Dobrote iz Prgarije

Dobrote iz..............................................
Prgarije..............................................



Resnično bogastvo je dobro,
ki ga človek stori svetu.

Turistično in Kulturno-umetniško
društvo Zasip izražata prisrčno
zahvalo Bojani Pipan za
prizadevnost pri ohranjanju
kulturne in naravne dediščine
našega kraja. Zavedamo se, da
v svoje delo ni vložila le znanja
in bogatih izkušenj, pač pa
predvsem veliko srce. Njeno
delo je namreč eden od temeljev
pričujoče knjižice receptov in
odmevnosti projekta “Prgarija”
v naši vasi in drugod po Sloveniji.



Dobrote iz
Prgarije

Ime Prgarji so dobl’ domačin’
u Zas’p u tist’h cajth, k’ so še
po cev’mo Hom tepke rasle.

Ampak jih niso imel’ za mošt’
al’ pa šnops – k’e pa! Tepke so
obral’, j’h posuš’l, poj so j’h pa
zmlel’, z d’ga je pa ratova taka
moka, k’ se ji je rekvo prga.

B’va je pa zvo zan’č, ampak so
bl’ preveč šparovn’, da’b drugo
k’pil. Use so z’ne kuhal’ – še kr’h
so pekl’. No, in glih zavolj’ te
moke pa šparovnost’ so še z’ej
domačin’ Prgarji.

(Po ljudskem izročilu)



Kazalo 1
5
Uvod: Podoba in okus raja 7
Predgovor 9
Od ideje do odličnih dobrot 13
Tepke
Mladi Prgarji 15
17
Sestavine za pripravo prgarskih jedi 19
Prgina moka 19
Kuhane tepke 21
Prgine drobtine
Hruševa vodá 23
25
Recepti 27
Kruh prgovc 29
Prgin zvitek na ohrovtu 31
Prgini cvrčki 33
Polnjene prgine krpice 35
Kolač Marije Terezije 37
Nadevana prgačinka 39
Prgin zavitek 41
Prgina marmelada 43
Prgina potica 45
Čebulni obročki s hruševo vodó 47
Prgini cmoki 49
Prgini štruklji 51
Fižolov namaz s prgo 53
Tepke v čokoladi
Tepkovec 55

Prgarija se predstavi

Prof. dr. Janez Bogataj

Podoba in okus raja;
tudi s tepkami!

Če nek kulturni pojav dobi velike vsebinske, uporabne in še kakšne
razsežnosti, se po navadi na različne načine »folklorizira«. To pomeni, da
nastane ena ali več inačic pripovedi o motivih za njegov nastanek, razlage
izvora in razvoja, tudi njihovih posledic. To velja tudi za znamenito, po vsem
slovenskem in srednjeevropskem prostoru razširjeno, a marsikje skoraj
pozabljeno hruško tepko ali moštarico. Njena množična popularnost je
botrovala najrazličnejšim razlagam in pripovedim o pomenu njenega imena.
Ena od njih pripoveduje, kako je cesarica Marija Terezija tudi Slovencem
ukazala sajenje te sorte hrušk, da bi omilila lakoto. Kdor tega ukaza ni
izvajal, naj bi bil tepen, in zato to sorto hrušk imenujejo tepke …

Prav prisrčna zgodba, ki seveda Šele potem je sledilo stiskanje
nima nikakršne opore v virih in ali prešanje pridobljene drozge.
strokovnem pogledu. Slednji, Uporaba stiskalnice ali preše v
etimološki, izvaja pomen besede celotnem postopku je razvojno
iz glagola tepsti, kar naj bi mlajša od drobljenja v žlebu ali
bilo povezano s tehnološkim koritu. V stiskalnici so iz hruševe
postopkom pridobivanja drozge iztisnili sok, ostanek pa se je
nizkoalkoholne ali nealkoholne imenoval tropine ali prga. Podoben
pijače mošta. Hruške moštarice so izraz poznajo tudi v severovzhodni
namreč najprej razdrobili oziroma Sloveniji za ostanek pri stiskanju
steptali v polkrožnih lesenih bučnega olja iz bučnih semen.
koritastih žlebovih s pomočjo Tepkine tropine so bile po koncu
večjega okroglega kamna, stiskanja popolnoma brez sočnosti,
podobnega mlinskemu. Po drugem torej puste. Zato je beseda prga
načinu so jih prav tako najprej postala v nekaterih območjih
zdrobili ali (s)tepli v lesenem koritu Slovenije sinonim za neprijetnega,
s pomočjo večjega lesenega bata. zoprnega, jeznoritega človeka, celo

1

neke vrste psovka (npr. Ti, prga mletih posušenih tepk so dobili
sitna!). tepkino moko, ki je služila za
peko razmeroma pustega, a zelo
V Zasipu pomeni prga hruško okusnega kruha. Iz svežih in dobro
tepko in verjetno se je zaradi zrelih tepk so stiskali pijačo mošt,
množičnosti nasadov njenih dreves ki je bila najbolj množična pijača
ter pogostejše uporabe plodov ob delih na polju, na planinah
v prehrani (zlasti v obdobjih ali v gozdovih. Iz sladkastih tepk
pomanjkanja) prebivalcev oprijelo še danes nekateri kuhajo žganje,
ime Prgarji, ki vsekakor nima zgoraj tehnološko poenoten destilat, ki
opisanih sinonimnih pomenov, ima zaščitno označbo gorenjski
ampak je povezano z lokalnima tepkovec.
gospodarstvom (sadjarstvom) in
s prehransko kulturo. Te »male« Povedano je verjetno primeren
hruške so imele v slovenski uvod h knjigi Dobrote iz Prgarije,
prehranski dediščini večstransko ki je delo prizadevnih, predvsem
uporabnost. Zrele tepke so pa inovativnih prebivalk Zasipa,
posušili na pečeh ali v sadnih torej Prgark, ki so se odločile
sušilnicah in jih tako konzervirali natisniti knjigo z recepti,
za zimske mesece, podobno kot temelječimi na enem samem
tudi nekatero drugo suho sadje živilu, tj. prgi ali tepki. Zbrale
(jabolčne krhlje, slive, češplje). so 15 receptov za sestavine in
Kuhane posušene tepke so bile jedi ter dodale še opis kuhanja
odličen kompot in osvežilna pijača. žganja gorenjskega tepkovca.
Tako kuhane hruške so po navadi Predstavljajo načine izdelave
postregli ob koncu poročnega tepkine moke in drobtin, tudi
veselja, kar je bilo znamenje, kako se skuhajo hruševa vodá in
naj gredo povabljeni domov. tepke. Sledi predstavitev peke
Narezane in zmlete tepke so bile kruha, pogače, palačink, zavitka
pogosto dodatek v kruhu, zlasti vse do izdelave marmelade,
še v prazničnem božičnem. Prav štrukljev in potice ter za konec,
tako so jih uporabljali za nadev kako se tepke slastno oblijejo s
v kuhanih in zabeljenih testenih čokolado. Knjiga nima pomena
žepkih ali krapih, ki so bili, tudi z le za lokalno prebivalstvo in vse,
drugimi nadevi, splošno razširjena ki obiskujejo Bled z okolico,
jed na Gorenjskem. Iz drobno Jelovico in Pokljuko, Kašarijo,

2

Dolino in druga slikovita območja
tega dela Gorenjske. Predstavlja
namreč šolski primer, kako lahko
gradimo sodobno kulinarično
razpoznavnost in istovetnost
enega samega kraja, če nam le
prehranska kulturna dediščina
pomeni izhodišče za iskanje
inovativnih, sodobnih rešitev. Prav
zato bi bilo še kako nujno, da bi
pričujoča knjiga pomenila tudi
prebujenje siceršnje kulinarične
ponudbe, ki je žal vedno bolj pod
vplivom najrazličnejših globalnih
prehranskih neumnosti. Podobo
in okuse raja lahko naredimo
tudi s tepkami!
Prof. dr. Janez Bogataj

3

Na prvem Prgarskem dnevu leta 2014, Peter Zupan in Mateja Vilman

Predgovor

Pričujoča knjižica receptov iz prge je kuharska brošura, s katero želimo vse
domačine in obiskovalce spodbuditi, da tudi sami pripravijo in postrežejo
jedi iz sestavine, ki je dala Zasipu domače ime Prgarija. Govorimo o vrsti
hrušk, ki je že od nekdaj značilna za to območje. Za zanimiv in poučen
etnografski prispevek o zgodovini tepk je poskrbel domačin Primož Koren.
V knjižico smo poleg recepta za značilen prgin kruh vključili še druge
recepte, tako za slane kot sladke jedi, s prgino moko. Podrobno je opisana
tudi izdelava moke, narejene iz posušenih suhih hrušk tepk, ki je osnova
vsem zbranim prgarskim dobrotam.

Knjižica vsebuje 15 izbranih vzdušje za domačo mizo. Tiste
receptov s podrobnimi navodili bolj nevešče priprave dobrot pa
za pripravo prgarskih jedi, tako da vabimo v gostilno Kurej, kjer so jedi
jih boste lahko pripravljali tudi vi, iz prge na našo pobudo vključili v
dragi krajani in drugi zainteresirani dnevno ponudbo. Bodimo ponosni
gurmani. Receptom prilagamo na lokalno kulinariko in skupaj
še opis kuhanja žganja iz tepk. poskrbimo za ohranjanje tradicije
Prepričani smo, da se bodo ter za prenos znanja na naslednje
marsikomu že ob listanju knjige generacije.
pocedile sline, saj so navodila
opremljena s fotografijami jedi, Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali
za katere je poskrbela domačinka svoj delež in nam omogočili
Andreja Pogačar in predstavljajo izdajo prgarske knjižice receptov.
slikovit odraz vloženega dela. Hvala pokroviteljem za podarjena
sredstva, ki so nam omogočila natis
Želimo si, da bodo izbrani recepti knjižice Dobrote iz Prgarije.
iz pričujoče knjižice obogatili vaše
krožnike, omizju pa prinesli obilo Dober tek!
kulinaričnih užitkov. Jedi lahko
ponudite tudi svojim gostom in s Peter Zupan, Mateja Vilman
tem pričarate še bolj gostoljubno KUD in TD Zasip

5

Bojana Pipan

Od ideje do odličnih dobrot

Bojana Pipan že več kot 30 let svoj prosti čas namenja društvom v Krajevni
skupnosti Zasip. Spominja se, da je že v otroških letih z odprtimi usti
poslušala pripovedovanja starejših o prgi, tepkah in drugih zanimivostih
o Prgariji. Kmalu se je začela tudi sama ukvarjati z dejavnostmi v vasi in
naprej širiti ljudsko besedo. Sodelovala je v pevski skupini Strune, ki se je
kasneje preimenovala v Prgarke, in članice so 15 let delovale v Kulturno-
umetniškem društvu Zasip. Ob prijetnem druženju in koristni družbeni
dejavnosti so poskrbele za kulturno in medgeneracijsko sodelovanje ter
za prenos tradicije Prgarije.

Bojana Pipan je bila štiri leta tudi Vasica prelepa je na hribu zrasla, 
predsednica KUD Zasip. Do leta po pobočju Homa se je živina pasla.
2011 je vodila otroško skupino Tu so orehi, lešniki in tepke zoreli, 
Navihančki, leta 2014 pa je pod vasjo na polju pa žito vsako
ustanovila skupino Mladi Prgarji, leto so poželi.
s katerimi obujajo vaške legende,
običaje, narečja, plese, pesmi in Vse te pridelke Prgarji so znali
lokalno kulinariko. uporabiti, si svoje kašče vsako leto
napolniti in tako kljub pomanjkanju
Bojanina največja želja je ohraniti lakoti se izogniti.
običaje in šege v vasi ter zagotoviti
prenos znanja na naslednje V tistih časih nista se cedila med in
generacije. V ta namen je na mleko, denarja ni b’lo za priboljške
podlagi pripovedovanj, z lastno in obleko.
domišljijo in s kuharskim znanjem
skrbno izbrala ter zapisala recepte A Prgarji za nič na svetu ne bi
za nekatere tipične jedi iz prgine zapustili kraja, ki že naš pesnik
moke, mi pa smo jih združili v ga je imenoval podoba raja.
knjižico receptov z naslovom
Dobrote iz Prgarije. Bojana Pipan

7

Primož Koren

Tepke

Sadje je že od nekdaj predstavljalo pomemben del človekove prehrane.
Zagotavljalo mu je energijo in še pomembneje – vitamine ter minerale.
Človeku je zato skozi tisočletja uspelo kultivirati številne vrste sadja in jih
prilagoditi okolju ter svojim potrebam, in tako je nastalo nešteto sort sadja.

Gojenje sadja na Slovenskem je pip, piparstvu, znanem na bližnjih
izpričano že pri staroselcih. Slovani Gorjušah. Listi tepke so temno
so ob naselitvi v Vzhodne Alpe že zeleni, suličasti in spodaj poraščeni
poznali jabolka, hruške, slive in z majhnimi belimi dlakami. Cveti
češnje. Janez Vajkard Valvazor že maja in julija, rodi septembra
v 17. stoletju omenja gojenje in in oktobra. Najbolje uspeva na
tudi že razvito sadjarstvo. Opisuje nadmorski višini od 400 do 800
gojenje jabolk, hrušk, sliv, češenj, metrov, lahko tudi na višini 1000
višenj, breskev, marelic, orehov, metrov nad morjem. Drevo preživi
kutin, ribeza in kosmulj. Večinoma tudi 200 let. Plod je droben,
so ljudje sadje gojili kot dopolnilno okrogel in svetlo zelene barve, ki
dejavnost, saj so pridelek porumeni in porjavi, ko dozori.
največkrat porabili doma. Šele Meso zrelega plodu je mehko,
kasneje se je sadjarstvo razvilo v sladko in mokasto.
pomembno gospodarsko panogo.
Kljub temu da tepka ni izrazito
Poleg jabolk in sliv je bila namizno sadje, je široko uporabna.
najpogostejša vrsta sadja hruška Jeseni so dozorele plodove otresli
in morda najbolj znana sorta hrušk z dreves in iz njih stiskali mošt,
je bila tepka. Sorta je znana po kuhali žganje ali pa so jih sušili.
celotni Srednji Evropi. Drevo tepke
zraste do 20 metrov. Skorja je rjava Tepke za hruševo vino, imenovano
in hrapava. Les je trd, malo prožen mošt, so v davnih časih v
in zelo uporaben za pohištvo in preprostih koritih mečkali in tepli
v rezbarstvu. Znana je uporaba z raznimi pripomočki. Iz tega
hruškovega lesa v izdelovanju jezikoslovci izvajajo nastanek

9

Tepke v mužjanskem sadovnjaku

besede tepka. Kasneje so za to Uporabne so bile namreč tudi po
uporabljali posebne mline. Lahko dolgih desetih in več letih. Suhe
so bili ročni, lahko pa gnani z tepke so bile zelo trde, zato so
živinsko vprego, ki je mlin gnala iz njih največkrat kuhali kompot,
z vrtenjem okrog osi. Tak mlin se hruševo vodó, ali pa so jih mleli
je imenoval gepelj. Zmleto maso v moko. To moko so, v času
so stisnili v stiskalnicah – prešah pomanjkanja, ko zaradi slabe letine
in iz njega iztisnili sok, iz katerega ni bilo dovolj pšenice ali drugih
je po alkoholnem vrenju nastal žit, mešali med belo moko in iz
mošt. Mošt je bil, predvsem v tega pekli kruh, imenovan prga.
nevinorodnih krajih, sredstvo Kruh je bil nizek, gost, trd in suh,
opijanja, pomemben pa je bil tudi a zaradi sladkosti so ga radi jedli
kot vir kalorij in krepčilo. Kasneje otroci. Med starejšimi ljudmi se je
v zgodovini so iz tepk kuhali tudi še danes ohranil rek suh/pust kot
žganje. prga.

Za našo vas pa so najpomembnejše Gojenje tepk in njihova uporaba je
posušene tepke. Ime tepka bila razširjena tudi drugje, zato ne
izhaja iz časa avstro-ogrske vemo zagotovo, zakaj se je ravno
monarhije, ko je cesarica Marija za Zasipljane uveljavil izraz Prgarji.
Terezija ukazala ljudem, zlasti V preteklosti je bil večinoma
kmečkemu prebivalstvu, naj zaradi zbadljiv ali celo žaljiv, danes pa ima
preprečevanja lakote množično precej bolj pozitivno funkcijo in se z
nasadijo in razmnožujejo hruške. njim predstavlja tudi naše turistično
Kdor tega ni hotel, naj bi bil tepen. društvo.
Tako se je hrušk prijelo ime tepka.
Primož Koren
Zrele plodove tepk so Zasipljani
sušili na soncu, v ali na pečeh in v
posebnih sušilnicah, imenovanih
pažba. Ime pažba se je v Zasipu
ohranilo kot domače ime Pri
Pažbarju. Suhe tepke so shranjevali
v koših in skrinjah na podstrešjih.
Zelo pomembna lastnost suhih
tepk je bila njihova dolgotrajnost.

11

Pobiranje tepk na Homu (zgoraj), mlada in zelena tepka (na sredini), medena
tepka (spodaj, levo), posušena tepka (spodaj desno)

Mladi Prgarji

Skupina otrok je pod tem imenom začela delovati v letu 2014. Vsi so bili
in so še dejavni tudi pri podmladku območne organizacije Rdečega križa.
Otroška skupina je zelo ustvarjalna in motivirana za nastope.

Na prireditvah obujajo vaške Najlepše nas posušijo kar cele.
legende, običaje, narečja, plese, Ali pa nas narežejo na krhlje in
pesmi in lokalno kulinariko. posušijo. Tako postanemo prge.
Posebej se veselijo vsake jeseni, Ranjene pa obrežejo in iz njih
ko na pobočjih Homa pobirajo naredijo marmelado ali pa jih
tepke, nato pa se pri Bojani doma zmeljejo in namenijo za žganje –
ob prijetnem druženju učijo peke tepkovec ali razne likerje. Poglejte,
kruha iz prave prgine moke. kako smo osušene in zgrbančene!
Zato smo dobile ime prge. Kako
Ob sončnih dneh z zanimanjem smo stare! Ampak s pravo pripravo
opazujejo postopek medenja tepk. zelo dobre, zelo okusne.
Svoja opažanja so strnili v Zgodbi
o tepki:

Taka sem videti, ko zrastem in
padem z drevesa. Sem lepa,
mlada, zelena, napetih ličk in trda.
Lepa mlada tepka. Čakam, da me
poberejo s tal in odnesejo domov
na toplo.

Še vedno čakam, ležim na samem
in se medim. Takole sem videti, ko
sem zrela in medena in rjave barve.
Pripravljena sem za nadaljnjo
obdelavo. Še vedno sem tepka.

13



Sestavine..............................................

za pripravo
prgarskih

jedi

16

Prgina moka

Prgina moka je osnovna sestavina skoraj vsem dobrotam iz Prgarije.

Konec septembra oziroma začetek Suhe tepke – krhlje namočimo
oktobra naberemo hruške tepke v vroči vodi, odcedimo in jih z
in jih damo medit na zrak, da mešalnikom meljemo toliko časa,
postanejo mehke ter se obarvajo dokler ne dobimo prgine moke.
rjavo. Lahko jih narežemo na krhlje
ali pa posušimo kar cele, odvisno Drugi način je, da jih damo za
od namena oziroma načrtovanih kratek čas v zamrzovalnik in
izdelkov. nato zmrznjene zmeljemo do
prgine moke. Meljemo jih lahko
Ko so že lepo medene, jih deloma z multipraktikom ali z napravo za
posušimo v pečici ali v kmečki peči, rezanje mesa. Moko damo v vrečke
nato pa jih damo sušit na zrak. To in jih hranimo v zamrzovalniku.
delamo izmenično nekaj dni, dokler
niso popolnoma suhe.

17

18

Kuhane tepke

Tepke kuhamo najmanj 30 minut oziroma toliko časa, da postanejo mehke.
Kuhane odcedimo, jih zmeljemo in prepasiramo.

Prgine drobtine

Star prgin kruh – prgovc posušimo in ga zmeljemo v drobtine (glej pripravo
prginega kruha).

19

20

Hruševa vodá

- ½ kg suhih tepk (celih ali v krhljih)
- sladkor (po okusu)
- ½ vrečke nageljnovih žbic oziroma klinčkov
- 2 palički cimeta
- 1 vejica ali žlička suhe mete in melise
- ½ limone

1. Hruške tepke damo v vrelo
vodo.

2. Dodamo sladkor, nageljnove
žbice, cimet, meto, meliso in
limono.

3. Vse skupaj kuhamo pol
ure do ene ure in nato
precedimo.

21



Prgini..............................................
recepti..............................................

24

Kruh prgovc

8mi0n - 200 g ajdove moke 2. Dodamo prgino moko,
- 600 g pšenične ocvirke, praženo čebulo,
nariban (napol kuhan) krompir,
temne moke eno žličko soli in vrečko
- 150 g prgine moke suhega kvasa ali kvasec (kvas,
- 2 žlici ocvirkov sladkor, moko in mlačno
- 2 praženi čebuli mleko zmešamo skupaj ter
damo na toplo, da vzhaja).
srednje velikosti Vse skupaj zgnetemo v
- 2 naribana krompirja kvašeno testo. Testo naj
počiva 30 minut.
(napol kuhana v olupkih)
- vrečka suhega kvasa

ali kvasec*

* Priprava kvasca: 3. Nato oblikujemo poljubno
- 1 kocka kvasa velike hlebčke, žemlje, kitke,
- 1 žlička sladkorja štručke ..., jih damo vzhajat še
- 1 žlička moke za pol ure, nato pa pečemo v
- 2 žlici mlačnega mleka pečici na 200 °C (odvisno od
pečice).

1. Ajdovo moko poparimo 4. Kruh je pečen, ko rahlo
(polijemo z vrelo vodo). porjavi.
Presejemo pšenično moko
in jo dodamo k ohlajeni
ajdovi moki.

25

26

Prgin zvitek na ohrovtu

4mi5n - 1 velika glava ohrovta v kateri so se kuhali listi
- ščepec soli ohrovta. Primešamo nekaj žlic
- žlička majarona in timijana prgine moke. To zmes damo
- 1 lovorjev list na pomaščen pekač.
- 2 srednje veliki čebuli
- 2 stroka česna 3. Nadaljujemo s pripravo
- 300 g jurčkov nadeva. Jurčke prepražimo
- sok ½ limone na maščobi. Dodamo na
- 70 g suhih paradižnikov, drobne kocke narezane
suhe paradižnike. Ko je
vloženih v oljčnem olju prepraženo, dodamo
- 100 g prgine moke ali prgino moko, mlete orehe,
limonin sok in kislo smetano.
mletih kuhanih tepk Sestavine premešamo in
posodo odstavimo z ognja.
(glej str. 17, 19) S tem nadevamo ohrovtove
liste tako, da na sredino lista
- 1 žlička mletih orehov damo žličko nadeva, zunanje
- 3 žlice kisle smetane strani lista pa prepognemo
- 10 rezin naribanega navznoter in zvijemo od
spodaj navzgor v sarmice.
poljubnega sira
4. Zvitke naložimo v pekač na
1. Deset listov ohrovta damo dušen ohrovt in jih polijemo s
v vrelo vodo za eno minuto, kislo smetano. Na vsak zvitek
nato jih odcedimo. Vodo damo košček poljubnega
prihranimo za pripravo sira. Zvitke pri 180 °C pečemo
posteljice. v pečici približno 20 minut
(odvisno od pečice).
2. Preostali ohrovt zrežemo na
kocke, popražimo na čebuli,
dodamo česen, majaron,
lovorjev list, timijan in sol.
Dušimo in zalivamo z vodo,

27

28

Prgini cvrčki

2mi0n Testo: 1. Vse sestavine za testo
zmešamo v gladko maso, ki
- ½ l mleka naj bo malo gostejša kot za
- ½ l hruševe vodé palačinke.
- 2 jajci
- 600 g pšenične 2. Testo naj 20 minut počiva,
nato ga z žlico zajemamo
temne moke in polagamo v vroče olje.
- 100 g prgine moke
- ½ kocke svežega ali 3. Ko so cvrčki ocvrti, jih
potresemo s sladkorjem
½ vrečke suhega kvasa za posipanje in s cimetom.
- ščepec soli Cvrčke lahko jemo vroče ali
hladne. Zraven postrežemo
- olje za cvrtje prgino marmelado, v katero
- mleti sladkor in cimet pomakamo cvrčke.

za posip

29

5mi0n Testo:

- 20 g ajdove moke
- 110 g pšenične temne

moke ali bele moke
- 1 jajce
- 2 rumenjaka
- 1 žlica oljčnega olja

Nadev:

- 1 žlica svinjske masti
ali oljčnega olja

- 1 čebula
- 1 domača klobasa
- ščepec soli
- žlička timijana, peteršilja,

majarona
- 1 žlica ocvirkov
- 100 g kuhanih mletih tepk

(glej str. 19)

- 1 žlica prginih drobtin

(glej str. 19)

- 2 jajci
- ocvirki/drobtine (po želji)

30

Polnjene prgine krpice

1. Testo: 3. Oblikujemo krpice:
Zamesimo testo kot za Testo, ki je 20 minut počivalo,
rezance: ajdovo moko zvaljamo na debelino pol
poparimo in ko se ohladi, centimetra in ga narežemo na
dodamo presejano pšenično kvadratke. V vsak kvadratek
moko. Dodamo jajce, damo eno žličko nadeva in
rumenjak in oljčno olje oblikujemo krpice trikotne
ter zgnetemo testo kot za oblike. Robove krpic lahko
rezance. Testo naj počiva 20 malo namažemo s preostalim
minut. beljakom, da jih lažje zlepimo
skupaj.
2. Med tem časom pripravimo
nadev: Čebulo prepražimo 4. Krpice damo v vrelo slano
na svinjski masti ali oljčnem vodo in jih 20 minut kuhamo
olju in dodamo klobaso, na zmernem ognju. Ko
narezano na kocke. Dodamo so kuhane, jih odcedimo.
še začimbe in ocvirke, nato Lahko jih zabelimo z ocvirki
pa vse skupaj premešamo ali drobtinami. Postrežemo
in ohladimo. Ko je zmes vroče in jim dodamo
ohlajena, dodamo mlete poljubno omako.
kuhane tepke, drobtine, jajca
in dobro premešamo.

31

32

Kolač Marije Terezije

8mi0n Vlečeno testo (lahko 1. Pekač namastimo in nanj
uporabimo tudi kupljeno polagamo plasti testa:
vlečeno testo): najprej plast vlečenega testa
(1/3 vsega testa), nato plast
- 350 g pšenične moke krompirjevega nadeva (1/2
- 150 ml vode vsega nadeva) in nazadnje
- ščepec soli plast tepkinega nadeva
- čajna žlička olja (1/2 vsega nadeva).

Krompirjev nadev: 2. Vse plasti ponovimo, na
koncu pa položimo še eno
- 5 velikih naribanih krompirjev plast vlečenega testa.
(napol kuhanih v olupkih)
3. Premažemo z jajcem in s kislo
- 1 čebula, prepražena smetano, večkrat prebodemo
na maščobi ter damo v pečico. Pečemo
30 minut pri 180 °C.
- 1 jajce
- ščepec soli
- žlička timijana, peteršilja,

majarona

Tepkin nadev:

- 12 žlic kuhanih mletih
tepk (glej str. 19)

- 2 žlici mletih orehov
- 2 žlici medu
- žlička cimeta in mletih

klinčkov
- 1 jajce
- 2 žlici kisle smetane

33

34

Nadevana prgačinka

4mi5n Palačinke: 1. Spečemo palačinke.

- ¼ litra mleka 2. Na oljčnem olju prepražimo
- ¼ litra hruševe vodé čebulo in domačo klobaso,
narezano na kocke.
(glej str. 21) Dodamo kuhane mlete
tepke, drobtine, jajca,
- 2 jajci začimbe, ocvirke in prgino
- 300 g pšenične moke moko ter vse skupaj dobro
- ščepec soli premešamo.
- žlička sode bikarbone
3. Palačinke obložimo z
Nadev: nadevom, jih položimo v
pekač in pečemo približno 20
- 2 žlici oljčnega olja minut na 200 °C (odvisno od
- 1 srednje velika čebula pečice).
- 1 domača klobasa
- 100 g kuhanih mletih tepk 4. Ko so palačinke pečene,
jih narežemo na poljubne
(glej str. 19) kose. Postrežemo lahko tudi
hladne.
- 1 žlica prginih drobtin

(glej str. 19)

- 2 jajci
- žlička timijana, peteršilja,

majarona
- ščepec soli
- 1 žlica ocvirkov
- 3 žlice prgine moke

(dodamo na koncu v nadev)

35

36

Prgin zavitek

4mi5n Vlečeno testo (lahko 1. Sestavine za vlečeno testo
uporabimo tudi kupljeno zgnetemo in oblikujemo dva
vlečeno testo): hlebčka, ki naj počivata 20
minut.
- 350 g pšenične moke
- 150 ml vode 2. Vse sestavine za nadev
- ščepec soli zmešamo, nadevamo vlečeno
- čajna žlička olja testo in ga zvijemo kot za
zavitek.
Nadev:
3. Zvitek damo v pekač, ga
- 200 g nepasirane skute večkrat prebodemo in
- 2 dl kisle smetane premažemo z jajcem. Pečemo
- 200 g mletih kuhanih tepk približno 20 minut na 180 °C
(odvisno od pečice). Ko je
(glej str. 21) zavitek napol pečen, ga
zalijemo s hruševo vodó in
- 100 g prgine moke pečemo do konca.
- 2 žlici orehov
- 2 žlici rozin 4. Ko se zavitek ohladi, ga
- 2 žlici prgine marmelade posujemo s sladkorjem
- 1 jajce za premaz v prahu in cimetom.
- 2 dl hruševe vodé (glej str. 19)
- sladkor v prahu in cimet

za posip

37

38

Prgina marmelada

nekaj - 1 kg zrelih tepk 4. Marmelado nato shranimo v
ur - ½ kg sladkorja temnem in hladnem prostoru.
- 1 vejica mete in melise
- ½ limone (za okus, na MEŠANA PRGINA
MARMELADA
koncu jo poberemo ven) Osnovni prgini marmeladi
- 2 žlici želirnega sladkorja dodamo različno sezonsko
- 3 žlice prgine moke sadje (grozdje, rabarbaro,
- žlička cimeta bučke, češplje ...). Tako
dobimo več vrst marmelade,
1. V kozico nalijemo toliko vode, katerih osnovna sestavina so
da pokrijemo dno. Dodamo tepke.
narezane tepke, sladkor,
limono in dušimo najmanj 2 PRGINA MARMELADA Z
uri. Nato dodamo še meliso RABARBARO
in meto, cimet, želirni sladkor Sestavine:
in dušimo še 30 minut. - 1 kg zrelih tepk
- ½ kg rabarbare
2. Počakamo, da se marmelada - 1 kg sladkorja
nekoliko ohladi, in jo - 3 žlice želirnega sladkorja
pretlačimo. - ½ limone
- 1 vejica mete in melise
3. Na koncu dodamo prgino
moko in marmelado še Postopek priprave je enak kot
vročo nalijemo v sterilizirane pri osnovni prgini marmeladi.
kozarce ter zapremo. Kozarce Postopek ponovimo tudi, če
obrnemo in jih pokrijemo kuhamo prgino marmelado
s krpo, da se ohladijo z jabolki, grozdjem, bučkami,
(marmelada naj se ohlaja s češpljami itd.
približno en dan).

39

40

Prgina potica

8mi0n Testo: Premaz:
- 1 dl hruševe vodé
- 250 ml hruševe vodé - 1 jajce

(glej str. 21) 1. Sestavine za testo zmešamo
in pregnetemo. Testo naj
- 250 ml pogretega mleka počiva od 15 do 30 minut.
- 2 jajci
- 300 g topljenega masla 2. Pripravimo prgin nadev, in
sicer tako, da zmešamo vse
ali 2 žlici olja sestavine skupaj.
- ščepec soli
- 1 kg pšenične moke
- 200 g prgine moke
- vrečka suhega kvasa ali kvasec

iz 1 kocke svežega kvasa

Prgin nadev: 3. Testo še enkrat pregnetemo
in ga pustimo počivati še 10
- 300 g mletih kuhanih tepk minut.

(glej str. 19) 4. Testo zvaljamo na prst debelo
in namažemo s prginim
- 200 g skute nadevom.
- 2 jajci
- 3 žlice sladkorja 5. Nato ga zvijemo, večkrat
- ščepec soli prebodemo in premažemo
- 1 vaniljev sladkor s premazom, nato pa damo
- žlička mete, melise, cimeta v pečico, ki jo predhodno
- žlica pehtrana ogrejemo na 180 °C. Pečemo
- 1 žlica ruma približno 45 minut.
- 2 žlici lešnikov ali orehov
- 1 lonček kisle smetane
- 2 žlici prginih drobtin

(glej str. 19)

41

42