sem bil premeščen na otok Sicilija. Na tem ctoku sem
bil vse do invazije zaveznikov, julija 1943. Živeli smo zelo slabo in v
stalni nevarnosti, zlasti leto 1942 je bilo polno nevarnosti, saj je bilo
skoraj vsak dan bombardiranje. V prvi polovici leta 1943 pa je bilo stanje
skoraj neznosno. Dostikrat smo bili brez hrane in bili priča vsakodnevnemu
bombardiranju, velikemu številu mrtvih, ranjenih ljudi in gorečih stavb.
Omeniti moram, da ves ta čas, od leta 1941, nisem dobil dopusta. Vedeli so,
da če nas bi 'pustili domov se ne bi več vrnili, odšli bi v partizane.
Po invaziji so nas zavezniki dali v taborišča vojnih ujetnikov, kjer smo
zelo trpeli. Nekateri so se prijavljali v njihovo vojsko. Zahtevali smo, da
naj nas organizirajo in pošljejo v partizane v Jugoslavijo. Bili smo razo-
čarani, ker Angleži niso imeli posluha za naše želje. Njihova takratna
politika je bila podrejena kraljevi vojski, ki je bila že formirana v Egiptu.
Z našo vztrajnostjo smo končno dosegli, da so nas poslali v partizane,
vendar je dolgo trajalo. Iz Sicilije so nas namreč poslali v Tunis, v Alžir,
kjer smo že kot partizani vežbali. Leta 1944 sme nato prispeli v Bari in
nato v Jugoslavijo. Pripadal sem aviaciji. Udeležil sem se borb v Beogradu,
Novem Sadu, Somboru. Konec vojne sem dočakal v Sarajevu. Med tem časom smo
bili v Jugoslaviji ves čas z Rusi, ki so organizirali različne šole in
tečaje. Moj poklic je bil avionski tehnik - orožar.

Konec leta 1945 sem končno prišel domov. Podoba naših vasi, tudi Cerkna,
ki je bilo središče bombardiranja, me je zelo pretreslo. Nekatere hiše so
bile do tal porušene, ker pa smo bili sosedje enotni, so bile porušene hiše
kmalu pokonci.

Zdenka BeVk, 7.c

•---- .

ČUDNA PESEM

Muca laja,
bik nagaja,
gos se smeje,
riba poje,
vsak po svoje se zabava.

Mucka v kotel je skočila,
riba hišo prevrnila,
gos je rožice zalila,
bik pa tokrat dela nima.

Žaba se je spremenila
in na ogenj je skočila,
da pečenka bi postala,
si z začimbami je pomagala.

Pes je mačko ovohaval,
mačka pa je pihala,
da bi ogenj pogasila.
Pes je rožice nabiral
in si bolhice podil,
slastno kost obiral,
v potoku pa si žejo pogasil.

Vse vrtelo se na glavi,
vse živali in cel svet,
vsi zaspani po zabavi,
so končali se živ-žavi.

Majda Mavri, 8.c

LJUBEZEN

Lepi so dnevi, lepe noči,
najlepše takrat, ko zaljubljen si.

Ko stala svav zvezdni noči objeta,
od ljubezni tvoje sem bila prevzeta.
Pozabila strah sem in težave
in zrla ti v oči sanjave.
Kot roža sem se razcvetela
in sanjala,
da večno s tabo bom živela.

Od~el si. Tedaj rekla sem si:
"Ljubezen je reka, ki se ne vrača,
spomin na ljubezen se s solzami poplača."

M.L.

VEČER /

Pogled se ustavi na rrizar-skt mizi ob steni s tremi majhnimi okni. Na njej
so že pripravljeni zobje za grabIje, ki čakajo, da jih bo gospodar porabil.
V vdolbini na ~izarski mizi pa je še kratek nožič, dleto, oblič. Pri mizi pa
5toji oguljena trinožna stolica. V "Bogkovem kotu" je lesena kvadratna miza,
okrog nje pa je preprosta klop in dve preprosti stolici. V kotu za mizo visi
križ, na straneh pa sta sliki Jezusa in Marije. V stropu nad mizo je kljuka,
na katero obesijo petrolejko. Desno za vrati je ~eč z zapečkoma in široko
klopjo. Na peči sameva blazina. Levo za vrati stoji šivalni stroj, ki deluje
s pritiskanjem nog na pedalo. V zidu je še omara, v kateri je "ta hmašna
obleka", za tri dekleta in pet fantov. Te obleke so preproste in večinoma
že prekratke.

Zunaj se je zmračilo in začelo je snežiti.Začele so prihajati kljekljarice
s svojimi bulami. Tudi gospodar je prišel in začel s svojim delom za ~izar-
sko mizo. Peč je že polna žensk, kar pa se tudi sliši.
Soseda se obrne k babici in jo s posmehom vpraša: "Kako pa kaj tvoj ..."
ni imela časa dokončati vprašanja, kajti žejo je Marjanca pocuknila za kito
in ji skrivnostno pomežiknila.
Babica pa se obrne k Tildi in jo zaskrbljeno vpraša: "Kako je pa kaj z
očetom?" Tilda dvigne glavo in pogleda po izbi, v očeh se ji iskrijo solze
in odgovori: "Vedno slabši je." Babica se zave svojega napačnega vprašanja
in stopi k očetu s počasnimi koraki.
Oče obrne oči od svojega dela in vprašujoče pogleda hčer. Nato se dvigne,
stopi v kuhinjo in prinese steklenico ter "firklc". Vsaki od žensk da poln
"firklc" in smehljaje se pripomni:
"Tako se bodo klekljni in jeziki sami vrteli."
Vse po vrsti planejo v smeh in vse se razzlvlJO.
Teta v zapečku spusti klekljne in pomenljivo reče:
"Jerebova je imela včeraj pri maši na majici na hrbtu listje".Presede se
in požuga s prstom:
"Pa, da ji ne boste slučajno kaj rekle. Ali pa veste, kje je bila?"
Vse spustijo delo iz rok ,se vprašujoče ozro in v eni sapi vprašajo: "Kjeee?"
Oče pa se zasmeji in ženske se ozro vanj in ga začudeno gledajo. On pa jim
v smehu razloži:"Nama z Julko je v klancu pomagala naložiti breme s steljem."
Vsi planejo v smeh. Zasliši se fantovsko petje in glas harmonike.
Pojejo Kaj nam pa morejo. Vstopijo. Dekleta si poiščejo vsaka svojega fanta
in tako se večer konča s plesom in petjem.

Majda Brezavšček, 8.c

VOLKI IN OVCE .

~, !f ~
/r ~-, i /"
!

o " o oVCA
I~
• e. \'OLK.

1

I

Volka, ki sta temnejša od ovc, stojita pred hlevom, da ovce ne bi šle noter.
Volka se lahko premikata naprej, nazaj, levo in desno. Ovce, ki so svetlejše
od volkov, pa se lahko premikajo naprej, levo in desno. Ko je 9 ovc že v
hlevu, se igra konča. Če pride volk na mesto, kjer stoji ovca, jo lahko poje.
Če volk ovce ne vidi in bi jo lahko pojedel, mora iz igre izstopiti, dokler
drugi volk ne poje vsaj ene ovce. Igralec, ki igra z ovcami, lahko volka
postavi kamor ga hoče. To igro so igrali zvečer.

Irena Kranjc, 5.b

GNILO JAJCE

To igro se lahko igra nedoločeno število otrok. Otroci se postavijo v krog
in čepe sodelujejo v igri. Eden izmed njih nosi okrog otrok robček in ga
nekomu podtakne. Če ta ugotovi, da mu je robček podtaknjen teče okrog otrok
za tistim, ki mu ga je podtaknil in ga skuša ujeti. Če mu ta zbeži in se
do časa postavi na prazno mesto v krogu, mora on naprej nositi robček. V
primeru, da ga ujame, gre na sredino kroga in je gnilo jajce.

Mirko Špik, 7.c

OTROŠKE IGRE MOJE STARE MAME

I Moja stara mama se spominja na otroška leta,ki so bila pred petinšestde-

r setimi leti.
Takrat otroci niso bili tako razigrani kakor dane, ker igrač sploh niso poznali.
Njihova igra je bila delo po svoji moči. Moja stara mama je že s petimi leti
pasla koze. Pasla jih je dvakrat na dan. Jeseni je pobirala sadje, krompir,
hodila po suha drva v gozd. Tako je bil vedno dan prekratek in za posebno
igranje ni bilo časa. Pozimi se je že učila delati čipke, pisati in brati.
Sankati se tudi ni mogla, ker jih ni bilo pri hiši. Na čevlje je morala paziti,
ker so bile ene za celo leto.
Jaz si samo to želim, da mi otroci ne bi kaj takega doživeli.

Pripovedovala: Veronika Bajt

Zapisala: Milena Eajt

"WATBIWANKA"

To igro lahko igra več igralcev. Igro igramo na prostem. Na zid narlsemo
velik pravokotnik. Po tleh narišemo tudi približno tak pravokotnik, ki ga
razdelimo na pet delov. V vsak zapišemo številko. Imamo števila 10, 35,
75, 100 in 200. Pol metra od pravokotnika narišemo na tleh črtico. Od te
črtice mečemo ploščate kamenčke v pravokotniku na zidu. Kamenčki se odbi-
jejo v pravokotnik na tleh in pristanejo na enem izmed delov. Vsak igralec
meče 5 krat.

Mitja Feltrin, 4.b

SKRIVANKA

Pravila te igre so taka. Določeni igralec mora mižati. Sam določi število
do katerega bo štel. Medtem se morajo ostali igralci skriti. Igra se
lahko veliko otrok. Več kot jih je, bolj je igra zanimiva. Vendar manj
kot trije igralci, se te igre ne morejo igrati. Tisti, ki miži, začne
iskati takoj, ko prešteje do izbranega števila. Prvi, ki ga izbrani najde,
miži. Če pa se vsem, ki so se skrili, posreči dotakniti mesta, kjer je
izbrani mižal in reči: ena dva, tri, mora isti še enkrat mižati.

Cirila Peternelj, 6.a

LOVCI IN ZAJCI

Pri tej igri lahko sodeluje nešteto igralcev, lahko pa tudi samo dva ali
trije, toda potem igra ni zanimiva.
Potek igre:
Najprej določijo enega ali dva igralca, kdaj pa tudi več, ki bosta lovila
ostale, ki se imenujejo zajci, onadva pa sta lovca. Lovca imata nalogo, da
najprej preštejeta do 100, nato pa začneta loviti zajce.
Pravila igre:
Zajci morajo bežati pred 1ovc ema , da jih ne ulovi ta. Tistega,ki prvega
ulovita, je potem pri naslednji igri lovec. Če pa se dogovorijo, da bo
lovcev več, so pri naslednji igri lovci tisti, ki so bili prvi ujeti.
Pri tej igri je pomembno tudi to, da se zajci ne smejo oddaljiti od določe-
nega področja za igro. Če pa se, morajo izstopiti, oziroma jih izključijo
iz igre.

Emanuela Bašelj, 8.b

IZPADNA IGRA

Kako se ta igra sploh igra? čisto preprosto. Pri igri je lahko udeleženih
nedoločeno število otrok. Potrebujejo žogo insev~da koš. Nato se domenijo
kdo bo prvi, drugi, tretji itd. Določijo tudi razdaljo, od koder bodo me-
tali na koš. Postavijo se v vrsto in prvi začne z igro. Najprej meče od
točke, ki so jo že prej določili, nato pa še od tam, kjer je žogo ulovil.
Če je prvi igralec zadel oba koša, mora tudi igralec za njim zadeti oba

.r koša. Če pa jih ne zadene, izpade. Če je prvi igralec zadel samo prvi koš,
mora drugi tudi zadeti prvega. Tako igra teče dalje in počasi izpade vse
več igralcev. Tisti, ki ostane do konca v igri je zmagovalec. S tem pa je
tudi igre konec.

Polona Primožič, 8.a

LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD

Igra Ljubljana, Zagreb Beograd je zelo zanimiva. Udeleži se jo lahko nedo-
ločeno število otrok. Eden izmed njih se postavi ob steno ali pa si z rokami
pokrije oči in se v obeh primerih obrne proč od drugih igralcev. Drugi ::{!I
igralci pa so od njega oddaljeni kakih pet metrov ali več. Tisti ki miži,-hitro
izgovori te tri kaje iz imena igre, nato pa se obrne k ostalim igralcem>"
Med tem časom, ko izgovarja te tri kraje, se mu morajo igralci za njim, kar
se da najhitreje približevatL Vendar pazite, če vas opazi med premikanjem,
pojdete nazaj na začetek. Zato se morate najhitreje, kar se da, tudi usta-
viti. Kdor se prvi dotakne mižečega, je zmagovalec. Ta pa bo mižal v nada-
ljevanju igre. Kdor bo najhitrejši, le ta se bo največkrat zvrstil pred
mižečim, zato na koncu igre preštejte kolikokrat si bil mižeči. Tisti z
največjim številom je končni zmagovalec.

Mojca Lipužič, 7.c

TEDEN

Za to igro potrebuješ polje, ki ga narišeš s palico na pesek ali s kr-edo'"
na cesto in ploščico. Ploščico postaviš pred polje ponedeljek, stopiš na'
eno nogo in ploščice z eno nogo porivaš IZ polja v polje. Pazi, da ti
ploščica ne gre iz polja ali se ustavi na črti, kajti v tem primeru moraš
na začetek in prideš na vrsto šele potem, ko se vsi zvrstijo. Tako nadalju-
ješ do četrtka. Tu lahko stopiš na obe nogi in si odpočiješ, nato nadaJjuješ
na drugi strani do konca tedna. V drugem krogu te igre, moraš ploščico po~
rivati za dve polji, v tretjem krogu za tri polja in ko ploščico por-ince

r,sdo četrtka in iz četrtka do konca tedna zmagaš. Pri tej igri moraš ves
, stati na eni nogi.

~

-o -1 u-
o o 70
,..,Z ;oo 1"'1
fTl
o
~ 7' >

oZ I.J'

PI

o tp
T'l o

» »r -i

L..

SLOVENIJA HOČE HČERKO IMET

-Slovenija hoče hčerko -irne t je igrica za otrov.e.

Potek igre:
To igro lahko igra nešteto otrok in sicer tako: eden je Slovenija, drugi pa
se držijo za roke nasproti tistega ,ki je Slovenija.
Slovenija zapoje: "Prišel je dan Slovenije devo, devo, de,"
Ko zapoje, se približa ostalim otrokom, nazaj na svoje mesto pa gre, ko zapoje
devo , devo, de.
Otroci: Ravno tako se približajo Sloveniji in nato oddaljijo, pri tem pojejo:
"Kaj hoče imeti Slovenija devo, devo, de?"
Slovenija: "Slovenija hoče hčerko imet devo, devo, de!"
Otroci: "Katera bo ta hčerka devo, devo, de?"
Slovenija: "Ta hčerka bo ... devo, devo, de."
Tista, ki je izbrana govori sama
Izbrana: "Kaj bom pa postala devo, devo, de?"
Slovenija: "Postala boš pa ... (kuharica, trgovka ... ) devo, devo, de!"
Izbrana: "Kaj bom pa oblekla devo, devo, de?"
Slovenija: Odgovor si izmisli sama.
Izbrana: Izmišlja si vprašanja.
Slovenija odgovarja
Otroci: "Mi jo pa ne damo devo, devo, de."
Slovenja: Zagrozi jim s policijo.
Otroci: "Nate, tu jo imate!"

Milena Bajt, 6.c

O - F , DIEČI

To igro, lahko igrate tam, kjer je stena. Potrebovali pa boste tudi žogo.
Žoga je lahko zelo zanimiva, odvisno od vaše domišljije in vašega znanja
ter spretnosti. Pa poglejmo kakšna je ta igra. Imate žogo in steno.
Žogo boste odbivali ob steno na različne načine: z obema rokama, z eno roko
kot igramo odbojko, med metanjem pa lahko plosknemo spreda ali zadaj ali pa
kar oboje. Različne poteze pa si izmislite sami. Poteze naj bodo postopoma
težje. Vsako potezo ponovimo desetkrat. Če ti med metanjem žoga pade iz
rok oz. jo ne uloviš izpadeš za toliko časa, dokler se vsi tvoji soigralci
ne zvrstijo. Potem pa lahko začneš od začetka in če ste se dogovorili od
tam, kjer si prej končal. Zmagovalec je tisti, ki pride prvi do zadnje
poteze.

Mojca Lipužič, 7.c

DOPOLNJEVANKA
Vstavi črke, ki manjkajo.
KO SE Z UD M

r K T ST E A LET M
PO OZ IH PO EH

,~

PO TA IH V VEH
Mojca Kokelj, 6.a

ANAGRAM (slovensko črkovnica) - vsaki besedi premešaj črke, da dobiš novo
besedo iz istih črk:

kretnja - selo -

ostanek - ramena -

agilnost - miza -

nabrežje - klasi -

svetovljan - ravan -

askadrilja -

pertinaks -

pijanost -

MAGIČNI KVADRAT
Razvrsti števila od O do 15 tako, da bo vodoravno in navpično vsota teh
števil 30:

\

\

r I, !
\\ !

\

\

Emanuela Bašelj
Polona Primožič

KRI ŽAN K A

Križanko rešuj navpično. V poudarjenih okvirih boš dobil ime že umrlega
pevca, ki je bil zelo popularen v 60.1etih. na črto vpiši njegov priimek.

4 ) ili

t ,.

1. del televizije i
2. del telesna
3. štirinožna vodna žival; lovijo jo zaradi kožuha .,J
4. pomar.jševal.nfcaza nit
5. pozimi smo najbolj veseli, kadar ... 1
j
Mojca, Andreja

Križanko rešuj vodoravno. V poudarjenih kvadratih boš dobil ime izumitelja
žarnice. Na črto napiši njegov priimek.

1. kdor se ukvarja z ekologijo
2. ime grškega junaka v trojanski

vojni
3. originalen naslov popularne pesmi,

ki jo izvaja Alice Cooper
4. lepo - druga beseda, vendar isti

pomen
5. luknja skozi hrib
6. židan ali ...

Andreja

IZ DVEH BESED ENA isto številko vpiši novo besedo.
Pomešaj črke obeh besed in pod
Na primer: REZ+IVAN =ZVERINA AN + MLADI =
A + LOS = POLO + CAN =
SENICA+R =
SALA+IVK =

D O POL NJE VAN K A
Vstavi črke, ki manjkajo

- --GO PODICNA 2LT LASA
-KOT G SPA PA S-VA M TI:
- --NJENI S NI SO LE AL 1

VE-ER JIH PO-I PO TR-TI.

NO_IS GA, H_R_TI PA V NJ_M ST JIS

-M LCE P-M-I LI PA PO ODIŠ

ŽIV M_TV_GA V_ECE;
MRTV KR_C_,
Ž VI M LC .

Cirila Peternelj, 6.a

NAS PRO TJA .,

Vsaki izmed spodnjih besed poišči besedo nasprotnegapomena. ti
Primer: VOJNA - MIR
DOMOVINA - ....
PROFESIONALEC -
ŽALOST - \.,
PROJA2NOST
KOMPRESIJA ~.,......
P02ITIV -
UGANKA - ~:.-
RA2NOBARVNOST -

DOPOLNJEVANKA IN UGANKA

V spodnjih ugankah manjkajo črke. Namesto njih so natisnjene črtice.
Napišite na črtice prave črke, tako da boste lahko pregovore prebrali.

2M R J S T IN VEND R 2M R J
PRED TO IN L CN

ŠV-G- Sv-G- C 2 DV PRAG

KUH N PEC NO IN POD M 2 2 TEP N

Nataša Gate}
Irena Spik

HOR o S K O P

SPINACA (januar, februar)

BARVA: vijola, številka 1
SOLA: Počitnice so že zdavnaj mimo, snega še vedno ni, samo tebi gre še
vse po starem. Tako vzdušje v šoli ti gre že na živce. Horoskop ti
ZDRAVJE: priporoča, da stvari ne jemlji tako bedasto resno in pozabi na te-
žave pri slovenščini.
LJUBEZEN: Gripa in prehlad sta šla na dopust do naslednje zime. Za tvoje teža-
ve z zobmi pa naj raje poskrbi zobozdravnik. Vsi se sprašujejo,
zakaj se zadnje čase preveč smejiš. Na ta smeh vpliva vesoljsko oz-
račje, ki je r.ekoliko čistejše od zemeljskega.
Ce si bosta s partnerjem ljubezen izkazovala samo v pismih, ne bo
dolgo šlo naprej.Preveč zahtevaš in hočeš, da bi se stvari odvija-
le hitreje. Prišel bo mesec maj in vse se bo dobro izteklo.

PARADIŽNIK (marec, april)
BARVA:
SOLA: '"

ZDRAVJE: Rjava, številka 15

LJUBEZEN: Datumi na koledarju so zasedeni s kontrolkami. Ne rini z glavo
skozi zid, kajti to bo stanje v šoli bistveno poslabšalo. Zadnja
dva meseca šole, bo v redovalnici in razredu super.
Ce te boli glava od rojstnega dne, potem se ne čudi, če še živiš.
Tako razburkane "žurke" niso za tvoje živce. Horoskopov nasvet je,
da ležeš v mehko posteljo, globoko zaspiš, prijetno zasanjašj-,
bolečine bodo kmalu zapustile tvojo zakladnico slame.
Potrebna so ti zelo močna očala, zato ker ne opaziš kako za teboj
škili vitek,rjavooki in rjavolasi lepotec. Prijateljice so ti

nevoščljive, zato se na njih ne zanašaj. Odloči se; ali dobro
opazovanje ali očala.

KROMPIR (maj junij)

BARVA: Bela, številka 8
SOLA: Med poukom ni priporočljivo brati ljubezenska pisma. Ce misliš, da
ti bo deklamacija pesmice ušla, se krepko motiš, ker bo tovarišica
ZDRAVJE: vprašala ravno tebe. Sreča pri učenju, ti te dni ne bo naklonjena.
Hodi previdno, da ne padeš v zanko, ki ti je nastavljena. Glavobol
LJUBEZEN: je zate že normalna stvar. Sport ni vzgoja, nato se z njim pogo-
steje ukvarjaj.
Ne zmeni se za opravljanje okoli sebe. Ce ti tak stil ljubezni uga-
ja, potem samo tako naprej. Ne pozabi, stara ljubezen še ni povsem
izruvala korenin.

PETERSILJ julij, avgust) !r~
BARVA:
SOLA: Rd ~'T9l'~1.1. Q_~"~""C\. y-~~~ '~'"V .•.K.. u .•. I

ZDRAVJE: Priznaj, da ti bodo počitnice prav prišle. Poletje sestavljajo
vroči meseci, v šoli pa te bo še vedno močno tresla mrzlica,zaradi
LJUBEZEN: ocen. Ne skrbi, bodi srečen.
Pariher ti beli lase. Tudi ti znaš, če hočeš, akrobatske vaje, zato
pridno na delo.Mišice bodo večje in kondicija bo presegla najvišjo
raven.
Ce prav te je bilo v začetku sram priznati ljubezen, ti gre sedaj to
super od rok. Tako naprej, pa bodo kmalu vidni zelo dobri rezultati.
V ozadju pa je še vedno nekdo, ki ima rjave oči. Ne mešaj ljubezni
in prijateljstva!

KOREN JE (september, oktober)

BARVA: Zelena, številka 12
SOLA: Plonkanje ni koristna zadeva~ zato se ne sekiraj zaradi odtrganega
lista iz zvezka. Zelo dober talent si.za ... , zato se ne sprenevedaj.
ZDRAVJE: Previdnost glede nenapovedane kontrolne ni izključena.
Polna luna nate močno vpliva, zato glej v njem skozi steno. ~e bo
LJUBEZEN: ti uspelo, da bi zlomil desno roko, ker narava tega noče. Motor
je čuden stvor, zato z njim in s tvojo glavo ravnaj previdno.
Nepričakovano pismo ti bo čisto zmedlo glavo. HorosKop ti priporo-
ča, da se zakleni v najtemnejši prostor tvoje ropotarnice in v
tišini premisli o vsebini pisma. Ko te bo napadla lakota, hitro
napiši odgovor in sreča ti bo močno naklonjena.

SOLATA (november, december)

BARVA: Črna, številka 31
SOLA:
Sreča, ki te je v redovalnici spremljala do sedaj, si je vzela
ZDRAVJE: Kompasov počitniški katalog in odšla na potep v eksotične dežele.
Sedaj s~ bo za prostorčke, ki so še prazni, treba truditi z vsemi
LJUBEZEN: štirimi.
Prepir s prijateljem te je čisto izmučil. Porabil si ves besedni
zaklad. Najbolje, da vzameš pot pod noge in greš na najbolj vetro-
ven dan, v vrh najvišje hruške pred hišo. Tam ti bo prečistilo
možgane in ušesa, ki so bila že zelo potrebna čiščenja.
Zakaj imata s partnerjem vedno pomisleke v ljubezni. Potrebna vama
je temeljit pogovor o vsem tem. Najbolje bo, da se za nekaj časa
ločita, potem pa po enem mesecu prideta skupaj. Romantični dnevi
so pred tabo.

Metka Peternelj, 8.b

I......-
.:,.:.,
~'o

-I

I