Novomeška Pomlad, publikacija

100 LET

PO
NOVOMEŠKI POMLADI

Šolsko leto 2020/2021
Poseb1na izdaja šolskega glasila

Martin Švalj

100 let po novomeški pomladi
Dve leti po prvi svetovni vojni je prišla pomlad – novomeška pomlad. Pre-
budila so se speča hrepenenja mladih nadarjenih umetniških ustvarjalcev,
ki so s kulturnimi dogodki pokazali, da je čas za nekaj novega.
100. obletnice teh pomembnih dogodkov smo se spomnili tudi na naši šoli.
Devetošolci so imeli kulturni dan, v večnamenskem prostoru je bila razsta-
va, nekaj besed in fotografij pa prinaša tudi publikacija, ki je pred vami. V
njej smo osvetlili čas pred novomeško pomladjo, predstavili glavne dogod-
ke in najpomembnejše umetnike ter zabeležili utrinke s kulturnega dne.

2

EVROPA PRED NOVOMEŠKO POMLADJO

 KAPITALIZEM pričakuje večjo učinkovitost dela s pomočjo strojev

 vrstili so se izumi na tehničnem področju, ki so kapitalistom omogočali še večji dobiček

 1895, izum brezžične telegrafije, Marconi
 1898, odkritje radija, M. Curie
 1903, prvi polet z motornim letalom, brata Wright
 1905, relativnostna teorija, Einstein
 1911, Amundsen prišel na južni tečaj

Edvard Munch, Večer na ulici Karla Johana, 1892

 človeka so pričeli nadomeščati stroji, zato so delavce odpuščali
 zahteva po socialnih in političnih reformah je privedla do oblikovanja levičarskih strank
 razvili so transportno mrežo, ki je dramatično spremenila razumevanje razdalje
 možnosti komunikacije
 skrb za zdravje je pripeljala k upadanju smrtnosti
 ekonomske migracije (ljudje poskušajo najti zase in svoje bližnje boljše kraje za življenje)
 industrija je kot temelj narodnega bogastva nadomestila kmetijstvo
 mesta so se dramatično širila (v Londonu je število meščanov med letoma 1801 in

1901 z enega milijona naraslo na šest milijonov in pol)
 v mestih so gradili tovarne, železniške postaje, stanovanjske bloke, nebotičnike …

 ZAČETEK PRVE SVETOVNE VOJNE 1914

 ŽIVLJENJE IN SMRT V STRELSKIH JARKIH
(skromna hrana, blato, podgane, uporaba strupenih
plinov, strašna nova orožja …)

 ŽENSKE PREVZAMEJO MOŠKA DELA

 PO PRVI SVETOVNI VOJNI Tone Kralj, Na razvalinah, 1922

 Evropa je opustošena
 razpad Avstro-Ogrske monarhije, Slovenci smo postali del Države SHS in kmalu zatem

del Kraljevine SHS

 gospodarska kriza
 pereče zdravstvene razmere: rodnost je upadla, narasla je umrljivost, bolezni

(tuberkuloza, španska gripa, griža, tifus, škrlatinka, spolne bolezni)

 veliko ljudi živi v bedi

 zaostrene razmere so povod za nastanek avantgardnih smeri

avantgárda -e ž (ȃ)
1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljud-
skih množic, delavskega razreda
// predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda
2. zastar. prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda

3

NOVOMEŠKA POMLAD

Jeseni leta 1920 (natančneje od 26. septembra do 11. oktobra)

so se v Novem mestu zgodili zelo pomembni kulturni in umetniški

dogodki, ki nosijo ime NOVOMEŠKA POMLAD.
Zakaj pomlad, če so se dogodki odvijali v jesen-
skem času?

pomlád -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pómlad (ȃ)
1. del leta med zimo in poletjem: pomlad se bliža, mineva; ustaviti dela na gradbišču
do pomladi / na pomlad se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi; sneg je obležal glo-
boko v pomlad; zgodilo se je lansko pomlad, knjiž. lanske pomladi
♦ astr. astronomska pomlad doba od pomladanskega enakonočja do poletnega sončnega obrata
// za ta del leta značilno stanje narave: po hribih še leži sneg, v dolini pa je že po-
mlad; cvetoča, zelena pomlad / pesn. pomlad se budi, cveti / zunaj je pomlad pomla-
dansko vreme; pren., knjiž. v njegovem srcu je pomlad; z otrokom je prišla v hišo po-
mlad
2. publ., s prilastkom doba razvoja, uspehov: to je prava kulturna pomlad; to je
nova pomlad države
● knjiž., ekspr. dekle še nima osemnajst pomladi še ni staro osemnajst let; publ. pomlad
narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; ekspr.
pomlad življenja mu je hitro minila mladost; pesn. ti si pomlad mojega življenja sreča,
veselje; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni
sklepi; prim. spomladi

26. septembra 1920 se je Novo mesto vpisalo v zgo-
dovino ne le slovenske, ampak tudi evropske avant-
garde. Povod za to je bila skupina mladih novomeških
kulturnikov: Anton Podbevšek, Marij Kogoj, Miran
Jarc, Božidar Jakac in drugi.
S podporo Riharda Jakopiča so izvedli umetniški dan,
ki je presegal okvire tedanje slovenske umetnosti.

(Matjaž Berger)

4

NOVOMEŠKA POMLAD

KULTURNI IN UMETNIŠKI DOGODKI NOVOMEŠKE POMLADI

1. pokrajinska umetniška (likovna) razstava

26. septembra leta 1920 je bila v Vindišerjevem
salonu v Kandiji odprta 1. pokrajinska umetniška
(likovna) razstava pod pokroviteljstvom Riharda
Jakopiča. Na njej so se predstavili mladi likovniki:
Božidar Jakac, Marjan Mušič, Ivan Cargo, Zdenko
Skalicy in drugi. Svojo sliko Pod oknom je razstavil
tudi Rihard Jakopič.

Poleg preporoda slovenske umetnosti je bila želja organizatorjev približati umet-
nost preprostemu ljudstvu in hkrati poudariti novomeški umetnostni preporod kot
odraz sočasnih vrenj v družbi.

Kogojev glasbeni popoldan

Istega dne je bil glasbeni popoldan na gradu
Kamen, kjer je imel slavnostni koncert na-
darjeni Marij Kogoj, pela pa je domačinka
Zdenka Zikova, članica ljubljanske opere.

Literarni večer Mirana Jarca in Antona Podbevška

V Narodnem domu je bil literarni večer avantgardistične-
ga pesnika Antona Podbevška in pesnika Mirana Jarca. V
družbi s kritikom Josipom Vidmarjem, slikarjem Franom
Tratnikom so sledile burne razprave o umetnosti, nje-
nem bistvu in pomenu za človeka in družbo

»Dolgo že je klilo v mladih srcih na skrivaj hrepenenje po življenju, po razodeva-
nju, po besedi. Na tihem se je pripravljalo in sililo na dan. Ko je dozorelo, tedaj
je z radostnim krikom izbruhnilo in splamtelo v svet.
Dne 26. sept. 1920 je bil v Novem mestu velik praznik. Sorodne duše so se na-
šle in združile. Bili so to mladi umetniki: pisatelji, slikarji, kiparji, glasbeniki.
Združili so se, da dajo duška svojemu hrepenenju in da stopijo prvič skupaj na
plan. Ljubljana je to početje malo postrani gledala, nekako nezaupljivo. Mi pa, ki
sočustvujemo z vsem, kar je živega, smo pohiteli tja, da se ž njimi veselimo.
Mesto je bilo v svečanem razpoloženju. S streh so vihrale zastave, plakati pa so
vabili občinstvo k proslavi.«

(R. Jakopič, v M. Mušič, Novomeška pomlad)

5

NOVOMEŠKA POMLAD

KULTURNI IN UMETNIŠKI DOGODKI NOVOMEŠKE POMLADI

Po razstavi se je zvrstilo še več dogodkov in nastopov, na katerih so sodelo-
vali tudi umetniki iz drugih delov Slovenije. Tako je novomeška pomlad pre-
bujala narodno zavest in močno vplivala na delovanje umetnikov v dvajsetih

letih 20. stoletja, med katerimi je najbolj znan Srečko Kosovel. Ta je

kasneje sodeloval pri reviji Trije labodje, ki je, kot posledica novomeške po-
mladi, začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Revija je udejanjila željo
umetnikov po lastnem glasilu.

Ob odprtju 1. umetniške razstave v Novem mestu. Od leve proti desni sedijo:
Fran Ančik, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Zdenko
Skalicky, Marjan Mušič, Ferdo Avsec.
V drugi vrsti stojijo: Emil Stefanovič, Jože Žabkar, Leon Štukelj, Emil Pureber, Slav-
ko Šepic, Stanko Šproc, Fran Herman, Viktor Schweiger, Karel Pleiweis, Ljubo Ste-
fanovič, Ermin Teply, Slavko Kvas.
V tretji vrsti stojijo: Marijan Polenšek, Stanko Schweiger, Karel Barborič. Fotografijo
hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.

6

NOVOMEŠKA POMLAD

KULTURNI IN UMETNIŠKI DOGODKI NOVOMEŠKE POMLADI

Božidar Jakac: Mohorčičev Korl igra na orglice,
črna kreda, 1919

Jakčev plakat za novomeško pomlad

Božidar Jakac: Skladatelj Marij Kogoj,
črna kreda, 1920

Božidar Jakac: Odkrivanje skrivnosti življenje,
pastel, 1919

Božidar Jakac: Ilustracija Podbevškove pesmi, črna kreda, 1919

Novomeška pomlad je pred stotimi leti zamisel o novi umetnosti in
razmislek o človeku po prvi svetovni vojni združila v gibanje, kulturno-
umetniški podvig, ki je takrat močno razburkal slovenski kulturni pro-
stor, kasneje pa postal temelj slove7nske avantgardne umetnosti.

NOVOMEŠKA POMLAD

NAJVIDNEJŠI UMETNIKI NOVOMEŠKE POMLADI

26. septembra 1920 se je Novo mesto vpisalo v zgodovino ne le slovenske,
ampak tudi evropske avantgarde. Povod za to je bila skupina mladih novome-
ških kulturnikov, Anton Podbevšek, Marij Kogoj, Miran Jarc, Božidar Jakac in
drugi. S podporo Riharda Jakopiča so izvedli umetniški dan, ki je presegal
okvire tedanje slovenske umetnosti.

(Matjaž Berger)

Božidar Jakac

slikar, grafik, fotograf in politik
Rodil se je 16. julija 1899 v Novem mestu.
Študiral je v Pragi.
Delal je kot ilustrator in profesor risanja, kasneje
pa je postal samostojni umetnik.
Veliko je potoval.
Med 2. svetovno vojno je deloval kot kulturnik in
dogodke ohranil v številnih grafikah.
Leta 1974 je za svoje delo dobil Prešernovo na-
grado.
Umrl je 20. novembra 1989 v Ljubljani.

Marij Kogoj

skladatelj
Rodil se je 20. septembra 1892 v Trstu.
Na začetku je bil glasbeni samouk, kasneje je
študiral kompozicijo na Dunaju.
Zaposlen je bil v ljubljanski operi kot korepetitor
in dirigent.
Vrhunec njegovega opusa predstavlja opera
Črne maske (krstno uprizorjena leta 1929).
Umrl je 27. februarja 1956 v Ljubljani.

8

NOVOMEŠKA POMLAD

NAJVIDNEJŠI UMETNIKI NOVOMEŠKE POMLADI

Miran Jarc

pesnik, pisatelj, dramatik, kritik, prevajalec

Rodil se je 5. julija 1900 v Črnomlju.
Obiskoval je novomeško gimnazijo.
V Zagrebu je začel študirati slavistiko, francoščino in
filozofijo, po odprtju univerze v Ljubljani je študij na-
daljeval tam. Ker se je družina težko preživljala, je
študij opustil in se zaposlil na banki.

Med drugo svetovno vojno je bil član OF in kulturni delavec.

Kot avtor, igralec, violinist in vodja je sodeloval v
Slovenskem marionetnem gledališču.
Dela: pesniške zbirke Človek in noč (1927), Novem-
brske pesmi, Lirika, avtobiografski roman Novo me-
sto (po romanu je bil posnet film Veter v mreži).
Po njem se imenuje knjižnica v Novem mestu.
Umrl je 24. avgusta 1942 (padel je med roško ofenzivo).

Anton Podbevšek

pesnik in esejist

Rodil je se je 13. julija 1898 v Novem mestu.
Obiskoval je novomeško gimnazijo.
Bil je prvi slovenski avantgardni književnik, vzornik
Srečka Kosovela.
Izdal je pesniško zbirko Človek z bombami (1925).
Sodeloval je pri izdaji avantgardnih revij Trije labo-
di in Rdeči pilot.
Po njem se imenuje gledališče v Novem mestu.
Umrl je 14. novembra leta 1981 v Ljubljani.

»Bili so neverjetno izobraženi za svoja leta, razgledani in razmišljajoči /…/ Po-
leg tega, da so bili klasično odlično izobraženi in so obvladali klasično literatu-
ro in tuje jezike, so zelo cenili dela Ivana Cankarja. Brali so časopise iz tujine
ter si od tam naročali knjige. Srečevali so se, hodili na sprehode in razmišljali
o razmerah doma in po svetu. Ni presenetljivo, da so sprejeli avantgardo, ki
se je razvila na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje.«

(Majda Pungerčar)

9

NOVOMEŠKA POMLAD

100 LET PO NOVOMEŠKI POMLADI

100. obletnico novomeške pomladi so predvsem v Novem mestu obeležili s
številnimi dogodki.

Po-
leg tega je v večnamenskem prostoru šole postavljena razstava, ob po-
membni obletnici pa je nastala tudi publikacija, ki je pred vami.
Novomeško pomlad smo na kulturnem dnevu spoznavali skozi štiri delavnice:

 literarno
 likovno
 glasbeno
 zgodovinsko
Večini učencev je bila najbolj všeč glasbena delavnica, na kateri smo spoznali
skladatelja Marija Kogoja in sestavili svojo pesem, ki smo jo kasneje zaigrali
z glasbenimi cevmi (boomwhackersi).

10

NOVOMEŠKA POMLAD

100 LET PO NOVOMEŠKI POMLADI

Tudi na likovni delavnici smo se zabavali, saj je vsak upodobil svoj kaos v
tehniki kolagrafije (visoki in globoki tisk). Na lepenko smo z lepilom ter lese-
no palčko nanašali oblike in linije. Likovna delavnica je bila nekoliko daljša,
saj smo za izdelavo izdelkov potrebovali več časa.
Prav tako pa smo morali biti ustvarjalni tudi na literarni delavnici, kjer smo
ustvarjali konstruktivistične pesmi. Iz časopisov smo izrezovali besede, sim-
bole, številke in ustvarjali podobe današnje družbe. Pri zgodovinski delavnici
pa smo se srečali z življenjem v obdobju pred in po 1. svetovni vojni.
Kulturni dan nam je bil zelo všeč, saj smo izvedeli veliko novega in bili
ustvarjalni na različnih področjih.

Anja Grubar, Lucija Rangus, Tija Kotar in Kristina Gorišek, 9. r.

11

NOVOMEŠKA POMLAD

FOTOGRAFSKI UTRINKI S KULTURNEGA DNE

LITERARNA DELAVNICA

Po letu 1920 so se pojavile nove književne, avantgardne smeri: ekspresionizem,
futurizem, kubizem, dadaizem, nadrealizem in konstruktivizem.
Pri literarni delavnici smo se osredotočili na konstruktivizem in ekspresionizem.
Ekspresionisti (vsaj v določeni meri) so bili tudi predstavniki novomeške pomla-
di. Učenci so ustvarjali konstruktivistične pesmi.

Ekspresionizem (lat. expresio – izraz, iztis). Izhodišče ekspresionizma je človekova stiska, re-
snica o svetu se spoznava z vizijami, osrednje teme pa so: razklanost, stiska, svoboda, propad
civilizacije in nastanek novega človeštva – na ruševinah sodobne civilizacije, ki je kriva za vso
bedo, naj bi nastal novi, moralno prerojen človek.
Konstruktivizem pomeni druženje, grajenje, konstruiranje različnih elementov. Besede se dru-
žijo s simboli, matematičnimi in kemijskimi znaki in geometrijskimi liki v novo celoto. Ta ni
zgrajena po običajni logiki, ampak asociativno, naključno.

12

NOVOMEŠKA POMLAD

FOTOGRAFSKI UTRINKI S KULTURNEGA DNE

GLASBENA DELAVNICA
ZGODOVINSKA DELAVNICA

13

NOVOMEŠKA POMLAD

FOTOGRAFSKI UTRINKI S KULTURNEGA DNE
LIKOVNA DELAVNICA

Pred izdelavo matrice kolagrafije smo si ogledali dela slovenskih sodobnih
grafikov: Črtom irja Freliha, Vladim irja M ak uca, Franceta Slane, Brank a
Suhyja, Rika Debenjaka in domačinke Jožice Medle.
Pozorni smo bili predvsem na to, kaj nam je želel umetnik v likovnem delu sporočiti.
Na hrapavo kartonsko podlago, matrico, smo risali z lepilom. Hrapava kartonska površi-
na bo pri tiskanju srednje svetla, gladke površine lepila bodo bele, ugreznjeni deli matri-
ce bodo najbolj temni. Matrico smo tiskali kot globoki in visoki tisk.

14

NOVOMEŠKA POMLAD

FOTOGRAFSKI UTRINKI S KULTURNEGA DNE

Naša pot – posebna izdaja ob 100. obletnici novomeške pomladi
GLASILO OSNOVNE ŠOLE ŠENTJERNEJ
LETNIK 55, OKTOBER 2020
Priprava gradiva za glasilo: Darja Kovačič, Jožica Kocjan in učenke novinarskega krožka
(9. razred)
Urejanje: Jožica Kocjan
Oblikovanje: Darja Kovačič
Fotografije in izvedba kulturnega dne: Kaja Cvelbar, Karmen Jamnik, Jožica Kocjan, Darja
Kovačič, Barbka Kukman, Silvija Švelc

Viri in literatura:
Marjan Mušič: Novomeška pomlad. Ljubljana: Založba Obzorja Maribor in Dolenjska založba Novo mesto,
1974.
Jure Šink: Pregled slovenske književnosti: priročnik za potovanje skozi književnost. Ljubljana: Rokus, 2006.
Camillo Semenzato: Svet umetnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979.
https://www.nm.sik.si/media/pdf/knjiznica/Novomeska_pomlad.pdf
https://www.novomesto.si/100pomladi/o-novomeski-pomladi/
https://www.delo.si/kultura/razno/100-obletnica-novomeske-pomladi/
https://sl.wikipedia.org
https://fran.si/

15

16