mlada_rast_1998_XXXVI_2

A^fiZ

VJESENI VSENAROBEm&,

V deželo je prisla jesen. Mamaje že navsezgodaj hodila okoli hiše
in pometala listje. Ko gaje spravila na kup, je zapihal veter in ga
raznesel. Mamo pa je veter ujezil in jezno je odšla v hišo. Tu je
bilo vse lepo na svojem mestu. Koje vstopila z umazanimi čevlji v
sobo, je vse pomazala. " O; jo/J" seje držala za glavo. Kaj ji je
preostalo drugega, kot da je vse še enkrat pospravila. Tudi pri
kosilu ji je šlo vse narobe. Namesto sladkorja je_ v čaj dalši . sol.
Testo, iz katerega je hotela narediti pizzo, je bilo vsepovsod, celo
na luči je viselo. Nato je šla v trgovino. Tam je kupila pet parov
nogavic in nič drugega se ni mogla spomniti. Odšla je še v
trgovino z živalmi. Kupilaje mucka.
Ko sem prišla domov, je bilo vse razmetano, da sem komaj
prispela v kuhinjo. Na mizi sem zagledala lepega mucka, 1d je
pomagal mami kuhati. Pa se recite, dajesen ni zabavna!

Tina Zlatoper, 4.a

UGANKI: Nina Močnik 4. a
Monika Peternelj, 3.b
Napolju debela glava,
je oranžne bai"ve,
radajojeprašičja glava.

Ifajje to?
mode kakor jež,

ter kakor med.

REBUSI:

Suha trava

SOP DO, RE, MI, FA, SO, , TI, DO
12/

3. letni čas SKOK^ViŠmO-

UGANKI:

Lahkoje zeleno,
lahkoje rumeno,
najveckratje rdeče,
zajestijefino.

Na drevesu se giblje,
na glavi kapico ima,
tudi brate In sestre ima
in z njimi prepevati zna.

2

JESENSKE POPLAVE

Poplave niso značilne za naše kraje. V zadnjih letih so reke prvič
prestopile bregove novembra 1989, zadnje pa so bile pri nas septembra
1996. Ker bi rad napisal poročilo, sem o teh dogodkih povprašal svojo
mamo.
Kako je prišlo do te naravne nesreče?
Deževalo je več dni zaporedoma. Tla so bila namočena, zato so začeli
naraščati hudourniki in studenci. Odtočni kanali so bili polni jesenskega
listja, zato voda ni mogla odtekati.
Kje si bila takrat, ko je voda začela poplavljati ceste?
Zjutraj so bil.e ceste še normalno prevozne. saj reke še niso prestopile
bregov. Ko sem se vračala iz službe, sem že \' Idriji izvedela, da je cesta
za Cerkno na več krajih zaprta zaradi zemeljskih plazov, ki so se
odtrgali na razmočenih pobočjih ter zasuli cesto z blatom in gruščem.
Po dVeh urah čakanja sem se odpra\'ila z avtoni proti domu. Pripeljala
sem se do Pirihovega klanca. kjer so ravno odsiranili blatni nasip in
odprli cesto. Kolona vozil se je začela počasi in previdno pomikati
naprej, saj je iz vseh strani drla voda. V \Laznicah" je bilo vožnje spet
konec. Cez cesto se je na novo privalil zemeljski plaz.
Kdo je očistil cesto in kako ste prišli domov?
Na delu so bili gasilei, policaji, prostovoljci in pripadniki civilne
zaščite. Najprej so poskušali preusmeriti hudournike, nato pa so z
buldožerjem odstranjevali nasip. Domov smo odpeljali čez kamenje,
tako da sem poškodovala spodnji del zaščitne maske pri avtomobilu.
Nekateri ljudje, ki se jim je mudilo domov, so sezuli čevlje in do kolen
zabredli v blato, kar ni bilo najbolj prijetno. Na drugi strani jih je čakal
avtobus.
*; V bližnji hiši je voda vdrla v hlev in odnesla kozo. Ljudje so bili
zaskrbljeni za svoje domove. Naslednji dan je deževje ponehalo, ostali
pa so poškodovani podpomi zidovi in ceste. Posledice so odstranjevali
'■tše naslednjo pomlad.

Hvala za pogovor!

Alen Albreht, 7.c

INTERVJU

Kje si hodila v šolo ?
* /. razred v Cepovanu, do 6.razreda v Grgarju, l.in 8. razredpa v Solkanu.

.' Kakšni so tvoji spomini na osnovno šolo ?
* Moji spomini so lepi, najlepse pa mije bilo v 1. razredu.

Ali si se veselila vstopa v šolo ?
* Ne, prav nič. Ko mije mama kupila torbo, sem začelajokati. Todapotem mi

je bilo v šoli lepo, ker smo imeli zelo prijazno učiteljico.
Kateri predmeti so ti bili najbolj všeč ?

* Najbolj všeč so mi bili zgodovina, zemljepis in slovenščina. Poleg teh
predmetov, kijih imate danes, pa smo v 1. razredu imeli še lepopis in ročna
dela, v 3. razredupa domoznanstvo.
Kaj ste uporabljali ?

f Vprvem razredu smo pisali s črnilom. V naslednjih razredih pa z nalivnikom.
Imeli smo tudipivnikDelovnih zvezkov ni bilo, bili so le učbeniki, paše tehje
bilo malo. Imeli smo tudi zvezke, katerih strani so bile zelo hrapave in sta
nalivnik ter črnilo zelo packala.
Koliko učencev je bilo takrat v razredu ?

+ Učencev ni biloprav veliko, hodilapa sem v razrede, kjerje bila
kombinacijal. in 2. razred, v tretjem razredu 3. In 4., v šestempa 5\ in 6.
Takrat smo tudi zelo pomagali učencem iz 2. razreda. Zelo ponosna sem
bila, ko semjim pregledovala zvezke, saj sem se počutila kotprava
učiteljica.
Ko sem začela hoditi v Solkan v 7. razred, sem se vozila z rednim avtobusom,
kajti šolskih ni bilo. Sla sem ob šestih, domovpa sem se vrnila zopet ob
šestih zvečer. Domače naloge sempisala kar na avtobusni postaji.
Kakšna je bila malica ?

* Malico smo imelipo razredih. Velikokratje bil rdeč sir, ki smo ga dobili iz
Amerike. Menije bil zelo všeč, nekaterim pa ne.
Si hodila h kakšnim krožkom ?

^ Hodila sem v čipkarsko šolo, kjer mije bilo zelo lepo, saj namje učiteljica
pripovedovala pravljice.

s/asifa -7i/ru!Po, /.c

4

DANSOLE

Učiteljica nam je povedala, da bo dvajsetega decembra dcm
šole. Začeli smo pridno zbirati stare zvezke, peresnice,
učbenike in še druge stare predmete, ki so jih uporabljali v
šoli naši starši in stari starsi. Uciteljica nam je v razred
piinesla gradivo o šolah na Cerkljanskem, le teh pa ni bilo
malo. Razdelili smo se po skupinah. Vsaka je opisovala eno
solo. Naša skupina je pisala o šoli v Zakojci. Drugi pa so
opisovali naslednje šole: Sebrelje. Novake, Kladje, Police.
Gorje, Poče, Orehek, Bukovo, Jagršče, Straža, Podlanišče,
Cerkljansld Vrh, Reko in Ravne. To pomeni. da je imela
vsaka vas svojo šolo. Ko je skupina končala z opisovanjem,
je učiteljica naša izdelke popravila. Potruditi smo se morali,
da smo nato brez napak vse prepisali. Res smo se potrudili,
sajje 'bila tudi učiteljica z nasimi izdelki zadovoljna. Napočil
je dvajseti december. V šoli so za ta dan organizirali
proslavo. Zbralo seje veliko Ijudi. Ob koncu proslave pa so
si ogledali še razstave, Id smo jih pripravili s pomočjo
staršev in učiteljev. Upam, da so bili z našo razstavo
zadovoljm.

Tina Zlatoper, 4.a

Všolijo imamo n
in nanjo zlahka pišemo.
nato pa vse pobrisemo Bbl£
in spet kaj lepega narisemo.
w
5
Minka Dežela, 4.a

Reši rebus: zl/c/st /t-edčc
PISMO V
IMENIK
*wt ^456

Včasih so radirki rekli

Danes rečemo PORADIRAJ. včasih pa so rekli P 0

Nove besede: Stare besede:

NALIVNIK N P

UČBENIK C

ŠABLONA R

PERESNICA S

Kristina Kolenc. 3.b

Uganka:

Polno svinčnikov v njej tiči.
ko v torbi ona sedi.
Kaj je to ?

Nma Močnik, 4.a

6

PBAZNOVANJE NOVEGA IETA

Za silvestrovo sem šla k prijateljici Nives.Odšli sva ven.Med
potjo sva srečali se Eriko. S sebof je imela kresničko.
Prižgala jo je. Lepo je zasvetila.Skoda. da jo je bilo tako
hitro konec.Zato smo sle knjej še po nekaj kresničk.Prižgale
smojih. Biloje lepo. Bližala se je polnoč. ZNives sva odšli
knjej domov. Onaje zaspala, jaz pa sem čakala polnoč. Ko
Je napočila, sem se razjezila in jo zbudila. Hitro sva se
obuli, oblekli in stekli po stopnicah. Odsli sva na Sedejev
trg in srečali še dve phjateljici. Odsle smo pred Blagovnico
in si ogledale ognjemet. Bilo je lepo. Postali sva žejni in
odšli domov. Njen ataje odprl steklenico otroškega vina.
Poskusili sva. Biloje dobro. Prišlaje še mofa mama, brat in
še drugi prijatelji. Vsi smo si čestitali in zaželeli srečno
novo leto. Postali smo zaspani in utrujeni. Z mamo sva odsli
domov. Ko sem odšla v posteljo, sem pomislila, da sem
preživela lep dan. S temi lepimi mislimi sem tudi zaspala.

U&ANKA:

Zvečer, ko grem vposteljo,
jo moram naviti,
da me zjutraj ta stvarca.
nepozabi zbuditi.

/^-^^C^ Katarina Bogataj, 4.a
^ 3J

7

NOVOLETO

Za novo leto sem gledala televizijo pri prijateljici. Igrali sva s
različne igre. Ven nisva mogli, kerje deževalo. Bilo namaje ža
ker ni snežilo, saj bi se sankali in smučali. Bilo hi nama zel
lepo. Toda naenkrat je začela biti ura na zvoniku. Zbudila ser
se iz sanj o snegu in zaČela šteti udarce. Da, tudi drugi so vsta
in zavpili: novo leto, novo leto ! Cestitali smo si in zaželeli, da
bili v novem letu srečni in zdravi.

Petra Sedej, 3.b

TtflJKK? Ko doma se dolgočasim,
vklopim jo in pazim,
Na nosu tičijo da nič mi ne uide,
in vid boljšajo, vsaj do takrat,
kajje to ?. *\ ko mamica pride.

Zjutraj te zbudijo Vsobi ga imam,
njegovi žarla zlati, skozenj pogledati znam,
kajje to ? ko pa se naredi tema,
se skozenj nič več
ne zazna.

Minka in Nina, 4.a

8

SMUCARSKI TECAJ

Letos hodim v tretji razred. Imeli smo smučarski tečaj. Našo skupino je
vodila vaditeljica Nuška. Že prvi dan smo sli na štirisedežnicorBilo je super.
Velikokrat smo padli. Dopoldne smo smučali v Dolini. Po kosilu pa smo
odšli na štirisedežnf co in smučali po smučišču, ki se imenuje Brdo. Z mojim
sošolcem Tomažem sva se vedno prepirala?kdo bo prvi. Na koncu sem vedno
popustila jaz. Bila sem vesela, da smo imeli smučarski tečaj, saj sem se
naučila dobro smučati.

Spela Primožič, 3.a

*

Sem v tretjam razredu. Bili smo na smučarskem tečaju. Prvi dan sem bila pri
vaditeljici Tonji. Ker je ugotovila, da že bolje smučam od ostalih, sem odšla
v naslednjo skupino. Tako sem bila pri vaditelju Adamu. Tam sta bili tudi
moji sošolki Tanja in Andreja. Imeli smo se zelo lepo. VČasih nas je prišla
obiskat naša razredničarka Marta Florjančič. Ze tretji dan smo odšli na
štirisedežnico. No, takrat smo se malo bali, saj je bilo zelo strmo. Naslednji
'dan pa smo bili že kar korajžni. Najbolje je bilo, ko smo se vozili s
|štirisedežnico. Zelo sem bila vesela, da smo imeli smučarski tečaj.

Monika Petemelj, 3.b

MOJEZIMSKE POCITNICE

Prišle so moje težko pričakovane zimske počitnice. Ker ni bilo
snega, sem odsla za nekaj dni k teti. Tam mi ni bilo prav nič
dolgčas. Ves čas sem se zabavala in pestovala malega Žana.
Ko je prišel moj bratranec iz službe, me je povabil na
taborjenje. Zelo sem bila vesela. To sem si želela že
velikokrat vendar mu nisem upala tega povedati. Tako sva v
soboto odšla na Vrh Sv. treh kraljev. Aleš je vzel svoje dekle,
ki me je imela pri tabornikih. Tam smo si šli ogledat
indijanski šotor, kjer smo tudi risali. Imeli smo dober zajtrk,
kosilo in večerjo. Po večerji smo imeli vedno zabavo.
Najboljša se je imenovala Brez zapor. Nasmejali smo se tja
do poznih ur. Ko so šli taborniki spat, me je brakranec peljel
domov. Naslednje jntro sem spet prišla. Pozajtrkovali smo in
igrali košarko in pikado. Bila sem v skupini, kjer so bili sami
fantje. Nikoli se nismo kregali. Zadnji dan smo delali trganko.
Naredili smo tudi vizitko in poslala sem jo staršem domov.
Kar težko mi je bilo zadnji dan oditi. Poslovila sem se o
tabornikov injim zaželelarnaj se imajo nadvse lepo. Upam, da
me bodo še kdajpovabili.

V moji sobi je ves dan,
čisto je pri miru.
Ko zvečer se vanjo uležem,
si sladke sanje vrežem.

Minka DežeUi 3.a.

KLEKLJANJE NA BLEDU

V torek sem bila v čipkarski šoli. Ko smo se odpravljali domov, me je tovarišica
vprašala, če grem lahko z njo v ponedeljek na Bled klekljat. Rekla sem, da
bom morala povprašati starše. Starša sta mi dovolila.

V ponedeljek sva s prijateljico Katjušo počakali tovarišico. Prišla je, nato smo
se odpravili. Deževalo je in pot je bila dolga. Prispeli smo na Bled. Vzeli sva
buli iz prtljažnika in odšli na gospodarsko razstavišče. Pospremil nas je bozicek
in nam dal bonbone. S Katjušo sva secrsedli za mizo m zaceli klekljati.
Spremljala nas je tudi skupina The Family Band iz Avstralije.
Ni bilo veliko obiskovalcev, kerje bil delovm. dan. Tovanšica je prodajala
posamezne čipke. Bili smo že lačni, zato smo odšli na kosilo. Jedii smo pizzo.
Najedli smo se do sitega. S Katjušo sva pogledali po trgovinah in vsaka je
nekaj kupila. Jaz sem imela nahrbtnik in v njem žemljico, z njo sva hranilb
račke in labode ob jezeru. Prišel je čas, da se vrneva na razstavišče. Ko sva se
vrnilLje bilo že več Ijudi. Dve tujki sta naju slikali, drugi pa so naju spraševali o
klekljanju. Postali sva zopet lačni in jedli sva mandarine.

Prišel je čas odhoda, pospravili sva buli v vrečke in ju nesli vprtljažnik. Medtem
se je zvečerilo in prižgale so se luči ob jezeru. Gladina jezera se je svetlikala,
bilo je zelo lepo. Zato smo se s tovarišico sprehodili okoli jezera. Ko smo
naredifi krog, smo se usedli v avto in se odpeljafi proti domu.

Vožnja domov je bila vesela, kersmo v avtu peli različne pesmi. Bilo je lepo in
upam, da se bo to še kdaj ponovilo.

Minka Dežela
4.a razred

(FVST

(Przseffefefruarinznjim tu£pust. V'tempred^pustnem času so se
pofavja/e mas£epo u/zcaf Cer£zicga Ta o6/cafje£e do/jo casa
prisoten na Cer£/fans£errz. (Pustne znas£e so fz/eze ta£rat, £ofe fzfše
rnofoče m/ad: %avno rze£tore£sem na CfC vzae/a /aufarfe zn
fzzzfzrs£o ofsodfio. %aza/bje tud/ £a£o se sivapustna oč/aczza. %o so
szva/z»ta črs/fanastega^sem v o6/e£z'prepoznazasvojega oceta
Ta£rat so se /azfazf/ zfirafi v stari ftisz tuzd~so/b. Tam so tmefi
sprav/fene vse mas£e /n of/b£e. Sedafso seprese/i/i vprostor, £ferje
mzzzef £an/sejimjepridruzi/a še ezza mas£a, £ise imenufe »ošt/r«.
»Os~i/rfezato, £ertočivino.Sodnz£na vsa£o/etn/ofsodf/jejure
Ctz£ Sfa Jfzvnem trgu v Cer£nem stojivsa£o /eto na opraf/.
trarzsparent /n sedafše nov nafirafni£za cer£//'ans£e fa/auze«.

11

£WTU&4c\,4.6

JUUE, TAKŠNEIN DRU6AGNE

Vvelik lonec nalijemo 10 I vode. Nato dodamo 1 kg smeha, 2 kg dobrel
volje, dober kg igre, 5 kg prijateljstva, 2 kg origmalnih šal, in še ščepec\
soli ter popra za hudomušnost. Za zares izvrsnio protižalostno juho pdi
rabimo obvezno še veliko protižalostnega praška. Vse skupaj dobro\
premešamo in kuhamo toliko časa, da žalost do takratže skoraj mine.

Klemen Prezelj, 5.a|

POTREBUJEMO:

5 kg dobre volje, 49 kg smeha, protipretepaški prašek, protipretepašli
jajca, 100 kg prijateljstva.

PRIPRAVA:

V velik lonec damo protipretepaška jajca, 5 kg dobre volje. Vse t\
zmešamo in dodamo 49 kg smeha, 100 kg prijateljstva in ij
protipretepaški prašek. Cez tri dni iz lonca nalijemo juho v steklenial
Vsak dan popijte. 9 kapljic in ne boste se več pretepali. To svetujem
vsem, ki se radi pretepate.

Primož Selak, 5.al

#

IAZE

Vveliki posodi zmešamo 10 kg poljubčkov, 3 Iveselja, 1000 kg Ijubezii
5 kg iger, 100 I objemov in 100 I zvestih src. Tako nastalo testo damol
pekač. Koje testna juha že pečena, jo moramo obiiti z napitkom, ki |
imenuje protisovražin. Počakamo, da se ta napitek vpije v testo. Nato I
jemo vsak dan joo eno drobtinico. Ko bodo jjrotisovražno juho jedli v|
Ijudje na svetu, ne bo več-sovraštva. To priporočam tudi tebi.

12
Tea Drnovšček, 3i

VJAMI

V gozdu blizu naše hiše je pod velikimi skalami globoka jama.
Vhod je ozek ter oster od skal. Sonce nikdar ne posije vanjo, saj
jo močno prekrivajo skale.
V petek je zanimanje za jamo postalo resno. Z baterijo sem se
odpravil v strmo votlino. Ob vstopu vanjo sem čutil negotovost.
Moje zanimanje me je vodilo v jamo. Bal sem se trenutka, ko se
bo kaj premaknilo. Jama je posfajala vse bolj ozka. Začel sem
se plaziti po vseh štirih. Bila je vlažna in spolzka. Od stropa
jame so viseli stalaktiti, v katere sem se nenehno butal. Prešinil
me je srh. Izza jamskih stalaktitov je poletel netopir. V meni se
je pojavilo veliko nezaupanje do te jame. Bal sem se
naslednjega koraka. V globini sem zaslišal potok. Bal sem se
jamskih netopirjev. Pri potoku sem se ustavil. Zagledal sem
drugi jamski izhod. Zdaj sem začutil trenutek sreče, trenutek
svobode. Zdaj se nisem več bal netopirjev, temveč čakal izhoda
iz jame. Toda,...jama je bila ozka. Če bi hotel priti iz jame, bi
moral skočiti v jamski potok. Zdaj me je spet zgrabilo - pri srcu.
Počutil sem se ujetega v jami. A ko sem sem zagledal, kako
zunaj sije sonce, sem dobil upanje, da grem iz jame. K sreči po-
•tok ni bil deroč, bil je pa mrzel. Sezul sem si čevlje in v mislih,
kako lep je zunanji svet, stopil v potok in odšel iz jame.

Andrej Bašelj, 5.c

13

Intervju

Nataša Rejc, sicer še vedno študentka na Pedagoški fakidteti v Ljubljani, na
oddelku za matematiko in tehnično vzgojo, se je odločila za poučevanje
matematike in fizike na osnovni šoli na Mostu na Soči še pred končanim
študijem. Zaradi te nenavadne odločitve semji zastavil nekaj vprašanj.

Vem, da si obiskovcda osnovno šolo v Cerknem in nato še gimnazijo Jurija
Vega v Jclriji. Kako da si se po tem šolanju odločila prav za poklic učitelja
pouka na predmetni stopnji?
Ta poklic me zanima že od prvih razredov osnovne šole. Po končani osemletki
sem se odločala med vpi&om na pedagoško srednjo šolo v Tolminu ali
gimnazijo v Idriji. Po premisleku sem se odločila za gimnazijo Jurija Vege v
Idriji, ker je bliže mojega doma v Cerknem. Kljub tej odločitvi pa mi ni bilo
težko izbrati nadaljnjega študip.
Kako clalečpa si sedaj že s študijem na Pedgoškifakulteti?
Letos sem absolventka, manjka pa mi še nekaj izpitov in diploma.
Trenutno učiš na osnovni šoli na Mostu na Soči Kako si izvedela, da na tej
šoli potrebujejo učitelja matematike in fizike?
Izvedela sem iz razpisa v časopisu. na katerega sem se prijavila in bila
sprejeta.
Verjetno je prvo leto poučevanja zelo naporno, saj s tem še nimatš izkušenj.
Ali tlpri tem kdo pomciga ?
Jti, prijazno mi priskoči na pomoč starejša učiteljiOa matematike in fizike, na
razpoJago pa je tudi veliko dobrih priročnikbv.za poučevanje teh dveh
predmetov.
Btla si tucli v Cerknem na obvezni praksi, zato me zaninia, kakšnaje razlika
med cerkljanskimi učenci in mecl ucenci vaše šole.
V Cerknem sem bila na praksi le teden dni in težko bi v tako kratkem času
ocenila obnašanje, znanje in prizadevnost učencev. Mislim, da so ačenci na
vseh šolah približno enaki. Najdejo se zelo pridni in prizadevni, med njimi pa
so tudi taki, kijimje šola španska vas.
Kajpa te na učencih najbolj moti?
Moti me seveda odnos do dela, če ne clelajo domačih nalog, če snovi ne
razumejo, a kljub temu ne vprašajo za ponovno razlago, ko pa je pred vrati
kontrolna naloga. jih kar naenkrat zgrabipanika.
Vem tucli to, cla boš na Mostu na Soči delcda le pol leta. Kakšni pa so tvoji
uačrti zci prihoclnost?
Najprej bom naredila izpite in diplomo. nato pa si bom začela iskati službo.
Hvala zapogovor.

Matic Ciglič, 7.c

14

POMLADNI CVET

Zima je že komaj čakala, da odide. Vse jo je že bolelo, ker so se otroci toliko
sankali in smučali po njenem telesu.

V deželo je prišla pomlad. Popki cvetov na drevesu so brsteli.Med temi seje
prebujal tudi najmlajši med vsemi popki, najprisrčnejši popek, po imenu Bor.
Vsi popki so ga klicali in mu prigovarjali, naj se zbudi. »Hej, Bon, pomlad je tul
Samo tebe še čakamo.« Bor si j'e zaspano mencal oči in se nato ozrl
naokoli.Vse je bilo v pomladanskem siju. Kar ni mogel gledati, vse še mu je
zdelo tako čudovito. Pogledalje za svojimi brati. Videl je,da so vse oči uprte v
njega. Bratje so mu povedali, da v tej deželi sonce nikoli ne zaide. Bil j'e tako
vesel, da j'e skoraj padel z veje. Ko j'e dve uri visel na veji, ( zdelo s mu je
dolgočasno) je čutil, daje sedaj starejši in večji. Starje bil dve uri. Prehitroje
prišlo poletje. Popek se je začel razvijati. Čez nekaj časa je iz njega nastal
prelep cvet,ki seje začel razgledovati po svojih bratih. Nihče ni bil tako lep
kot on.Vsi so gledali proč, ker so bili Ijubosumni. »Hej!« jim je zaklical, vendar
se ni noben ozrl. »Poglejte okoli sebe. Tako lepoje tukaj, vi pa sejezite.« Sedaj
ga je eden od bratov pogledal in rekel: »Nič se ne jezimo, samo žalostni smo,
kersi ti najmlajši,vendar najlepši.« Borseje zasmejal: »Ne ozirajte se na to, saj
ste tudi vi lepi, nekateri še bolj kotjaz.« Vsi so se zasmejali svojemu čudnemu
vedenju. Začeli so razpravljati o tem, kakšni so bili. Čez čas, ko so bili vsi že
malo zaspanije nekdo predlagaj^ da bi malo zadremali.Kmalu jih je premagal
spanec.

Ko so vsi spali, je bil buden le en cvet Toje bil Bor. Nekje v bližini
je prej, ko so se bratje pogovarjali, zagledal prelepo dekle. Ni vedel}kako ji je
ime, zato je sklenil, da j'o bo povprašal. Malo se je zagugal in že j'e naredil
preval nazaj.Takoj je bil na veji. Koje hodil po njej, je moral biti zelo previden,
drugače bi Iahko padel z višine treh metrov. Borje kmalu zagledal dekle, ki ni
spala. Čisto potihoje šel k njej, se privezal, naredil preval naprej in žeje visel
na veji. Narahlo sej'oje dotaknil. Dekleje skočilo pokonci, ker seje ustrašila.
Borjoje komaj ujel. »Nisem te hotel prestrašiti,« sej'e opravičeval. »Saj ni nič
hudega, le malo sem skočila pokonci,« j'e zatrjevala deklica. Bor ni vedel kaj
storiti,pa jo je kar naravnost vprašal, kako ji je ime. Rekla je,da se je

ftpoimenovala kar sama^in sicer kot Jelka. Boru je to ime zelo ugajalo. Bor se
Isploh ni vrnil k bratom, ampakje ostal kar pri Jelki.

Ko so se bratje zbudili, so začeli vpraševati po Boru. Nihče ga ni videl, da bi
pdšel, ker so vsi spali. Nekaj časa je trajalo, da so ga zagledali pri Jelki.
tGovorili so, da sta kotprava zaljubljenca.

mPrehitro je prišla j'esen. Cvetovl so začeli odpadati. Borse bo moral posloviti.
W pozdrav je še zadnjič zaklical Jelki in ostalim bratom: »Nasvidenje!«
fprepustil se je vetru,da ga je odnesel zelo daleč. Šele sedaj si je lahko dobro
Mpgledal naravo. Kar naenkrat je omahnil in vetergaje odnašal. Pristal je na tleh
Jvgozdu. » Veliko lepega sem doživel, sedaj pa je res že čas za počitek,« si je
^ekel Bor in zaspal.

EVA TUŠAR, 4.b

15

8

\\ 9

ETA ::^ :,:.■■: ;0;.:.:y:

D□ DD 40

A D DD ;;.,,:;:■::■:■::.,::;::.

VI

5o 6
o

8 ATA o& 7 Ol

Nina Močnik. 4.a

U6AJMKE

Na hrbtujo nosim Všoli sedim,
in ničje ne prosim, vanj lepo pišem,
prijateljici sva včasih vanj tucli narišem
in razumeva se za dva. ali packo naredim.

Minka Dežela, 4.a
Monika Petemelj, 3.b

INJOZKO

Prišla je jesen Jožko že misli na zimo,
in listje odpada, da smučal se bo,
sonce zahaja, Minkapa napomlad,
nočpa že vstaja. da rožice nabirala bo.

Zimajeprišla, Pomladje že prišla.
sneg leti z nebaP Minka se igra9'
Minkapa sejezi, Jozko seji smeji,
ker zima seji ne zdi. ker tako lepo seji zdi.

Mojca Rjavec, 4.a

17

Potnlad

Ko sonce čez hribček pokuka,
sneg se topi,
ko prvi cvetovi pokukajo,
ptički žgole.
Ko prvo drevo ozeleni,
se polh prebudi
in veverica vsa srečna
mu naproti hiti.
Tudijaz se iz zimskega spanja zbudim
in v pomladpohitim.

Tina Zlatoper, 4.a

18

MOJMUC

Moj mucekje črne barve. Dobila sem ga pri teti. Takratje imel
pet mesecev. Sedajje žepravi mačkon. Starje že tri leta. Vsakič,
ko ulovi kakšno miš, jo prinese pokazat. Včasih gledam na vrt,
kako muc čaka, kdaj bo prisla kakšna miš. Kojo ijame.se z njo
poigra, nato jo poje. Ko jo poje, pride v kuhinjo, skoči na stol
in zaspi.

Petra Sedej, 3.b

MOJ PAPA6AJCEK

Nekega dneje ata rekel, da gresta z mamo na sejem. Takrat sem
ga vprašala, če mi bo kaj kupil. Vprasal meje, če mi lahko. kupi
papagaja. Odgovorila sem: "Da, lahko mi kupiš, če hočeš."
Nato sva šli spat. Ata in mctma sta odšla že ob sedmih. Ko sva
zaspali, sem sanjala, kako se igram s papagajčkom. Zbudila
sem se, ko sem zaslisala avto. Ata je prišel po naju v sobo.
Zdi-veli sva v kuhinjo in na mizi videli dva papagaja. Ko sva si
izbrali vsaka svojega, sva šli spat. Zjutraj sem prižgala radio in
mojpapagaj fe začelpeti. Vsak danyko so po radiu Slaki, začne
Kold peti. Kadarpa zasliši drugo glasbo, se krega.

Nina Močnik, 4.a

19

;- 2 -:":

mii 2_

iKil BIIl 41V

111 m

. TT

III
H
Wi lli

VODORAVNO:
l.)Tolkaloali...
2.) Tehtnica nam pokaže . . . ( imenovalnik)
3.) Zmrznjena voda
4.) Je belo, pada pozimi
5.) Damo jo na glavo
6.) Tisti, ki hodi v osnovno šolo
7.) Jutranje kapljice na rastlinah

NAVPIČNO:
1.) Laja, grize, liže
2.) Bežanje ali . . .
3.) Padavina poleti
4.) Pada poleti, pomladi in jeseni
5.) Koliko je število, če je naslednik 2 ?
6.) Zmrznjene jutranje kapljice
7.) Kokoš ali . . . (po domače)

Spela Primožič. 3.a

20

PAPA GAJCEK MOJ

Ko zjulraj se zbudim,
V trgovino pohitim,
da najlepšega papagajčka dobim.

Ko v trgovino prihitim,
papagajčka več-tam ni,
užaljena prihitim domov,
vsa objokana, daje karjoj!

Drugi dan,
za rojstni dan
dobila sempapagajčka mcdega,
veselavsa objela ga
in zadovoljna sva shipaj bila.

Tina Zlatoper, 4.a

NASTOPAL SEM

Izvedel sem, da bo na naši šoli prireditev Korajža velja, kjer bi riastopali samo pevci. Iz
našega razreda so se prijavila dekleta. Tudijaz sem imel željo, da bi zapel Nato me je
še učiteljica vzpodbudila in odločil sem se, da bom zapel Kekčevo pesem, ki sem jo že
znal. Nekajkrat sem odšel k učiteljici Vojki Svetičič na vaje. Prišel je petek in z njim dan
nastopanja. Tisti dan nisem imel pouka, ker smo imeli vaje še s prireditelji. Na tej vaji
sem prvič pel po mikrofonu in spremljala meje glasba. Ko sem zaslišal svoj glas, se mi
je zdelo, dapoje nekdo drug, sajje bilo čistodrugače, kot nd prejšnjih vajah. Prireditev
seje začela ob enajstih. V večnamenski prostor so prišli nčenci odprvega do osmega
razreda. Najprej smo nastopali nčenci nižje stopnje. Treme nisem imel, saj sem že
večkrat nastopal sam ali v zboru. Pesmico sem zapel Nato sem poslušal še ostale. Toda
žal, sem moral na avtobus. Ob treh popoldne pa mi je učenka iz šestega razreda
prinesta domov kar tri diplome. Bil sem zelo presenečen, saj kaj takega nisem
pričakoval. Ena diplomaje za prvo mesto po izboru učence\-, druga po izboru učiteljev.
in tretja za zmago, ker sem dobil največ glasov. Kapil sem kaseto tega nastopa. Doma
smo sijo ogledali in titdi moji domači so me pohvalili.

21
Denis Ozebek, 3.a

4

. • • ■- '
= -,
:■ ' . • ;

'■',-:■■

2 š-Š-fr. '

.■■ ■', -V - t

3 ■■■'^■:xr-

' " . " , ' . ' '. "!',■ " L' .'

4

5 '.,;-irv'"/ii''"- '!•

6

8 '
^C^;--'>

'^v^'.

10 :>,rM-7.-;M'!,i''.'
11
, " .', ■- ' . , ■ " " ■ . . ' ; ' . ' . " ' . '
12
v.-'-.t.,v.-'. :■/,

-.:;"— <-,.:.r,-»

1 Posekano in okleščeno drevo Eva Tušar, 4.b
2 Dajo jo v top
3 Majhna nadležna žival, ki živi v hiši
4 Kraj, kjer delajo pršut in je večkrat burja
5 Prešernov najboljši prijatelj Matija . . .
6 Mizaje iz . . .
7 Severna žival z zelo dolgimi zgornjimi podočniki
8 Z njo šivamo
9 Smešem možic, ki nastopa v cirkusu
10 . . . . Bohinjka
11 Kolo ima dvoje
12 Trikotnik je . . .

22:

Intervju

Največkrat, ko nimam kaj početi, odprem Radio Cerkno in sicer zato, ker na njem
kot voditeljica dela moja sestra Alenka. Ker se zdi tudi meni tapoklic zanimiv, sem
jo zaprosil za intervju.

Na Racliu Cerkno tlelaš ie kar nekaj let. Kclaj in kako si zučela?
Ce se dobro spominjam, sem začela pred štirimi leti, in sicer me je k sodelovanju
povabil kar sam direktor, ker je vedel, da študiram novinarstvo. Na začetku sem
skoraj leto delala v uredništvu radia. Sele nato sem po opravljenih fonetičnih
vajah postala napovedovalka v studiu.
Kot sipovedcda, štttdiraš novinarstvo. Kaj tejepritegnilo k temu štuclijii?
Spominjam se, da sem že v osnovni šoli nastopala na raznih proslavah. Bila sem
zelo dejavna tudi v dramskem krožku. Prvič pa sem se z novinarskim delom srečala
prav proti koncu osnovne šole, ko sem nekaj časa sodelovala pri ustvarjanju
Mlade rasti. Zaradi srednješolskih obveznosti na idrijski gimnaziji sem vse te
dejavnosti na področju kulture opustila, v zadnjem letniku pa sem se čisto shtčajno
enkrat znašla tudi v radijskem studiit, kamor me je povabila bivša učiteljica
slovenskega jezika. Ceprav se to sodelovanje ni nadaljevalo, me je radio tako
močno navdušil, da sem se odločila za študij, ki mi bo prinesel poklic, v okviru
katerega bom lahko delala tudi v medijih.
Kateri izmecl medijev ti je najbolj všeč oziroma kje bi bila najraje zciposlena na
radiu, na televiziji cdipri časopisu ?
O tem, kje bi bila raje zaposlena, še nisem razmišljala. Nekaj sem sicer delala tudi
že pri časopisu in na Slovenski tiskovni agenciji (STA), pa vendar mislim, da bom
stalno zaposlitev najverjetneje poiskala kar na radiu, v Cerknem alipa v Ljubljani.
Zakaj tije liovinarstvo kotpoklic všeč?
Novinarji nimamo stalnega delovnega itrnika, ni nam treba dan za dnem sedeti v
pisarni, ampak smo stalno napoti.
Za konec najinega pogovora bi te vprašal še~ kaj ti najraje počneš v svojem
prostem čctsu, gleclaš televizijo aliposlušaš raclio ?
Na televiziji bolj ali manj redno spremljam informalivne oddaje. Sicer pa navadno
zmeraj skozi cel dan poslušam radio. Včasih glasbo na kaseti ali zgoščenki,
največkrat pa poshtšam različne radijske postaje, predvsem zato, dci sem sproti ■
seznanjena z vsemi najaktualnejšimi dogajanji doma inpo svetu.

Sestri Alenki,ki je sicer zaradi študija v Ljitbljani in službe nci radiu bolj malo
doma. vsekakor ielim, da bi postala dobra novinctrka in da bi še naprej uživala v
svojem poklicu.

Tomaž Prezelj, 7.c

23

INTERVJU

Zanimalo meje, kako seje šolala moja mama, zato semjo poprosil za intervju.

-Najprej me zanima, kam si hodila v osnovno šolo.

Prve štiri leta sem hodila v podružnično šolo v Otalež. To so bila kar težka leta za

inajluicga otroka. Solajc bilu namrcčoddaljena vcčkot štiri kilomctre. Poleti nam še

ni bilo prehudo, pozimipa namje morala mati pregaziti pot in iti z nami do vasi, saj so

bile zime takrat hujše kot danes.

-Kakšnaje bila šola takrat in kakšni so bili učitelji?

Solaje bila stara in razmajana. Učili sta nas dve učiteljici, ki stapoučevali dva

razreda. V prvem razredu nasje poučevala zelo stroga in neprijazna učiteljica, ki nas

je tepla. Pogosto nasje zapirala po pouku, tako da smo prišli domov šele, ko seje

delala tema.

-Kakoje bilo takrat, koje učiteljica pozabila na učence?

Takrat res nibilo prijetno. Nekegadnesmo imelišportnidan insmošliknekemu

breznu, takrat sofantje učiteljici ušli. Za kazen jih je drugi dan po pouku zaprla.

Zvečer seje spomnila, da so fantje še zaprti. Koje prišla v razred, fantov ni bilo

nikjer. Skozi okno soiz drugega nadstropja po drevesu pobegnili. Takratje bilo tudi

učiteljicogroza.

-Ali vasje respoučevala sestra Cirila Kosmača?

Resje, še v Otaležu meje poučevala, potem pa meje učila slovenskijezik v Spodnji

Idriji.

-Ali vamje kdajpripovedovala o svojem bralu?

Velikokrat namje pripovedovala o težkem življenju njihove družine.

Naj bo to dovolj, drugičpa bom spraseval očeta o ttjegovili šolskih doiivetjilv Hvala
za odgovore!

Boštjan Prezelj, 7.b

NMUU\bN£.iSi UTMl CAS l£PGUU£VANl£A
0BM<0«<,tU KR.1U (iVKAJ
SA-
V KJEJ i\\fmo ANA SVETICIC. f i

(Bf£JLS(E/M V(P^V£JJČ3VI&EŽ<E£f

(Bt/a sem dbma (Bra/asem /tftfigo. 2(p sem ofirni/a fist, sefepri^aza/a
ve/i^a pac^a. Ods/asempo ^rpo, da fiifopofrisa/a. jVara/t/osem
se dota/tfttftpac^e, vendarmijbje ro/(a, /(fszfe iztegni/aiznfe,
vze/a tn vra/a. Svojo ro^p sem stegni/a ^pac^i 1>endarg/ej, ta^rat
sta se stegntft'dve ro/& meprtfeft'tnpotegntft'vpac^p. (Pris/asem v
prav/ficno deze/b. fJtej dežefije Si/bpofno ma/t/t //udt, ^fsog/eda/i
vatne. Opazt/a sem, da sem sepomanfša/a. Jfasnte/ini/a sem sejtm tn
vrntfiso mtnasme/L JC° sopo^azaft svoj nasnten^ seje ta^p
»zaSfis^a/b«, ^a^pr 6i ti ne^do z f/ts^avtco zasvettfv oSraz. ^
tistem trenut^u sem st'ofiraz za^rt/a z ro/p. C^ 6i ime/a oct ta^rat
odprte, 6ios/epe/a listi c/bve/^/žf meje »priv/e^ef« v deze/b,j'e staf
zraven mene. (Prifefmejeza ro^p tn me odpe/fafpopoti lam v
da/faviseje ne^afsveti/b. Jfodi/a sva zraven tirov. JCar'naen^rat sem
. predse6qfzag/eda/av/a^. (Btfje 6e/e fiarve. Iz /iise, ^iseje
pri^aza/a, je izstopifne/[otro/(. fMoj'sprem/feva/ecješef/( nfemuin
mu ne/(afpovedaf Otro/[sejezazrfvame in mipo/(azaf6e/e zo6e.
Sprem/feva/ecjeprisef^meni, mipoma/iafz ro/(p inpomijnifz
g/avo. (Pris/asem /[n/emu ingaprife/azaro/(p. 2(p sva stopi/a na
v/a/[in se used/a, sem se opogumi/a inga vprasa/a, %a/(p muje itne.
Začuti/asem, da meje sram Ibda mvj'sprem/feva/bcmije odgovorif
<%p/(efje,da muje ime $&/(pco/(ptip in sepise £o/(psti/(pfic. Začudi/a
sem se nfegovemu imenu inpriim^u Imeffe čuden nag/as. (Pogutri mi
je narasčafinpoveda/a sem svoje itne inpriime^. On seje začudtf
mofemu, /(a/(prsem sefaz nfegovemu 5b/ora/a semse zasmejati, /(pje
naredifta/[o6raz. Zace/asva sepogovarfati. We/(ateri6nfegovi/i
Sesednisem razume/a. ^messva se tudt 'smeja/a. IVaen^ratje v/a/(
zapis/(afta/(p tan/(p ing/asno, da meje odnes/b s sedeza. Začefseje
smejati fMedsmefanfemje /(pma/'izdavi/,daje to nafinapostafa
Stopi/a sva iz v/a^a. lamje fi/bpo/ko ta6ef yYa.enij'episafo
O^fOJ&C Ods/a svapo tefpoti Hsta svet/bfa, f/(f semfopref
omeni/a, preden sva š/a na v/a/() seje sedafprifi/izeva/a. (Priš/a sva

25

do ze/eznif vrat. Sfadvratije fif^amnit ofoJ^ ofp/ije fii/a napeta
fodeca mreza, znotraf mrežepa ni fifo nic. (^pfpcofptipjepozvonif
Og/asifsejeg/as: »(Prosinz, povejie /(pdo. «r (^p^pcofptipje ne^a/
zamrmraf TJata so zas/gipa/a in sepocasi odpira/a 2(p so se vrata
odpirafz, seje zače/b svetiti 'Prata so se dofpnčno odpr/a. Jfasja/aje
mocha svetfofa. Jaz in <%p/(pco/(ptip sva siza^rifz oči J^p^pčo^ptip
j'e tipafpo zidu J(onchoje nasef ^arje is^a/ yVe/je iz nefa so
pritete/a senčna oca/a J/itro sem se s^/bni/a injifpofra/a. Jfata^nita
sem sijif na nos. <%p/(pčb/(ptipje storifisto. (Pog/edsem usmerifz na
zid^ /jerje J&/(pco/(ptip ne/(af is^af Zagteda/a sem črn gumf.
J&/(pco£ptip se meje dota^nzfzhpotepnifza ro^av. S^upa/sva š/apo
poti (Pris/asvado vrat. (Pritisnzfje rdecgumf. (f/asjere/(efnaf
ob"is/(pva/ec(to sem fi/ajazjpove /(pdo. <%p/(pco/(ptip mijeprisepmf
fiesedo. T^zvočhi/lsem re/(/a fesedo -prosim 'Vstopi/a sva v dvofec.
(Prisefje vo/af^in vzjjefsu/zco v vrata, daso se za/bputnifz, jazpa
sem s/(pči/apo/(pnci. ^ofa^na/ujepovafzfv vefify dvorano. JVa
/(ra//evem stofu sta sede/a %ra//in %ra//ica te deze/e. (Po/f/eda/a sem
protio/inu, /jerje fi/a ravno ta^apac^a /(pt na fistu v /(n/zjfi J(rat/
in frat/icasta na en ma/žre^fz, daje čas, da sepos/bvim^odafje še,
na/se tisti, /(/semjif spoznafz, zferejo vdvorani l^si soprisfi
(Poma/za/zso mi,se zače/ž'odmenepos/av//ati $&£o sem stegnifz /[
pac^i J(arnaen^rat sem izpinita Sede/a sem doma in frafz /(nfijo. T^
pravt/ichi dezefije fi/b ze/b tepo.

26

MLADARAST
Glasilo učencev O.Š. Cerkno

2.številka
šol. leto 1997/98

UREDNIŠKI ODBOR:
Minka Dežela- 4.a
Eva Tušar- 4.b
Janja Kravos- 7.c

MENTORICI:
Dragica Kravos
Marija Rejc

LIKOVNA OPREMA:
Učenke literamega krožka

Letnik: xxxv|.
Datum: maj 1998