mlada_rast_1989_XXVII_1

ŠOLSKO GLASILO
MLADA RAST

Uredniški odbor :

glavna urednica: Polona Primožič

likovna urednica: Metka Peternelj

članice: Emanuela Bašelj,

Milena Bajt,

Mojca Lipužič,

Maj'da Mavri,

Alenka Prezelj',

Marjetka Bevk,

Selma Vidjen,

Darja Lipušček

mentorja Marija Rejc in Rafko Terpin •

Sol.leto: 1988/89
Letnik: XXVII
Številka: 1.
Datum: februar 1989

MOJ MORSKI PRAŠIČEK in glavi črne lise, ima lepe oči. Zanimivo je, da ima pod
ušesom in na vratu nekakšne izrastke. Oče mi je povedal,
Dolgo časa sem si želel imeti pravo, živo žival. Sošolec da so to bingeljčki. Ima kratek zavit rep, po trebuhu pa
mi je povedal, da imajo pri neki hiši mlade morske pra- je bela. Naša Mekica nima brade. Ko se pase, ima okoli
šičke. Naslednji dan je že bil moj novi prijatelj y veliki vratu pas rjave barve. Na nogah ima kopita. Odlično ple-
škatli na našem balkonu. Ime mu je Pocek. Je svetlorja- za in skače. Ker se z nami lovi in igra, jo imamo radi.
ve barve, na glavi ima črno liso. Na hrbtu ima tudi belo Pravimo ji Meki.
dlako. Najrajši je krompir, korenje, jabolka in travo.
Vsak dan mu zamenjam vodo. Pocek je od pomladi zelo Spomladi bo povrgla kozličke, zaradi česar smo vsi ne-
zrasel. Je zelo lep. Včasih se mama krega, ker mu ne za- strpni. Meki je Ijubljenka nas vseh.
menjam vode.
Tatjana Rupnik, 3.c
Jure Mlakar, 3.c
MOJ PETELIN
NAŠ PES
Moj petelin je zelo lep. Je tudi zelo spreten in pameten.
Pri nas doma imamo psa. Ime mu je Miki. Je lep pes, Vsako jutro zakikirika.
rjavkastobele barve. Pri hiši ima pasjo uto in ograjo ok-
rog nje. Miki čuva hišo. Vsak dan mu nosim hrano. Več- Je žito, solato in pije vodo. Za mladiče skrbi tako, da jih
krat na dan mu zamenjam svežo vodo. Ima me zelo rad. varuje pred lisico. Kadar je jezen, se našopiri. Kadar je
Ko me vidi, da grem domov, me pokliče s svojim hov- razburjen, pa leta po hlevu. Petelin ima na glavi krono.
hov. Pod njo ima oči in pod njimi kljun. Perje ima pisane bar-
ve. Na nogah ima kremplje. Kadar pridem v hlev, vedno
Miha Grum, 3.c zakikirika.

MAČKA Imam tudi eno kokoš. Petelin jo ima "pod komando"
ves čas. Upam, da ga bom še dolgo imel.
Doma imamo dva mačka. Črnemu je ime Murko, belemu
pa Miki. Sta kosmata. Rada lovita miši in podgane. Naj- Zlatko Primožič, 3.c
raje pijeta mleko. Upam, da ne bosta dobila stekline.
ČIČA IN PIKI
Bijanka Pavšič, 3.c
Pri nas imamo dve papigi: Pikija in Čičo. Pikije sestrin,
NAŠ MUC Čiča pa moja. Obe sta papigi skobčevki. Imamo ju sku-
paj v kletki.
Pri stari mami imamo mucka. Ime mu je Miki. Rad se
igra, a se vsake igre kmalu naveliča. Je miši, skorje kruha, Moja Ciča je drobna. Pokrita je z zelenim in sivim per-
drobtine, včasih pa si privošči tudi mleko. Ima lep kožuh jem, pod glavo je rumena, rep pa ima temno moder. Na
in rjave oči. Nima matere, zanj je skrbela mačeha. Nekoč glavi ima par črnih, drobnih, okroglih, živahnih oči. Pod
sta se grela na štoru. Kadar je jezen, se uleže na hrbet. očmi ima oster, zaokrožen kljun. Ima parširokih peruti.
Mikiju se ni treba pritoževati, čeprav ne je vsak dan sala- Njene noge so drobne, zaključene so stremi krempljčki.
me. Dva sta spredaj, eden zadaj. So dolgi, ostri in zaokroženi.

Mojca Kuralt, 3.c Moja Čiča mi veliko pomeni. Zanjo tudi sam skrbim.
Menjam vodo, čistim, trosim hrano... Včasih Čičo in Pi-
KOKOŠI kija spustim iz kletke, da letata. Ne dam ju za nič na
svetu.
Imam enajst kokoši. Ko jih izpustim na travnik, so zelo
vesele. Tudi v zemlji se rade kopljejo. Svoje piščance Robert Vončina, 3.c
skrbno pazijo. Vsak dan znesejo nekaj jajc. So svetle in
temne barve. Imam jih rada, a najraje piščančke. Imajo
tudigugalnico.

Andrejka Močnik, 3.c

NAŠA KOZA MEKI

Pri nas imamo več domačih živali. Najrajši od vseh ima-
mo kozo.

Vsi smo se razveselili, ko nam je oče obljubil, da nam bo
kupil kozo ali ovco. Nekega dne, ko smo prišli domov, je
za kozolcem nekaj zameketalo. Bila je majhna koza. Oče
nam je povedal, da je stara tri mesece. Dali smo ji ime
Mekica.

Naša Mekica, ki je zdaj stara osem mesecev, ima po hrbtu

Minil je mesec. Sedaj mi je to postalo navada:iVendar?jj.

predmetni pouk veliko bolj pester. Da, všeč mneaD^pj

poldne mi zelo hitro mine. - -•>

Tako je bil ves strah, ali bom zmogla, odveč.

Urška Podobnik, 5.b

V NOVIRAZRED

Počitnice so zelo hitro minile in zopet se je začel pouk.
" L e t o s bom morala hoditi v šolo v Cerkno',' sem večkrat
pomislila. Komaj sem čakala, da grem zopet v šolo. Zani-
malo me je, kateri učitelji me bodo učili.

Končno je prišel prvi dan pouka. Spoznali smo nove so-
šolce in sošolke. Spoznali smo se t u d i z razredničarko, .
tovarišico Zajčevo, o kateri sem slišala, da je zelo stroga.
A meni se ne zdi stroga.

V Cerknem m i je vse bolj všeč kot v Novakih. Predmetov
je malo več kot v četrtem razredu. Malica j"e uro kasneje,
a to me nič ne moti. Včasih imamo pet ur, včasih pa t u -
di šest ali sedem. Upam, da bom uspešno končala peti
razred.

Cirila Peternelj, 5.a

IZLET NA KRN ANKETA

Odločili smo se, da bomo v nedeljo odšli na K r n . Zvečer Kaj menijo petošolci o predmetni stopnji
sva z mamo pripravili nahrbtnik za drugi dan. Zjutraj
smo navsezgodaj vstali. Z avtom smo se odpeljali do prve Letos ste z razredne stopnje prišli na predmetno. Kako
koče v Lepeni. Tam smo parkirali avto v senco. Iz avta ste se vživeli v nov način pouka?
smo vzeli nahrbtnik in se odpravili na pot proti hribu.
Med potjo sem opazovala planinsko cvetje in hribe. Bila - Na predmetni stopnji je lepo. V nov način pouka sem
sem že utrujena, ko smo dospeli do koče p r i Krnskih je- se vživela. Nimam težav.
zerih. Ogledali smo si kočo in si kupili toplega čaja. Ker Nevenka, 5.a
je bilo zelo t o p l o , smo kar zunaj pomalicali. Nato pa smo
se odpravili na pot k drugemu jezeru. Med potjo pa smo - Zame je novo t o , da se selimo iz učilnice v učilnico.
v ideli veiiko čredo ovac. Potem pa smo že dospeli do je- Zaenkrat nimam težav.
zera. V njem je bilo veliko rib. Oče in brat sta šla na vrh Erik, 5.a
Krna. Z mamo pa sva se sončili. Bilo je veliko Ijudi, ne-
kateri so se t u d i kopali. Jaz pa sem lovila ribe v lonček. - Na predmetni stopnji je vse O.K.
Hotela sem j i h nesti domov, a mi oče ni pustil. Rekel je, Branko, 5.a
da bodo poginile, preden se bomo vrnili domov. Sonce je
že zašlo za gore in mi smo se morali odpraviti proti do- - Učitelji so bolj strogi. Ne m o t i me, da je malica uro kas-
m u . Nedelja je res lepo minila, vedno se rada spominjam neje.
tega izleta. Zdravko, 5.a

Mojca Močnik, 4.a - Na tej stopnji se mi zdi lepše. Težav doslej nisem imela.
Moj'ca, 5.a
PRVI DAN POUKA
- Predmeti so na tej stopnjM težji in tovarišice bolj stroge.
Prvi dan septembra. Šolska vrata so se na široko odprla. Ivana, 5.a
Srce mi je hitreje bilo, v prsih me je stiskalo. Pričel se je
pouk. Pouk na višji stopnji. T o mora biti nekaj zanimive- - Zdi se mi bolje, ker nismo ves čas v isti učilnici.
ga, velikega. Porazdelimo se po razredih. V razred vstopi Andreja, 5.a
tov. razredničarka. Pove nam vse glede pouka, t u d i t o ,
da bomo vsako uro v drugi učilnici. Še vedno si tega ni- - Všeč mi je, ker imamo več predmetov. Vsi predmeti me
sem mogla predstavljati. Kako bomo vsako uro hiteli iz zelo zanimajo. Težav s sošolci nimam.
učilnice v učilnico? Cirila, 5.a

- Ni mi všeč, ker imamo toliko predmetov.
Bojana, 5.a

■ Boljše je na predmetni stopnji, in sicer zato, ker če se ti JESEN
neka tovarišica ne zdi, jo poslušaš samo eno uro na dan.
Težave se še niso začele. Nova teta nas je obiskala,
Matevž, 5.a vsa v škrlat odeta,
pisana in vesela,
■ Na predmetni stopnji je enkratno! včasih tudi mrzla
Robi,5.a in z dežjem polita;
ko pa ta naszapusti,
■ Na predmetni stopnji j'e veliko slabše kot na razredni. že mrzla zima k nam hiti.
Nov način pouka mi ni všeč.
Milena Bajt, 5.a
Boštjan, 5.a
UGANKE
Super!
Po vejah skače,
Miha,5.a orehe obira,
lešnike pobira.
■ Ni mi všeč to, da je malica tako pozno - šele po 3. šols-
ki uri - saj sem predolgo lačna. Skačez veje na vejo,
Irena, 5.a je odličen akrobat,
saj napravi en obrat
■ V nov način pouka se nisem vživel. Težave imam z do- kakor pravi gozdni škrat.
mačimi nalogami, ker vedno katero pozabim.

Boris, 5.a

■ Imam veliko težav, ker je veliko predmetov; večkrat me
boli glava.

Erik, 5.a

Ima siv košat rep,
ostre zobe,
j*eseni se naje,
da predebel je že.

Po nebu leti,
v gozdu pa za
telefon skrbi.

Teja, Borut, 4.r.

POHOD PO POTEH PRENOSA RANJENCEV JESEN

9. septembra se je, tako kot že vrsto let, izpred Gasilske- Neopazno, a veselo
ga doma v Cerknem začel pohod po poteh ranjencev s prišla j"e jesen v deželo,
Primorske in Gorenjske na Notranjsko. poletje je odslovila
in vse spremenila.
Najprej je bil pred Gasilskim domom kratek kulturni
program, v katerem smo sodelovali učenci naše šole, Že listje odpada,
predstavnik ZB pa je pozdravil pohodnike in v govoru se veter z njim poigrava,
poudaril pomen skrbi za ranjence med NOB. Pohoda so tu pa tam ga odloži,
se udeležili borci, vojaki in učenci 7. razreda naše šole. da mehko preprogo naredi.
Najprej smo odšli do grobnice, kjer smo položili venec.
Na bencinski črpalki smo vstopili v avtobus in se odpelja- Tudi lastovke so občutile,
li do Želina, nato pa peš odšli v Jagršče. Tam je bila kraj- da jesen bo k nam prišla,
ša slovesnost, potem smo pot nadaljevali do Krnic, kjer brž od nas slovo so vzele
je bil ob spomeniku kratek govor. Po krajšem počitku so in urno na jug odletele.
borci in vojaki nadaljevali pohod po poteh prenosa ran-
jencev, ki je trajal še dva dni. Mi učenci pa smo počakali Kmetje se pridelka veselijo,
avtobus, ki nas je odpeljal do Cerknega. vsi na polja že hitijo,
tam še zadnja dela postorijo,
Emanuela Bašelj, 7.b se hude zime bojijo.

Polona Primožič, 7.a

POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Tiho, tiho v vas prihaja,
hruške, jabolka nam daja.
Skozi umazano šolsko okno se zazrem v pokrajino, ki se Kar privija nas - Ijudi.
razprostira pred menoj. Zgodnja ura je pustila sledove.
Morje megle se počasi dviga nad hribe, ki so poraščeni z Delo čaka, čas beži.
razkošno pisanimi drevesi. Včasih si zaželim, da bi pole- Kmet brž za košaro prime,
tela z razigranimi oblački k soncu, saj ne maram puste, se odpravi dol v doline.
umazane megle. Ko jo vroči sončni žarki premagajo, se Zdaj krompir, korenje, repa
mi zazdi, kot da bi se zjasnilo žalostno oko. Zagledam že izmučijo ga, kmeta.
hiše, ki so razporejene kot kocke in kvadrati po pokraji- A glej ga, starček ne obupa,
ni. Včasih se sprašujem, zakaj je človek zgradil tako raz- dela, dela, da je muka.
košne zgradbe. Stavbe krasijo lončnice, kot da bi hotele Ko prideld^si pospravi,
reči: "Poglejte, kako smo lepe, pisane. Tu smo zato, da se na gmajnico odpravi.
hrasimo brezoblične hiše ." Lončnicam se po lepoti pri- Tam se usede pod drevo,
držujejo vrtovi. Na strehah hiš čepijo dimniki, ki kot milo gleda v nebo.
stari mornar Popaj pihajo oblačke dima. S pogledom sle-
dim ptici, ki poleti proti soncu. Blagor pticam, ki imajo Darja Lipušček, 8.b
vso prostost, medtem ko mi sedimo v šolskih klopeh. Za-
gledam se v rečico. Veselo se poigrava s kamenjem in
zazdi se mi, da žlobudra: "Tečem, tečem, nazaj ne pri-
dem." Ob njej se vije siva cesta. Po njej teče zelo živahen
promet. Na telefonskih žicah se zbirajo lastovke. Potova-
le bodo v južne kraje. V mislih jim zaželim srečno pot.

Iz razmišljanja me zmoti šolski zvonec. Pograbimšolsko
torbo in zdirjam skozi vrata za sošolci.

Anja Tušar, 7.c

Je že k nam prišla,
En mernik žita prinesla,
Sadja celo klet;
Ena jata pticzbira se,
Na topli jug odpravlja se.

Selma Vidjen, 8.b

Ko ptički letijo v tujino,
ko jabolka dozorijo,
ko listje porumeni.
ko rožic več ni,
takrat tudi poletja ni več;
namesto poletja.
pa prikrmari.

UGANKI Prišel je tisti letni čas,
ko listje porumeni,
Naravo v pisan plašč odene, sadje dozori,
kmal' spet zimo k nam prižene. ko kmet na polje hiti,
daga dež ne ulovi.
Jesenski vetrič jo popihlja,
listje ji v njej vztrepeta. Marjetka Bevk, 8.b

Majda Mavri, 7.c

Pot v Labinje je bila nekaj časa strma, ko pa smo prišli
do Miklavževega turna, je bila skoraj ravna in še vedno
posuta s peskom. Hodili smo še zelo dolgo. Ko pa smo
zagledali lepo ravan, je rekla tovarišica, da ne bomo šli
naprej.

Usedli smo se na travo pod drevesa. Po malici smo se
kratkočasili z igricami. Na Lehah smo bili približno eno
uro, potem smo se vrnili v Cerkno. Ko je bila ura dvanaj-
st, smo bili že v Cerknem.

Cirila Peternelj, 5.a

29. novembra,na dan pionirjev smo imeli športni dan.
Odšli smo v Ravne.

Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Odšli smo proti Zakrižu.
Tu smo se malo odpočili. Nato smo odšli proti Vrh Kri-
ža. Tam smo se zopet malo odpočili, ker smo počakali
še druge učence. Od tam smo krenili proti Ravnam. V
Ravnah smo pomalicali. Nekateri fantje so nekje staknili
žogo in se igrali. Ko smo se odpočili, smo odšli proti do-
mu. Na nekem drevesu, ki je raslo ob poti, smo opazili
sršene. Fantje so jih opazovali. V bližini je bila hiša, v ka-
teri je stanovala prijazna žena. Nekaj sošolk je opazilo,
da ima zelo lepega mucka. Nekaj časa smo se igrali z
njim.

Izlet je bil zelo lep.

Teja Ličar, 4.a

ATLETSKA OLIMPIADA

POHODI NA DAN PIONIRJEV Že vrsto let v Idriji prirejajo pionirsko atletsko olimpia-
do. Letos so k sodelovanju povabili tudi druge klube Pri-
29. septembra so bili na našišoli organizirani pohodi. U- morske, tako da je bilo tekmovanje bolj pestro in zanimi-
čenci sedmega razreda, ki niso šli na atletsko olimpi ado vo. Tekmovali so atleti iz Nove Gorice, Kopra, Ajdovšči-
v Idrijo, so se udeležili pohoda. ne, Vipave, Dobravelj in najboljši predstavniki občine
Idrija.
Ob 7.15 smo se zbrali na avtobusni postaji in se odpeljali
z avtobusom do Šebrelj. Od tam pa smo pot nadaljevali Tekmovanje se je pričelo ob 8.30 s predstavitvijo udele-
peš»skozi gozd do Jagršč. Ko smo prispeli v vas, smo se žencev. Sledilo je dvigovanje zastave. Nato pa so se zače-
odpočili in pomalicali. Počakali smo tov. Ivanko Tušar la tekmovanja. Tekmovali so tudi učenci naše šole.
in odšli do spomenika, kjer nam je ona povedala nekaj o
zgodovini Jagršč. Po končanem govoru smo se odpravili Naši tekmovalci so se uvrstili zelo dobro:
v dolino. Zopet smo hodili po gozdu in kolovozu. Na Že-
lin smo prispeli ob 12. uri. Odločili smo se, da bomo pot CICIBANI: Letnik 1979-80
do Cerkna nadaljevali peš.Toda po nekaj metrih hoje nas
je dohitel avtobus s sošolci, ki so bili na atletski olimpia- 400 m: 1:29,00
di. Ob 12.15 smo se pripeljali v Cerkno in se razšli po do- - 8 mesto: Serjun Erik 1:30,00
movih. - 9 : Purgar Matija
330 cm
Peternelj Metka, 7.b daljina: 270 cm
Bašelj Emanuela, 7.b -8: Deisinger Miha
Primožič Polona, 7.a - 1 1 : Zatler Primož 1:26,42
Mavri Majda, 7.c 1:33,00
CICIBANKE: letnik 1979-80
Na dan pionirje smo šli na Labinjske Lehe. 47,51
400 m: 44,32
Najprej smo se zbrali pred šolo, nato pa smo mimo Brdc - 4 : Prezelj Petra
odšli v Labinje. -10: Ciglič Tanja

žogica:
-7: Koder Kristijan
-9: Bašelj David

NAJMLAJŠI PIONIRJI: letnik 1977-78 daljina:

400 m: - 9: Prezelj Gregor 429 cm
- 11: Razpet Dajman 392 cm
-10: Prezelj Cvetko
- 1 1 : Zajc Stojan 1:23,00 krogla: 10,40
1:23,05 8,32
- 6:
žogica: -9: Maver Marko 59,14
- 6 : Lapanja Primož Močnik Stanko
- 7 : Lahajnar Leon
38,33 4 x 100 m:
38,16
- 5: Cerkno

NAJMLAJŠE PIONIRKE: letnik 1977-78

400m: Mojca Lipužič, 6.c

- 6: Tavčar Nataša 1:21,00
- 9: Šinkovec Monika 1:26,00

daljina: 350
311
- 7: Peternelj Mateja
- 9 : PrebilSaša

MLAJŠI PIONIRJI: letnik 1975-76

60 m: Cerkvenik Radovan 9,05
Obid Stojan 9,52
-8:
-11:

600 m: Serjun Janez . 1:52,45
Eržen Sašo 1:58,00
-4:
-6:

višina: Mlakar Miha 120
Lapanja Janko 120
-7:
-8:

žogica: Koder Kristijan 47,51 NARAVOSLOVNI DAN V GOZDARSKEM
Bašelj David 44,32 VRTU
-7:
-9: Učenci 4. razreda smo imeli 18. oktobra naravoslovni
dan. V razredu smo se razdelili v skupine. Ob 8.00 smo
MLAJŠE PIONIRKE: letnik 1975-76 se odpravili proti gozdarskemu vrtu. Vodila nas je tovari-
šica Dragica Kravos. V gozdarskem vrtu je upokojeni
60 m: Razpet Mirica 9,60 gozdar plel smrekice. Pripovedoval nam je, od kod dobi-
Brezavšček Majda 9,87 jo smrekice, kje rastejo, kakšna lega mora biti in podob-
- 14-15: no. Pokazal nam je stroje, s katerimi vzgaja smreke. Nato
- 16: smo se razdelili v skupine. Dobili smo liste, na katerih so
bila različna vprašanja. šli smo v gozd, kjer smo rešili ta
600 m: Podobnik Nuška 2:22.00 vprašanja. Čez kako uro smo prišli z opravljeno nalogo k
Primožič Marjeta 2:25,00 tovarišici. Prebrali smo odgovore in pokazali vse, kar smo
-12: dobili v gozdu.
- 13'
Tovarišica nas je pohvalila in odšli smo proti domu. Ta
višina: Močnik Anita 128 cm naravoslovni dan nama je bil zelo všeč.
Leban Darja 125 cm
-4: Tanja in Sonja Tušar, 4.a
-8:
MISLIIN ŽELJE, KI SO JIH UČENCI
STAREJŠI PIONIRJI: letnik 1973-74 IZRAZILI OB DNEVU OZN

60 m: Gantar Bojan 8,54 1. OZN si prizadeva za bratstvo med narodi, za srečo Iju-
Kacin Gorazd 8,82 di, za otroke, ki si želijo miru.
-10:
-11: 2. OZN že od vsega začetka deluje kar uspešno. Poteguje
se za mir v svetu, da bi bili vsi narodi enakopravni.
1000 m: 3:12,52
3. OZN bi morala prepričati narode, da z zemlje izgine
- 4 : Razpet Bojan

višina: Tušar Boštjan 135 cm
Pirih Damjan 130 cm
-8-9:
-10-12:

vse jedrsko orožje. V prihodnosti si želim predvsem svobodo. Da bi se Ijudje
4. Vsi Ijudje bi morali prispevati za lačne v Afriki. imeli radi, da bi si tudi v najhujših časih pomagali. Da bi
5. Upam, da bodo v Ameriki, Sovjetski zvezi in v drugih se na Kosovu končale vse demokracije, da bi se Ijudje po-
govorili na miren način, brez orožja.
državah uničili vsa jedrska orožja.
6. Prekiniti bi morali vojne, ki ponekod še divjajo in za- Mislim, da bi morali tudi besedo mladine bolj spoštovati.

radi njih trpijo nedolžni Ijudje, ki so za vojne med vse- ŽELIM...
mi najmanj krivi.
7. Večje države ne bi smele proizvajati orožja in ga poši- - da bi po vsej zemlji utihnila orožja in klici lačnih.
Ijati državam, ki so v vojni. Za orožje gre toliko denar-
ja, da bi z njimi gotovo nasitili tiste lačne Ijudi, ki jih - da bi vsi živeli v enakopravnosti in ne bi bilo več lakote
velikokrat gledamo po televiziji. in umiranja. Tudi mi lahko pripomoremo k temu; tako,
da ne odmetujemo kruha v smeti. Zavedati se moramo,
1. Sprašujem se, zakaj vojne, da ni povsod tako lepo kot pri nas.
zakaj sovraštvo,
zakaj lakota, - Želim, da bi v prihodnosti živeli vsi v miru in da bi bolj
zakaj nesporazumi med narodi. upoštevali besedo mladine ter jo spodbujali k lepšemu
jutri.
2. V državah, kjer je vojna, si želijo miru in tople besede.
3. Ali ne bi bil svet bolj lep za vse, če vojn sploh poznali - Želim, da bi v naši domovini ne bi bilo vojne. Rad bi,
da bi bila Jugoslavija bolj razvita, da ne bi bila tako za-
ne bi? ostala za zahodom.
4. Vsi pravijo, da vojn ne sme biti. Vendar, kaj pa za to
- Želim, da v prihodnosti otroci sploh ne bi poznali vojn
sploh storijo? in njihovih grozot, lakote ter bolezni, kar so doživeli
5. Ljudje bi si v vsem hudem morali pomagati. naši stari starši.
6. Probleme naj bi reševali skupno, pri tem pa bi morali
- Želirn, da bi naša domovina imela v tujini veliko prija-
upoštevati tudi mladino, kajti mladino danes premalo teljev; da bi nas imeli radi in bi si pomagali v krizah.
upoštevajo.
7. Mislim, da smo vsi na svetu za boijši jutri in dober da- - Želim, da bi imeli vsi dovolj hrane,
nes.
8 Mi mladi hočemo osvojiti svet z Ijubeznijo, ne z voj- - da bi sprti narodi postali prijatelji,
nami,
- da bi ne bilo niti enega spora na svetu, niti ene vojne.

- V prihodnosti si želim predvsem svobodo in mir med
narodi. Da bi bili Ijudje med seboj prijatelji, da bi po-
magali drug drugemu.

- Želim, da bi Ijudje ne bili tako pohlepni in bi pomagali
drug drugemu v stiski.

- Najbolj si želim prijateijstva, ki povezuje Ijudi.

Učenci 8. razreda

Kakšna naj bo prihodnost?

Brez vojn, brez lakote, brez zatiranih. Ali je to mogoče?
V razorožitvi delajo prve korake in tudi proti lakoti se
borijo. Vendar vojna in lakota ne bosta tako kmalu zatr-
t i . Ljudje naj živijo v slogi in ne več razdeljeni na mnogo
držav. Rad bi, da bi v Juigoslaviji uredili gospodarske in
mednarodne probleme. Če bomo vse to uresničili, bodo
naši potomci imeli boljše življenje.

V prihodnosti si želim boljšega sodelovanja naših politi-
kov ter boljšega sodelovanja z drugimi državami. Želim
tudi, da bi odkrili zdravila proti AIDSU. Želim, da bi bili
vsi otroci srečhi, siti, da ne bi doživljali vojn, njenih gro-
zot in posledic; še posebno pa si želim, da bi odkrili
mnogo zdravil proti raznim smrtnim boleznim, ki grozi-
j'o svetu.

UČENCI 5.C O PRIHODNOSTI boj za stvar, ki bi se je lahko doseglo tudi drugače,
čas, ko v Ijudeh nastajajo hudobne misli in
Da bi vsi učenci uspešno končali osnovno šolo. povzročijo hudobna dejanja,
Da bi vsi otroci živeli v miru. čas, poln gro^ot, ki uničuj'e srečo,
Da bi se veselili, da bi se igrali, da bi srečno živeli. so krvavi obračuni,
Da na svetu ne bi bilo vojne in lakote. trpljenje vseh, tudi otrok in starcev,
Da bi imel veliko prijateljev. nečloveški odnos do človeka,
Da me Ijudje ne bi zaničevali. je sovraštvo in prezir med lj'udmi,
Da bi bil srečen, da bi naredil šolo, da bi dobil službo, j'e nekaj', kar vsi sovražimo,
ki si jo želim. je katastrofa, ki se je izogiba večina Ijudi,
Da bi učila otroke v šoli, da bi imela lep odnos do njih.
Da bi bila naša država v dobrih odnosih z vsemi državami (učenci, 7.b)
po svetu.
Da bi bili v mojem življenju srečni dnevi. Vojna je
Da ne bi bil nikoli v zaporu. nesmiselno dokazovanje moči,
Da bi dobil delo, za katero se bom šolal. uničevanje sveta,
Da ne bi Ijudje umirali zaradi lakote in vojne. veliko žrelo, ki požira življenja,
Da bi se dobro učil. odvečna stvar,
Da bi bilo več filmov za otroke. stražna preizkušnja za človeštvo,
Da bi imela svojo hišo. velika strahota,
Da bi v naši družini živeli brez prepirov. je tudi boj tlačenih za pravice,
Da Jugoslavija ne bi bila več tako zaostala, da bi postala krvavo obračunavanje med narodi,
uspešna evropska država, da bi jo vodili pametni Ijudje. velik kup ruševin,
strahotna podoba živega sveta, ki se spreminja v neživega

(učenci, 7.c)

Nismo serodiii, da bi se borili in trpeli v vojni.
Rodili smo se, da bi živeli v miru in slogi.

Borut

Ljubimo mir, spoštujemo svobodo,
kajti to so največje dobrine človeštva.

Miha

Ljudje sami odhajajo v smrt. Čemu?

Mitja

Mi smo za svet Ijubezni,
ne za svet sovraštval

Vesna

V vseh glavah
bi morale domovati
misli o ohranitvi miru,
o razumevanju med Ijudmi.

Anja

Sedmošolci so razmišljali o vojni: Mir osrečuje Ijudi,
vojna jih pokončuje.
Vojna je
trpljenje, Vojna prava je strahota,
smrt, vojne se vsak od nas boji
ubijanje, in največ Ijudi na svetu ne želil
zlo, ZATO NOČEMO VOJNEI
nekaj krutega,
nekaj najstrašnejšega, Majda in Barbara
nesmisel,
neumnost,
strašna, ker v njej lahko izgubiš vse,
sovraštvo med narodi,
kruta resničnost,
groza, ki požira življenja,
strast po imetju,
hude sanje, ki postanejo resničnost,
pogosta napaka človeštva,

(učenci 7.a)

Orožje naj počiva • Človek, čemu atomsko orožje?
v muzejih! Boš uničii samega sebe?

Marko Borut, l atjana

Čim manj vojn - Uničujemo jedrsko orožje,
tem več prijateljstva! da nas ne bo uničilo!

Dejan Tomaž

Kdor hoče živeti, Ljudje,
naj ne sili v t o zlo! ne izzivajte vojne,
pomisiite,
Polona kaj vse ta prinaša!

Naj Č L O V E K že vendar postane Uroš
PRIJATELJČLOVEKU!
Vojna je naš sovražnik,
Janez mir je naš prijatelj.

Nisem se r o d i l , da bi mlad u m r l , Bojana
nisem se rodil za sovraštvo med Ijudmi -
rodil sem se za mir in Ijubezen. Ljudje,
ne pozabite,
M i h a - 7.a da za življenje
živite!
Odpravimo vojno - t o človeško napako - za vselej!
Darja Snežana - 7.b

Ljudje, Lakota,. strah, trpljenje, žalost
ne trošite denarja za vojne, in še mnogo drugih grdih reči
uporabite ga za lačne, v vojnl tiči.
za bolne, Zakaj potem vojne?!
za revne ...
Petra
Martin

KJJLTURNIIN NARAVOSLOVNI DAN dnevnika, drugi pa za omizje, aktualno itd. V prvem nad-
stropju smo šli v prostor, ki je strogo prepovedan neza-
V t o r e k , 25.10. smo imeli učenci sedmega razreda kul- poslenim, ker v njem vzdržujejo stalno temperaturo za-
t u r n i in naravoslovni dan. Ob 6.15 smo se z avtobusom radi tolikšnih naprav. T u smo videli t u d i program kabel-
odpeljali v Ljubljano z namenom, da si ogledamo najprej ske televizije. Potem smo si ogledali manjši prostor, v ka-
televizijsko hišo. V pritličju televizijske hiše smo čakali terem hranijo v velikih kasetah vse redne in rezervne delei
na spremljevalce. Razdelili smo se v t r i skupine. Najprej programa enega dneva. Z ogledom smo končali ob 9.30.
smo si ogledali ogromen prostor - delavnico, v kateri iz-
delujejo kulise in druge pripomočke za televizijske igre, Na inštitutu so si učenci ogledali tamkajšnjo robotiko,
nadaljevanke... Potem smo šli v največji T V studio, kjer predstavili so jim t u d i eiektronski mikroskop. V muzeju
lahko snemajo več delov oddaj sproti. Nato smo si ogle- pa smo si ogledali nekdanje živali, zanimivo zbirko rud-
dali še dva manjša, eden služi za snemanje televizijskega nin Žige Zoisa, današnje gozdne in vodne živali... V etno-
grafskem muzeju pa smo videli razstavo o pridobivanju j
soli nekoč.

KULTURNI DAN

Bližal se j'e praznik 29. november - roj'stni dan naše do-
movine. Nekaj" dni pred praznikom smo se začeli priprav-
Ijati za proslavo. Kmalu j'e prišel ta dan.

Proslava se j"e začela.

Prvo točko so izvajali učenci prvih razredov. Ob sprem-
Ijavi tov. Vojke Svetičič so zapeli nekaj' pesmi. Na vrsti
so bili učenci drugih razredov. Recitirali so dve pesmici.
Čez nekaj časa smo bili na vrstj mi. Zapeli smo pesem z
naslovom Djeca i skakavci. Nato so prvički povedali pio-
nirsko zaobljubo. Po tem je tov. ravnateljica povedala
novim pionirčkom kakšen mora biti pionir. Nato so
prvički zapeli še nekaj' pesmi in proslave j'e bilo konec.
Na predmetni stopnji so imeli še kviz, mi pa smo odšli v
razrede in imeli pouk.

Teja Ličar, 4.a

l.NOVEMBER UGANKA

Bližal se j'e žalostni dan - Dan mrtvih. Tovarišica, ki vodi Vsi ta dan proslavijo,
PO je prišla v 4. razred in povedala, da bo na ta dan ko- cicibani se v pionirj'e spremenijo,
memoracija na pokopališču ob grobnici. S sošolko sva se rdeče rute, modre kape
zmenili, da bova tudi midve prisostvovali. Tako sva 1. vsi dobij'o.
novembra odšli proti pokopališču. S seboj sva vzeli šop-
ka rož in sveči, da se bova tudi midve poklonili padlim, Polona Primožič, 7.a
ki so dali življenje za našo svobodo.
MISLIIN ŽELJE, KI SO JIH IZRAZILI
Nataša Tavčar in Blanka Tušar, 4.a SEDMOŠOLCI OB DNEVU REPUBLIKE

NOVEMBRSKO JUTRO Domovina moj"a -
bila si in boš edina.
Novembrsko jutro,
mrzlo, megleno, Ingrid
vsepovsod sivo,
nič več zeleno. Jugosravija,
domovina moj"a Ijubljena,
Ko stopiš na prag, vem, da vroča kri
se mraz vate zažene, in prepiri vsi
lica pordeči so le trenutni,
in naprej odhiti. vem, da v slogi moč
bo nas vodila tudi
Novembrsko jutro naznanja, v prihodnje dni.
da mrzla teta nas bo obiskala,
snega nasula Franci
in za nekaj' časa otroke razveselita.
Zelim, da bi naši narodi in narodnosti
Polona Primožič, 7.a složno načrtovali svoj'o prihodnost -
na temelju pridobitev NOB.

Mojca

Domovina moj'a,
težke čase preživljaš,
a j"az te imam rad
in te ne zapustim.

David

Domovina,
v krvi rojena,
kalili so te hudi časi,
zato ti želim,
da v miru in slogi med tvojimi otroki
bi teklo tvoj"e nadalj"nj"e življenje.

Sašo

Za nas junaki so se borili, Najbližja in najlepša si,
s krvjo svobodo priborili. domovina, meni t i .
Zato, čuvajmo in negujmo jo! Ne pusti se razdreti,
stisni pesti,
Boštjan bodi pogumna te dni.
Samo to si želim,
Domovina, da te nikoli ne izgubim.
ponosna sem nate;
toliko si pretrpela, Metka
toliko sinov izgubila,
toliko krvi prelila, LJUBEZEN
da zaslužiš,
da v miru bi živela. Ko se Ijubezen rodi,
te vse veseli,
Irena v šoli se rad učiš,
same petice dobiš.
Svojo kri junaki mladi Mamici rad pomagaš,
prelili so za domovino pravo, bratcem ne nagajaš.
enakopravno in bratsko. Ko pa Ijubezen zgori,
Dokažimo, da znamo ceniti te spet vse neprestano jezi.
vse te žrtve!
Marjetka Bevk, 8.b
Anja
KAJ JE MLADOST?
Nikoli te ne bom zapustila - domovina,
kajti zavedam se za te prelite krvi. Mladost je radost, ki vsak jo rad ima,
Nikdar me ne bo sram priznati, kakor prva snežinka, ki pade z neba,
od kod sem in kaj sem. kakor sončin žarek, ki sije v srce vsakega,
kakor cvet, ki se spomladi odpre,
Darja najlepši del življenja,
samo ena in zato dragocena.
Moja domovina, prelepa si,
čeprav veliko pretrpela si, Zakaj ni mladost za vse otroke sveta enako lepa?
zato je naša naloga,
da ohranjamo tvoje lepote, Članice uredniškega odbora
tvoje običaje,...
da spoštujemo te: MLADOST

Zdenka Mladost je kot dehteča roža,
ki sred' travnikov cveti;
ko cveti, vsak jo rad ima,
rahel veter jo pozibava sem ter tja.

Ko pa roža odcveti,
ko nič več ne dehti,
nihče se več ne zmeni zanjo,
siva megla jo obdaja.

Cirila Petemelj, 5.r.

LJUBEZEN

Kot cvet, ki spomladi se zbudi,
prav tako Ijubezen se rodi.
Naskrivaj...potiha.,
da nihče, razen tvojega srca,
ne ve za njo.
Izdveh parov oči
Ijubezni iskrica se iskri
in ko se pogleda najdeta,
plamen Ijubezni zagori.
A ko Ijubezni te več ni,
žalostna solza po licu zdrsi.

Alenka Prezelj, 8.b

ŠPORTNI DAN PIONIRJI: 8. razred: 0.36.58.
0.37,19.
V soboto, 3. decembra so imeli učenci petega, šestega, KRAVL: 1. Gantar Borut 0.38,15
sedmega in osmega razreda pol športnega dne. 2. Podgorelec Mitja
3. Tušar Boštjan 0.45.55.
Ob 10. uri so odšli v bazen. Tu je bilo tekmovanje v pla- 0.58.09.
vanju. Pomerili so se najbolj"ši plavalci, iz vsakega oddel- PRSNO: LPrezelj Domen 1.06.09.
ka po štirje. Ostali pa so navijali za posameznike. Najprej 2. Peternelj Miran
so nastopili fantj"e - petošolci, za njimi pa še deklice. Pla- 3. Florjančič Ervin
vali so prsno in kravl. Nato pa so se razvrstili še šestošol-
ci, sedmošolci in osmošolci. Okrog 12. ure je bilo tekmo- PIONIRKE: 8. razred:
vanja konec. Tekmovalci so dosegli naslednj"e rezultate.

PRSNO: 1. NovincMarija 0.52.87.
2. Bavcon Bojana 0.54.89.
KRAVL: 1. Bogataj Zdravko 0.40.55 3. Stravs Bernarda 1.00.11.
2. Močnik Erik 0.41.54
3. Bricfvliha 0.46.66

PRSNO: 1. Bolarič Andrej 0.50.90 SKUPNO ŠTEVILO TOČK
2. Močnik Dejan 1.01.73
3. Lahajnar Leon 1.03.00 1.5C-60+85 = 145
2. 7B -60 + 70 = 130
PIONIRKE: 5. razred 0.43.49 3. 6 A - 6 0 + 40= 100
KRAVL: 1. Prebil Saša 0.48.49
0.51.80 Polona Primožič, 7.a
2. Leban Bojana
3. Peternelj" Bojana 0.50.05.
0.54.63.
PRSNO: 1. Lainšček Klavdija 0.58.59.
2. Mavrič Maša
3. Obid Valentina

KRAVL: 1. Golja Uroš 0.36.18
2.0bid Goran 0.36.58
3. Vojka Marko 0.37.53

PRSNO: 1. Mlekuž Dejan 0.51.59
2. Mlakar Damir 0.51.91
3. Mezek Gregor 0.52.98

PIONIRlK.E: 6. razred 0.41.81 DAN JLA
KRAVL: 1. Zidarič Anja 0.43.77
0.44.86 V sredo, 21. decembra so nas obiskali pripadniki JLA.
2. Lipužič Mojca Učenci 5., 6. in 7. razreda so si lahko ogledali razstavo
3. Uršič Jasna 0.51.06. orožja, osmošolci pa smo imeli razgovor o življ"enju in ŠO:
0.52.46. lanju v JLA. Za podatke smo vprašali podporočnika Mar-
PRSNO: LGashiEdita 0.54.76. ka Gričarja in vodnika 1. razreda Maksa Garmuta.
2. Bavcon Adrijana
3. Podobnik Nuška 1. Uspeh iz osnovnešole za vpis na srednjo voj"aško šolo:
Učenec mora po končani osnovni šoli imeti najmanj"
PIONIRJI: 7. razred: 0.33.10. prav dober uspeh, da se lahko vpiše na srednj'o vojaško
KRAVL: 1. Bašelj David 0.38.11. šolo.
0.39.39.
2. Uršič Dušan 2. Pregledi in tesitranja ob vpisu:
3. Tavčar Jani 0.47.16. Tri dni bivanja v Sarajevu, kjer te temeljito pregledaj"o
0.49.74. vojaški zdravniki. Pri pregledih bodočih pilotov je iz-
PRSNO: 1. Razpet Martin 0.50.78. redno pomembna ostrina vida.
2. Purgar Borut
3. Mlakar Miha 0.50.71. . Dohodek v službi JLA:
0.51.20. Osebni dohodek se giblje pri različnih činih različno
PIONIRKE: 7. razred: 0.57.12. visoko. Podporočnikov mesečni osebni dohodek se
giblje okoli 850.000 novih dinarjev ali 85 starih milijo-
PRSNO: 1. AnitaMočnik nov.
2. Šavli Nataša
3. Leban Snežka

4. Šolanje v voj'aških šolah: 6. Pogoj'i za vpis na voj'aško šolo z drugih šol:
Štipendija ni potrebna, pouk je od 8. do 13. ali 12. Na vojaško srednjo šolo se dijak lahko vpiše najkasne-
ure, popoldanske učne ure in jutranja telovadba. Za- je po 2. letniku katerekoli civilne šole. Lahko pa se po
drževanje izven internata, razen ob izhodih v mesto, je končani splošnoizobraževalni šoli vpiše na vojaško
prepovedano. Solanje in vsa oprema je praktično za- akademijo. Te vojaške akademije so: mornariška, pe-
stonj. hotna in letalska. Če se oseba, ki je končala vojaško
šolo, hoče preusmeriti v kak drug poklic, mora najprej
5. Dnevni red v voj'aškem poklicu: odslužiti določeno obdobje v voj'aški službi ali pa po-
Ob 5. uri j'e vstaj'anj'e, pospravljanj'e, umivanje in po- vrniti vse stroške šolanja.
dobno. Jutranja telovadba ob 6. uri (telovadba je pod
pogojem, da zunaj ni več kot -10 stopinj C pod ničlo), 7. Služba podporočnika:
dopoldan je pouk za vse. Kosilo je ob 14. uri. Sledi Podporočnik ima pod nadzorstvom 5 raketnih in pet
popoldanski odmor, učenj'e in večerja. Kasnej"e se lah- komandnih divizij"onov ter raketni bataljon.
ko gleda T V , igra razne igre in podobno. Ob 8.30 pa
popolna tišina in spanje. Seveda so t u t u d i nočne 8. In še nekaj o vojaških letalih pri nas:
dolžnosti ali straže. Of icirji imajo 3 0 , vojaki pa 25 dni J L A premore naj'modernej"ša letala, med drugim tudi
dopusta na leto. MIG 29, ki dosežejo hitrost 2 maha in pol, kar pomeni
2700 k m / h in tako prebijejo zvočni zid. Naša armada
pa še ni izdelala svoj'ega letala. Edino vojaško letališče
v Sloveniji j'e v Brežicah.

PRVI SNEG

Na nebu so zbrali se sivi oblaki,
prve snežinke poslali,
vso planino pobelili
in otroke razveselili.

Otroci veseli na sneg že h i t i j o ,
tam vsi se brž po hribu spustijo,
nekateri snežene kepe valijo
in sneženega moža naredij"o.

Snežinke bele pa se v dolinah
v kapljice spremenijo,
zaradi toplote se namreč
hitro stopijo.

Polona Primožič, 7.a

ZIMA

Zima se je v vas vrnila,
m i se veselimo,
mrazek nam bo ponagajal,
a mi
se ga ne bojimo.

Belo bo povsod,
ko sneg zapadel bo,
a nas na t o p l i peči
zeblo ne bo.

Teja Ličar, 4.a

JUTRIŠNJI DAN

Jutrišnji dan
se zmeraj' zbudi prvi,
a včasih še ves zaspan.

Zdaj j"e že mrzel,
zebe nas,
pordeči nam lica,
včasih cel obraz.

Milena Baj't, 5.a

UGANRE NOVOLETNO PRAZNOVANJE

Ostre zobe ima, Bližal se je novoltni čas. To j'e čas praznovanja, ko nas
pa ne grizlja, obišče dedek Mraz in nas preseneti s svojimi darili.
ostre kremplje ima,
pa ne kremplja. V šoli smo se dogovorili, da b o m o , tako kot prejšnja leta,
okrasili razrede. Tovarišica nam je povedala, da bo praz-
Tiho stopa iz vasi v vas, novanje na zadnj'i dan pouka. Že nekaj dni prej smo prid-
iz dežele v deželo, no delali. Naredili smo dolgo verigo iz papirja, ki smo j'o
v vsaki odpočije se, napeli med lučmi. Napravili smo razne okraske, snežinke
potem pa naprej o d h i t i . in smo jih nalepili na okna. Razred je bil lep. Končno j'e
prišel težko pričakovani dan. Po končanem pouku smo
Mehke so kakor ptičj'e perje, pričeli s programom. Naj'prej smo si ogledali igrico " D e -
bele kakor labod dek Mraz prihaja". Pripovedovala je o t e m , kako so prav-
in maj'hne kakor čebelice. Ijična bitja pričakala dedka Mraza. V igrici so nastopali
sošolci, ki so se za ta dan zares dobro pripravili. Nato
Emanuela Bašelj, 7.b smo se igrali razne družabne igrice, se sladkali z napoli-
tankami in pili sok. Praznovanje smo nadafjevali s ple-
T i h o padla na o k n o , som. Bili smo veseli in razigrani.
se t i h o stopila,
za sabo pustila Ko je bila ura t r i , smo morali domov. Zaželeli smo si
rosnato sled in nas opomnila, " S r e č n o " in se poslovili.
da kmalu bo prava zima.
Tadej Bizjak, 4.a
Majda Mavri, 7.c
ČE BIL(a) BI . . .
SREČANJE S FERIJEM LAINŠČKOM
Če bil bi sreča,
Sinoči, v ponedelj'ek, 2 6 . decembra smo si nekateri učen- bi nesrečo pregnal;
ci ogledali monodramo Ferija Lainščka Slovenac v naši če bil bi kruh,
kinodvorani. Danes, v torek zjutraj' pa sta književnik in bi lakoto potešili.
igralec M i k i prišla t u d i v našo šolo.
Boštj'an
Zbrali smo se v mali telovadnici, in sicer naj'prej sedmo-
šolci in osmošolci. Poslušali smo odlomek iz nadaljevan- Če bila bi sonce,
ke Ajša Naj'ša, ki še ni bil obj"avljen, in pesmi in zbirke Ci- bi vse otroke na svetu grela.
cibanij'a; vse j'e interpretiral igralec M i k i . Pisatelj pa nam
je predstavil svojo novo pesniško zbirko Visoka pesem, Danijela
ki bo kmalu izšla in je zelo zanimiva, ker v njej' govorij'o
tudi ilustracije. Potem smo književniku postavili nekaj Ce bil bi radio,
vprašanj' in tako izvedeli, da že nekaj let piše, da piše pes- bi samo vesele novice poročal.
m i , prozo in dramske tekste, da živi v Prekmurj'u, da je
svoboden umetnik, da je v Ajšo Naj'šo vpletel utrinke iz Jernej
svoj'e mladosti, pa o tem, kako je Ajšo Naj'šo sploh začel
pisati, da je prvo pesmico napisal že v prvem razredu, in Če bila bi dež,
to na razglednico neki deklici, ki mu je bila všeč, da pri- bi Afriki vodo dala.
pravlj'a novo lutkovno igrico Opico Ošpico - in še marsi- Če bila bi smeh,
kaj'. bi žalost pregnala.
Če bila bi zemlj'a,
Zanimiv pogovor se j'e kar prehitro končal, kajti pred te- bi vsem na Zemlji kruha dala.
lovadnico so že čakali mlajši učenci, da se srečajo z njim Če bila bi jesen,
- Ferijem Lainščkom. bi dolgčas pregnala.

Polona Primožič, 7.a Klavdija
LIT.-NOVINARSKI KROŽEK
OŠ CERKNO - SPOMENIK NOB HOROSKOP

OVEN 21.3.-20.4.

Tvoja Ijubezen traja in traja in traja... dokler ne bo neha-
la trajati. Toda škoda! Ta Ijubezen ne bo traj'na. Končala
se bo takrat, ko bodo tvoj'e o č i ugledale neko osebo s
kavbojkami.

BIK 21.4.-20.5.

Priznaj, da si prepisoval. Še sreča, da tovarišica tega ne
ve. Toda, v Ijubezni se ne da prepisovati, zato se moraš
čimprej potruditi, kajti nekdo komaj' čaka, da prevzame
tvojo Ijubezen.

DVOJČEK 21.5.-21.6.

T o so tvoji meseci. Pokaži, kaj znaš in kaj veljaš. Da bo
Ijubezen res držala, se na plesu nikar ne skrivaj. Pokaži se
v svoji naj'boljši luči.

RAK 22.6. - 22.7. STRELEC23.11.-21.12.

Bliža se deževen dan. Deževalo bo in t u d i tebi bo deževa- Ne veš, kako in kaj, ne hod ne kam, ne veš ne kdaj in ka-
lo iz o č i . Sreča v nesreči. Prejšnja lj"ubezen je minila. To- ko, ne veš zakaj in koliko stane, ne veš k o m u in zaradi
da, t i napreduješ. Na obzorju j'e že nova. česa, ne veš, s kom ali s č i m , ne veš niti ali bo ali ne bo.
Same vprašalnice. Da ti ne bodo zmešale glave, naj ti po-
LEV 23.7. - 23.8. magamo. To velja v Ijubezni. Ampak bo, boš videl.

Čeprav znaš šah dobro igrati, t i bo neka plavooka oseba KOZOROG 22.12.-20.1.
matirala srce. In to samo z dvema potezama. Toda t i se
ne daj. Tako je prav. Mnogo sreče! Laž ima dolge noge in kratek rep. To je čista resnica. Z
nogami beži, z repom pa zabriše sled za sabo. Laž ima
DEVICA 24.8. - 23.9. tudi zelo dolg jezik, ki lahko pride v najbolj skrite kotič-
ke. Kakšen jezik in noge imaš pa ti?
Tvoje sanje se bodo uresničile. Nekdo t i bo hotel poruši-
t i tvoje načrte. Ne bo mu uspelo, kajti vajina Ijubezen je VODNAR21.L- 18.2.
brezmejna. Sreča je na tvoji strani.
Nekdo bo priplesal pred tvoje srce in potrkal nanj. Odpri
TEHTNICA 24.9. - 23.10.
mu vrata in ga poljubi. Dež bo potrkal na tvojo glavo, ko
Ljubezen te tokrat ne čaka za prvimi vrati. V razredu te
bo čakalo presenečenje, nazadnje pa boš iz razreda odšel boš doma pozabil dežnik. Potrkaj se po pameti in se
razočaran. Ne jemlji si tega preveč k srcu. Po dežju ved-
no posije sonce (včasih lahko tudi sneži). začni učiti.

ŠKORPIJON 24.10. - 21.11. RIBI 19.2. - 20.3.

Zaradi snega bo t u d i tvoje srce začelo ledeneti. Ker se Presenečen boš ugotovil, da VSe znaš. Zato t i kontrolka
tvoj'a Ijubezen ne bo posrečila, boš t r d n o zapahnil vrata ne bo delala težav. Da t u d i doma ne bo težav, pridi pra-
v svoj'e srce. Toda, kmalu bo nastopila odjuga t u d i za vočasno na kosilo. S kolesom ne bo težav, razen, če na
tvoje srce. Vrata bodo odpahnile rjave oči. nj'em ne bosta sedela dva.

Alenka, Selma, larjetka,
Darja - 8. r.