Časopis UKCL INTERNO - junij 2020

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana junij 2020 | št. 02

Fotoreportaža s COVID-19 intenzivnega oddelka
Priskočili smo na pomoč osebju v enoti Bokalce DSO Vič – Rudnik
Med epidemijo dvakrat toliko presaditev organov kot v običajnih mesecih
40 let od Titove smrti v Kliničnem centru: »Tekma je bila odpovedana«
Mag. Andrej Bručan iz prve roke o boju proti črnim kozam na Kosovu leta 1972

kazalo

3 UVODNIK: Banksyjev poklon zdravstvenim delavcem,
doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc resničnim superjunakom našega časa
Slavni, a skrivnostni ulični umetnik Banksy, čigar prave
AKTUALNO identitete ni uspelo razkriti še nikomur, se je s svojim naj-
4 Delo na COVID-19 intenzivnem oddelku v objektivu Mateja Povšeta novejšim delom poklonil britanskim zdravstvenim delavcem.
6 Psihološka podpora zaposlenim med pandemijo COVID-19 v UKCL V splošni bolnišnici v Southamptonu od začetka maja tako
7 Na ORL kliniki operirali intubiranega bolnika s COVID-19 visi njegova upodobitev dečka, ki je sicer priljubljena su-
8 Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc skozi oči sodelavcev perjunaka Batmana in Spidermana odvrgel v koš za smeti
9 Trije porodi nosečnic, okuženih s COVID-19: poseben, a ne prevelik izziv in dal prednost resnični superjunakinji: medicinski sestri z
10 Spremenjena organizacija dela v UKB med epidemijo masko. »Hvala za vse, kar počnete. Upam, da vam bo podo-
11 Dolgo bivanje, omejeno samo na družinsko okolje, ba malce popestrila prostor, četudi je črno-bela,« je osebju
britanskega zdravstvenega sistema (NHS) sporočil izmuz-
je bila za nekatere otroke težka izkušnja ljivi umetnik, ki je z rdečo barvo izpostavil le eno podrobnost:
12 Dragocene nove izkušnje iz prvega vala epidemije Covid-19 rdeči križ na sestrini uniformi.
14 Predstavljamo različna delovna mesta v zdravstveni negi
15 Pričevanji zdravstvenih delavcev, ki sta priskočila na pomoč osebju

v enoti Bokalce DSO Vič – Rudnik, v času epidemije COVID-19
16 5. maj 2020: čiste roke – varnost za vse
17 Vloga D-vitamina v preventivi posledic okužb dihal in Covid-19
19 Svet UKCL se je seznanil s poslovanjem v času COVID-19
19 V hitrem času smo skupaj razvili kakovostne prototipe ventilatorjev

STROKOVNO
20 Prva pacientka z individualnim umetnim čeljustnim sklepom

POGLED NAZAJ
21 50 let od prve presaditve ledvice v Ljubljani
21 Med epidemijo dvakrat toliko presaditev organov kot v običajnih mesecih
22 40 let od Titove smrti v Kliničnem centru

24 Prišli na Kosovo, videli in s cepljenjem premagali črne koze

UTRIP UKCL
26 Zahvala za pomoč v najtežjih trenutkih
28 Delegacija poljske vojske na strokovnem obisku Klinike za infekcijske

bolezni in vročinska stanja
28 Obisk Strokovnega sveta zavoda

Gasilske brigade Ljubljana v UKCL
28 Šivilje UKC, začetnice trenda izdelave mask
28 Minister na ogledu kontejnerskih« ambulant
28 Predsednik vlade na obisku
29 Prim. Miro Kušej, dr. med., nevrokirurg – 90-letnik
30 Prof. Alfred Šerko –

nov kip v bronu pred Medicinsko fakulteto

31 KAJ MENIJO O NAS

33 IN MEMORIAM: Andrej Cijan in Matjaž Baraga

35 2 x NAGRADNA KRIŽANKA

uvodnik

Epidemija, ki jo je povzročil virus SARS CoV-2, je močno vplivala na delovanje UKC Lju- Interni časopis Univerzitetnega
bljana. S pripravami smo pričeli že zelo zgodaj, saj je bilo jasno, da bo v primeru pojava te kliničnega centra Ljubljana
bolezni v Sloveniji potrebno povsem drugačno delovanje zdravstvenega sistema, pose- marec 2020, številka 02
bej pa UKC Ljubljana. Pod vodstvom Bolnišnične poveljniške skupine so se aktivnosti Univerzitetni klinični center Ljubljana
UKC Ljubljana močno spremenile. Vstop v ustanovo je bil nadzorovan tako za bolnike Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija
kot za zdravstvene delavce. Vzpostavljene so bile triažne vstopne točke in nadzor nad
zdravstvenih stanjem zaposlenih. Na urgentnem bloku so bile ločene poti za potencialno Glavni urednik: Janez Poklukar, dr. med.
kužne in nekužne bolnike, zato je bilo potrebno vzpostaviti dodaten vhod in t. i. sivo cono Uredniški odbor:
na KO za plastično kirurgijo. • prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med.,
Težo klinične obravnave bolnikov je prevzela Klinika za infekcijske bolezni in vročinska
stanja, kjer so bili na višku epidemije zasedeni vsi trije oddelki za odrasle in dva oddelka višja svetnica
Enote za intenzivno terapijo. Dodatne kapacitete smo vzpostavili na Ortopedski kliniki, • Jure Brankovič
predvideno je bilo tudi širjenje na Dermatološko kliniko. Kumulativno smo imeli na Kliniki • Alenka Klun
151 hospitalizacij odraslih bolnikov in 2 otroka. V UKC so rodile tudi tri COVID-19 pozi- Lektoriranje: Nina Krajnc
tivne porodnice. Poleg 26 postelj EIT III smo dodatno opremili še 12 postelj EIT III na Fotografije: Tina Roš, Matej Povše, Adobestock,
Ginekološki kliniki. Kumulativno je bilo na EIT hospitaliziranih 35 bolnikov, en bolnik je Shutterstock, Istock, Vectorstock, Dreamstime
bil na ECMO. Samo ambulantno smo obravnavali 100 bolnikov, 58 bolnikov smo vodili s Fotografija na naslovnici: Matej Povše
pomočjo telemetrije, ostale smo nadzirali po telefonu in v ambulanti. Pediatrični bolniki Oblikovanje: Ana Vedlin
z običajnimi infekcijskimi boleznimi so bili hospitalizirani na Pediatrični kliniki, tam smo Tisk: Grafex d.o.o., naklada: 3.500
imeli tudi urgentno ambulanto za bolnike brez COVID-19. Za zaposlene in bolnike, ki niso
imeli možnosti samoizolacije v domačem okolju, smo odprli počitniški dom v Planici. VABIMO VAS, DA TUDI VI
Praktično ni klinike, službe ali oddelka, ki ne bi prispeval pomembnega deleža in nemo- SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS
goče je našteti vse, ki so pomembno prispevali k ugodnemu razpletu epidemije. Posebej
pa moram izpostaviti Službo za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (SPO- Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu
BO), ki je vodila primere okužb pri zaposlenih, primere manjših izbruhov na oddelkih, iz- 2020 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri-
vajala pa je tudi nadzor nad nabavo ustrezne varovalne opreme. Testiranih je bilo 1970 spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti
zaposlenih in pri njih je bilo opravljenih 3376 testov. Okuženih je bilo 58 zaposlenih. Do v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne-
okužbe pri delu z bolniki je prišlo le pri majhnem številu zaposlenih. Le v enem primeru je do 15. julija 2020. V uredništvu si pridržujemo
je okužba pri zaposlenih potekala v hudi obliki, sicer pa smo ugotavljali v glavnem lažje pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora
primere ali sploh brezsimptomne okužbe. fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektori-
Kljub temu, da je veliko zaposlenih iz drugih klinik delalo na Kliniki za infekcijske bolez- ramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov:
ni, so urgentni programi na drugih oddelkih tekli normalno, postopoma so se pričeli tudi [email protected].
nekateri elektivni programi. UKC Ljubljana je tudi aktivno sodeloval pri reševanju pro- Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši
blemov v ljubljanskih domovih za ostarele. Sprva smo imeli težave pri dobavi OVO, pričeli prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali
smo celo s šivanjem mask, vendar je sedaj stanje na tem področju optimalno. Brez dvoma 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte
lahko trdimo, da so zaposleni imeli na voljo tisto opremo, ki so jo potrebovali. posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif),
UKC Ljubljana se je izkazal kot bolnišnica, ki je v kriznih razmerah sposobna nastopiti in minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno
ukrepati enotno, strokovno in pravočasno. Veliko naših rešitev lahko služi kot model za navedite ime avtorja fotografije.
pripravo drugih bolnišnic, marsikaj pa bi lahko izboljšali in popravili. Pomembno bo plani-
ranje za bodoče epidemije oz. planiranje za ukrepe v primeru drugega vala okužb. Prehod Glasilo v
na normalne razmere ni enostaven, saj virus v populaciji še kroži. Z dnem 31. 5. 2020 je elektronski
bila v državi sicer preklicana epidemija bolezni COVID-19, kar pomeni, da se bodo drža-
vljani nedvomno obnašali bolj sproščeno, veliko bo tudi prehajanja preko meja. Pri is- obliki na:
kanju potencialnih okužb moramo biti še toliko bolj pozorni, saj nam v danih razmerah www.kclj.si
nenadzorovan vdor virusa v bolnišnico lahko povzroči hude probleme.
Na koncu naj se zahvalim vsem zaposlenim v UKC Ljubljana, ki so sodelovali pri obvlado-
vanju epidemije, njihovim predstojnikom in vodstvu UKC Ljubljana ter celotni slovenski
javnosti, ki nas je spodbujala ter s številnimi donacijami lajšala delo zaposlenih.

ČESTITKE VSEM ZA ODLIČNO OPRAVLJENO DELO!
doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vodja

Poveljniške bolnišnične skupine za epidemijo

AKTUALNO Alenka Klun, Služba za odnose z javnostmi UKCL

"Začutil sem, da sem v
varnih rokah strokovnjakov"

Delo na COVID-19 intenzivnem oddelku v objektivu Mateja Povšeta

Fotoreporter Matej Povše je v času epidemije koronavirusa
obiskal oddelek za intenzivno terapijo Klinike za infekcijske
bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in COVID-19 od-
delek na Ortopedski kliniki, kjer so zdravili bolnike z najhuj-
šim potekom okužbe.
Svojo izkušnjo je fotograf, ki je v svoji več kot dvajset let trajajoči
karieri sodeloval z uglednimi svetovnimi mediji, v zadnjem času so
bile še posebej odmevne njegove fotografije z balkanske begun-
ske poti, opisal kot resnično nevsakdanjo.
"V 'normalnih' časih poskušam imeti na sebi ali ob sebi čim manj
dodatne opreme, saj me ta ovira pri delu. Tokrat je bilo drugače. A
vedel sem, da je zaščitna oprema namenjena predvsem moji oseb-
ni zaščiti v tem posebnem okolju in času. Prav tako sem jo nosil
z zavedanjem, da je namenjena tudi temu, da ne ogrozim drugih,"
pojasnjuje fotograf.

NUJNOST NAJVIŠJE STOPNJE ZAŠČITE
Povše priznava, da je imel pred obiskom klinike določene pomisle-
ke in strahove, saj je bila epidemija takrat še v začetni fazi in na
določena vprašanja, ki so se mu motala po glavi, tudi strokovnjaki
še niso imeli odgovorov. Zato je bila njegova prva misel, da mora
poskrbeti za najvišjo stopnjo zaščite pred prihodom na intenzivni
oddelek infekcijske klinike.
"Noč pred prihodom na kliniko je bila precej nemirna. Porajale so
se mi številne misli, ki niso bile toliko povezane s strahom, da bi se
sam okužil, temveč so se bolj vrtele okoli tega, da ne bi jaz postal
tisti, ki bi virus trosil naokoli. Zato sem tudi, ko sem se vrnil domov,
opremo in oblačila odvrgel iz sebe še pred vstopom v bivalne pro-
store," se spominja.
4

BOLEZEN NE IZBIRA AKTUALNO
"Veliko mojih nočnih pomislekov je izginilo v predprostoru inten-
zivnega oddelka. Ko so me oblačili v zaščitno opremo in mi dajali
natančna navodila glede samega delovanja v sobi za najhuje bolne
ter ko sem opazoval pristop k pacientom, sem začutil, da sem v var-
nih rokah strokovnjakov in vseh, ki tam delajo. Tedaj sem vedel, da
so strahovi odveč, saj je profesionalen pristop medicinskega ose-
bja na najvišji ravni in zaradi tega je možnost prenosa okužbe tako
name kot tudi od mene naprej, veliko manjša," je dodal.

“ Ko so me oblačili v zaščitno opremo
in mi dajali natančna navodila glede
samega delovanja v sobi za najhuje
bolne ter ko sem opazoval pristop k
pacientom, sem začutil, da sem v varnih
rokah strokovnjakov in vseh, ki tam delajo.

Soba, kjer zdravijo najhuje bolne, nikogar ne pusti ravnodušnega.
Takšni so bili tudi občutki fotografa, ki je v objektiv ujel delovni
utrip tistih, ki so bili v času epidemije koronavirusa v prvih bojnih
vrstah. "To je posebna soba. Soba, kjer ni govorjene besede, tem-
več zgolj zvoki naprav. Tam ležeči so se mi zdeli na nekakšen način
mirni, seveda, zaradi nezavednega stanja, v katerem so bili, a tudi
zaradi zdravniške ekipe, ki je skrbela za njih. Nelagoden občutek
pa me je prežel zlasti ob pogledu na mlajšega moškega, lahko bi
bil mojih let, in zavedanju, da bi lahko tam namesto njega bil jaz ..."
Dela Mateja Povšeta (1977) redno objavljajo tako slovenski kot
tuji mediji, prejel je več uglednih priznanj in sodeloval na števil-
nih samostojnih in skupinskih razstavah. Z občutkom za esteti-
ko in zaznavanje podrobnosti fotografijam, ki zanj niso le odtis
resničnosti, ampak imajo pomembno subjektivno noto, dodaja
nove dimenzije, je zapisal v kratkem življenjepisu na svoji sple-
tni strani.

Številka 2 | junij 2020 5

asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., KIMDPŠ

Psihološka podpora zaposlenim med
pandemijo COVID-19 v UKCL

Kako v teh spremenjenih razmerah ohraniti dobro psihofizično počutje

Pandemija Covid-19 je za večino izmed nas nova Za vodje zdravstvenih timov smo pripravili več priporočil, kako rav-
situacija, neprimerljiva z dosedanjimi delovnimi nati v situaciji, ko se stiske zaposlenih stopnjujejo, kako sodelav-
in življenjskimi izkušnjami. Soočanje z neznanim ce podpreti in kako se takrat opreti na vire moči v posamezniku in
prinaša negotovost in je pomemben vir stresa, po- sistemu: Nasveti za ohranjanje dobrega počutja na bolnišničnih
sebej za zdravstvene delavce, ki so pri svojem delu
neposredno izpostavljeni možnostim okužbe, v za- oddelkih med epidemijo COVID-19 in po njej, Deset
sebnem in javnem okolju pa zaradi tega stigmati- ključnih sporočil v podporo zdravstvenim delavcem
zirani. med pandemijo Covid-19, Primarni in sekundarni
Ob aktualni epidemiji in stopnjevanju obremenitev zdra- stresorji ter psihološka prožnost. Vsa gradiva smo
vstvenih delavcev smo se psihologi in klinični psihologi v obliki plakatov in zloženk preko SOJ razdelili po
UKC Ljubljana ob podpori vodstva, kriznega štaba, teh- klinikah ter jih posredovali tudi drugim slovenskim
nične službe in službe za odnose z javnostmi povezali bolnišnicam in ključnim deležnikom.
ter aktivno vključili v pomoč zaposlenim.Na Kliniki za Klicev na odprti telefonski povezavi do sedaj ni
infekcijske bolezni in vročinska stanja smo izvedli nekaj bilo veliko, a ocenjujemo, da je bil ukrep vzposta-
skupinskih razgovorov z namenom razbremenitve in od- vitve telefonske podpore pravočasen in na mestu.
prli telefonsko linijo za psihološko pomoč vsem zaposle- Psihologi in klinični psihologi UKC Ljubljana smo
nim, ki so jim svetovali psihologi in klinični psihologi iz pripravljeni dežurati na liniji do preklica ukrepov
UKC Ljubljana. Covid-19.
Za zdravstvene delavce smo pripravili priporočila, kako Pandemija Covid-19 je poleg epidemiološke
v teh spremenjenih razmerah ohraniti dobro psihofizično počutje: nedvomno tudi psihološka kriza. Trenutno še ne
Ohranjanje dobrega psihičnega počutja v času soočanja s Covid-19 vemo, v kolikšnem obsegu se bodo kazale du-
z napotitvami, kam po pomoč v času, ko naš telefon ni dosegljiv. ševne stiske zaradi posledic izolacije, izgube
delovnih mest in finančnih stisk, pa tudi zaradi
AKTUALNO zahtev po novem načinu organizacije dela in vsa-
kodnevnega življenja, s katerimi se bomo soočali
po sprostitvi ukrepov. Zavedanje, da je skrb za
duševno zdravje v tem času ena od prioritet in da imajo zapos-
leni v primeru stisk na voljo dostop do strokovne pomoči, pa je
pomembno tako za zaposlene kot za vodstvo. 

6

Služba za odnose z javnostmi UKCL

Na ORL kliniki operirali intubiranega bolnika s
COVID-19 in preprečili nadaljnje usodne zaplete

Strahu ni bilo, saj so imeli zaupanje v zaščitno opremo

Rutinska 25-minutna operacija traheotomija, pri kateri Dr. Aničin poudarja, da bo v prihodnosti gotovo potreben razmislek
kirurško naredijo umetno dihalno odprtino na vratu in v o tem, ali bi traheotomijo delali pri večjem deležu bolnikov, ki ima-
sapnik vstavijo cevko, se je pri bolniku s COVID-19 spre- jo COVID-19 in so intubirani. Po posegu je namreč za tiste, ki se
menila v zahteven, dvakrat daljši poseg. zbudijo, prognoza veliko boljša, v veliko boljšem stanju pa so tudi
notranji organi. Je pa operacija za bolnika zahtevna, zato mora ta
Ker se virus lahko širi iz sluznic glave in vratu, je kirurška ekipa imeti dovolj energije, da je lahko potem tudi sposoben okrevati. 
operirala v skafandru, v treh oblekah, debelih rokavicah, s klasični-
mi kirurškimi tehnikami in kar na bolniški postelji intenzivnega od- Kirurška ekipa ORL klinike pred operacijo na Infekcijski kliniki. Od leve
delka Infekcijske klinike v Ljubljani, saj niso želeli tvegati prenosa proti desni: asistent inštumentarja Luka Tuta, kirurg doc. dr. Robert Ši-
bolezni in bolnika peljati v operacijsko dvorano, hkrati pa je vsako frer, asistentka kirurga dr. Ivana Tancer, glavni inštrumentar Kostadin
premikanje za bolnika lahko dodaten napor in celo nevarno. Nastovski. FOTO: Matej Povše za UKCL

Na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Testiranje COVID 19
UKCL (ORL klinika) so se na operacijo – traheotomijo pri bolnikih
s COVID-19 pripravljali dlje časa in napisali navodila za izvedbo te vsak delavnik 8.00 – 9.00
operacije za vso Slovenijo, pri čemer je sodeloval tudi predstojnik T: 01 522 41 94, E: [email protected]
ORL klinike doc. dr. Aleksandar Aničin. Predvideli in določili so
vsak korak posebej, saj so vedeli, da bodo operirali v zahtevnih po- AKTUALNO
gojih, z drugačnimi kirurškimi tehnikami, ki so jih manj vajeni.

Ob številnih izkušnjah iz povsem rutinskih in številnih operacij
so črpali znanje tudi iz angleške in španske literature, konkretne
nasvete pa so dobili od kolegov iz Italije, Španije in Nizozemske.
Ko so izvedeli, da bodo operirali enega prvih bolnikov v Sloveniji, ki
se je okužil s COVID-19 in so ga zaradi poslabšanja stanja morali
tudi intubirati ter umetno predihavati, so se najprej do potankosti
dogovorili, kako bodo to operacijo tehnično izvedli.

Strahu ni bilo, saj so 100-odstotno verjeli v zaščitno opremo. Glav-
ni kirurg dr. Robert Šifrer in njegova asistentka dr. Ivana Tancer
ter inštrumetarja Kostadin Nastovski in Luka Tuta so bili oble-
čeni v oblačila za enkratno uporabo, od spodnjega perila naprej.
Prvi sloj je kirurška obleka, nato vodoodporen zaščitni plašč z dol-
gimi rokavi, tretja plast še sterilni plašč. Dvoje debelih rokavic, po-
sebni čevlji iz gume in skafander z ventilatorjem, ki precej glasno
brni, zato se sliši slabše.

Dodatna zaščitna oprema in slabša kakovost luči v bolniški sobi
(za razliko od operacije v običajnih razmerah v operacijski sobi)
povzročata slabšo svetlobo in slabši občutek v rokah.

“ Poseg je bil izjemno naporen za oba
kirurga, saj sta morala biti zato, ker
so bolnika operirali kar na bolniški in
ne na operacijski postelji, slabo uro v
»prisilnem« položaju
(dr. Šifrer ob bolniku na robu postelje,
dr. Tancerjeva pa za bolnikovo glavo).

Številka 2 | junij 2020 7

Tina Roš in Alenka Klun, Služba za odnose z javnostmi UKCL

»Njen edini ritual je, da je na tekočem z vsem,
kar se dogaja na kliniki«

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni
in vročinska stanja, skozi oči sodelavcev

»Če doc. dr. Lejko ne bi bila zdravnica, bi bila gotovo
slovenistka, saj mi velikokrat popravlja vejice. Si-
cer je natančna, dosledna in energična, na kratko:
človek z veliko energije in entuziazma. Mislim, da
pri sodelavcih najbolj ceni predanost in vestnost
pri delu, ki ga opravljajo, a ne mara neutemeljenih
izgovorov. Poleg tega, da je doc. dr. Lejko odlična
zdravnica, je tudi odlična vodja, kar se kaže v preda-
nosti pri delu na kliniki in med zaposlenimi. Sicer pa
je tudi skrbna babica dvema vnučkoma, ki zelo rada
potuje v oddaljene kraje,« je o predstojnici KIBVS
povedala sodelavka.
Nekaj vprašanj o doc. dr. Tatjani Lejko Zupanc smo
postavili še štirim izmed tistih, s katerimi si infekto-
loginja deli delovne dni.

AKTUALNO Kaj bi bila doc. dr. Lejko po poklicu, Se spominjate kakšne zanimive prigode oz.
če ne bi bila zdravnica? anekdote iz časa vašega dela z dr. Lejko?
 General.  Spominov je veliko, slabega ni med njimi.
 Prepričana sem, da bi dobro opravljala vsak poklic, ki je  Ravno, ko sem razmišljala, kaj napisati, me je poklicala po

povezan s skrbjo za ljudi in njihovo počutje, napredek in telefonu. Očitno je čutila, da razmišljam o njej.
splošno dobro. Dobro se znajde kot zdravnica, raziskovalka, Ima izreden čut za sočloveka. V ljudeh v glavnem išče in vidi
vodja, gospodinja, vrtnarka …
 Lahko bi bila nabiralka gob, pobira vse po vrsti, tudi pol dobro. Izredno dobro zna oceniti posameznike in njihove
strupene. Sicer pa bi bila uspešna tudi pri vodenju velikih sposobnosti. Na podlagi prepoznanih sposobnosti potem
mednarodnih korporacij. ljudi vključuje v delovne skupine, jim daje naloge, zadolžitve …
 Poslovnež. Zato je tako uspešna in cenjena.
 Vrsto let sva delala na istem oddelku. Bilo je pred veliko nočjo,
Morda veste, katera specializacija poleg infektologije jo je ko je bolnik, ki je imel mumps, na vsak način želel domov kljub
še zanimala? njenemu nasprotovanju. Na koncu je popustila, vendar, ker ni
 Ne poleg, ampak znotraj infektologije se je ukvarjala s mogla iz svoje kože, mu je zabrusila: »Če vam bodo pa otekla
jajca, si jih pa še pobarvajte!« P. S. Pri mumpsu lahko pride do
kardiologijo. vnetja in otekanja mod.
 Dr. Lejko je svojo poklicno kariero začela na področju splošne  Jih je kar nekaj, lahko pa povem, da je eksplozivna in se zna
zelo razjeziti.
medicine, se specializirala na področju internistke in se nato
dopolnila na področju infektologije. Kot zdravnica je kar precej Kako bi jo opisali s tremi pridevniki?
let delala v bivši Vojaški bolnici na Zaloški ulici.  Navzven ostra in odločna, navznoter pa mehka.
Glede na to, da se je kot infektologinja posebej intenzivno  Odločna, srčna, iskriva in včasih celo nagajiva.
ukvarjala z endokardititsom, usposobila se je tudi za izvajanje UZ  Bistra, hitra, huda (daje pogosto tak vtis, vendar je mehka duša).
srca, bi rekla, da ji je kot organ srce še posebej pri »srcu«. Mislim,  Je direktna, preprosta, pove, kar misli, nič ne komplicira.
da je to zelo tesno povezano z njeno osebnostjo, ker je kljub
njenemu včasih strogemu nastopu zelo srčna in topla ženska. Vsakemu pove, kar mu gre. Veliko doseže, ker je vztrajna: in to
 Mislim, da bi bila zelo uspešna, če bi se specializirala iz je pomembno, da se kaj premakne.
neumnosti Slovencev različnih poklicev, kar ji gre strašno na
živce.
 Ona je talent za vse … tudi gradbeništvo bi ji šlo od rok.

8

Kaj je tisto, kar najbolj ceni pri sodelavcih in Služba za odnose z javnostmi UKCL
kaj tisto, česar ne mara?
 Ceni delavnost in entuziazem, ne mara »zabušavanja« in Trije porodi nosečnic,
okuženih s COVID-19:
jamranja. poseben, a ne
 Izredno ceni delavnost, iskanje novih boljših načinov dela, prevelik izziv

samostojno razmišljanje in željo po razvoju. Izredno spoštuje V času epidemije COVID-19 so v ljubljanski porodnišnici zabele-
sodelavke in sodelavce, ki v svojem delu ne vidijo zgolj žili tri porode nosečnic, okuženih z novim koronavirusom. »Imeli
kariere in dobre plače, ampak resnično željo delati dobro smo kar nekaj časa, da pripravimo posebne prostore, kjer lahko
za ljudi. Ceni ljudi, ki dajo od sebe vse, kar zmorejo, zato, da izvajamo tak porod, ki je bolj zapleten v smislu vse zaščitne opre-
odkrijejo bolezen (ali problem) in povrnejo posamezniku me za babico in zdravnika. A trudimo se, da vse skupaj poteka
največjo možno stopnjo zdravja oziroma poiščejo možne čim bolj naravno in čim bolj podobno kot v običajnih razmerah.
rešitve za nastale situacije. Pri vseh zaposlenih spodbuja Porodi so potekali nezapleteno v smislu porodniških indikacij, le
sodelovanje in medsebojno spoštovanje. Najbolj od vsega z dodatno okoliščino okužbe,« je v začetku aprila pojasnil pred-
ne razume posameznikov, ki imajo težave s sprejemanjem stojnik porodnišnice, mag. Gorazd Kavšek, dr. med.
odločitev in kompromisov. »K sreči smo pri omenjenih porodnicah za okužbo vedeli prej,
 Konstruktivno sodelovanje. Da se ne oddaljujejo od trenutne kar je najbolj ugoden scenarij, da se lahko prej pripravimo. Tudi
teme in ne sprašuje o trenutno nerešljivih problemih. za primere, kjer je slika še nejasna, imamo pripravljen poseben
 Ne mara, da kdo česa ne naredi, če je rekel, da bo. Ne mara, prostor, da lahko ugotovimo, ali je nosečnica okužena,« je do-
da se kaj dogaja brez njene vednosti. dal mag. Kavšek in povedal še, da po porodu dojenček ostane z
materjo, razložijo ji zaščitne ukrepe, tudi dojenje se svetuje, saj
Ali ima kak poseben ritual, deluje zaščitno.
ki zaznamuje njen delovni vsakdan?
 Njen edini ritual je, da je na tekočem z vsem, kar se dogaja na “ Zaenkrat so izkušnje dobre, tudi večina
strokovne literature to priporoča. Mama
kliniki. sicer virus lahko prenese na otroka, a
 Zjutraj zgodaj vstane in obvezno prebere časopis, zato je verjetnost majhna, otrok pa je zaščiten
s protitelesi, ki jih dobi prek mame v času
pride vsak dan v službo z vsemi tekočimi informacijami in nosečnosti in prek dojenja z materinim
novostmi. Glede na to, da je vsako jutro polna novih idej, mlekom.
načrtov in rešitev je miselno stalno aktivna in jo včasih
težko dohitevamo. Istočasno misli in naroča več stvari. Kar se tiče novorojenčka posebnih ukrepov ni, ob odpustu dobi-
Vsak dan ima natančno splaniran in dosledno se drži jo navodila, če bi otroček zbolel, vzamemo bris.«
dogovorjenih ur. Trudi se, da kadar je le mogoče, gre domov
ob točni uri in si vzame čas za moža in družino. Kljub temu, Na vprašanje, zakaj novorojenčkov načeloma ne testirajo,
da je veliko zdoma, ji dom in druženje ogromno pomenita. Kavšek odgovarja: »Takšna so priporočila pediatrične stroke, da
Najbolj od vsega seveda obožuje svoja dva vnuka. ni treba testirati vseh. Sam vertikalni prenos z mame na plod,
 Rada se razburi in nato gre vse gladko. torej med nosečnostjo, še ni dokazan, po porodu pa je seveda
 Vedno pride na delo točno, je med »ta zgodnjimi«. možno, da pride do okužbe.«

Nam lahko razkrijete še kakšno zanimivost o portretiranki? Od 29. aprila so lahko očetje spet prisotni pri porodih, s 1. juni-
 Obstaja pregovor: »Če Lejkice frizura na raportu je zrihtana, jem pa je svoja vrata spet odprla Šola za starše, ki je bila v času
epidemije bodočim staršem na voljo v pisni obliki in kot video
na kliniki prispevek TV bo danes snemala.« predstavitev na spletu. 
 Njena strast so vsekakor potovanja v eksotične dežele.

Vsako leto planira vsaj dve potovanji in epidemija jo je tu
pomembno prikrajšala.
 Materinsko zna poskrbeti ne samo za svoje domače (beri
vnuka), ampak tudi za vsakega na kliniki, ko začuti, da
potrebuje pomoč.
 Pri delu je natančna, vedno preverja, ali je bilo narejeno vse,
kar smo se dogovorili. 

AKTUALNO

Številka 2 | junij 2020 9

Tina Gros in Maja Rode, Kirurška klinika, UKB

Spremenjena organizacija dela v
Urgentnem kirurškem bloku med epidemijo

Povečale so se kadrovske zahteve

Sredi meseca marca 2020 je Svetovna zdravstvena orga-
nizacija razglasila pandemijo bolezni Covid-19. Posledično
je bilo sprejetih mnogo ukrepov, številni tudi na področju
zdravstva.
V Urgentnem kirurškem bloku UKC Ljubljana smo ob epidemiji
spremenili organizacijo dela. Želeli smo čim bolj ločiti obravnavo
bolnikov, pri katerih obstaja večja verjetnost okužbe s korona viru-
som, od obravnave bolnikov, ki nimajo nobenega dejavnika tvega-
nja ali simptoma za to okužbo, zaradi osnovne patologije pa potre-
bujejo obravnavo na urgenci. Reorganizirali smo prostore znotraj
urgence, ločili dostopne poti in odprli dodatno vstopno točko. Nov
dostop na urgenco je bil vzpostavljen s Korytkove ulice in je bil
označen z ustreznimi tablami, na vstopu pa je bil 24 ur dnevno pri-
soten tudi varnostnik. Na tej vstopni točki je bilo v času epidemije
obravnavanih 2310 pacientov.

“ Veseli smo, da so situacijo vsi
jemali kot zanimivo priložnost za
delo v nevsakdanjih okoliščinah in
iskali pozitivne izkušnje. Zelo smo se
trudili, da smo jim bili v oporo, saj jim v
materialnem smislu oziroma v pripravi

delovišča in pogojev dela res nismo
imeli prav veliko ponuditi.

Upamo, da bo »Covid prerazporeditev« kolegicam in kolegu ostala
v lepem spominu ter da so spoznali, da smo zaposleni na urgenci
zelo prilagodljivi, dobro organizirani in kljub velikemu številu obrav-
navanih pacientov ter stresnemu delu običajno dobro razpoloženi
in pripravljeni na šale, smeh, druženje, pogovor, … ;) 

AKTUALNO Zaradi reorganizacije in novega sistema dela so se seveda pove-
čale kadrovske zahteve, saj na urgenci ni zaposlenih toliko oseb, da
bi lahko ob rednem delu zagotavljali še polno prisotnost in 24-urno
dejavnost na dveh novih (zelo obremenjenih) deloviščih. Za pomoč
smo dobili nove sodelavce – k nam so bile premeščene kolegice
in kolegi iz različnih kliničnih oddelkov UKC Ljubljana. Dva od njih
sta delo opravljala v Mali operacijski, dva v izolacijskih prostorih
Urgentnega kirurškega bloka, ostalih deset pa na novi vstopni
točki. Tam je delo ves čas potekalo v 12-urnih izmenah. V timu sta
bili preko dneva razpisani dve medicinski sestri/zdravstvenika in
zdravnik, ponoči pa ena medicinska sestra/zdravstvenik in zdrav-
nik. Delovali so v neprijaznih pogojih, saj so njihovo streho nad
glavo predstavljali šotori in bivalni kontejnerji, ki jih je postavila Ci-
vilna zaščita. Kljub temu so se odlično prilagodili novim razmeram
in neobičajnim delovnim pogojem ter dokazali, da tisti, ki rad dela
in svoje delo opravlja s srcem, zmore dobro delati v vseh pogojih.
10

dr. Marija Anderluh, dr. med., vodja Službe za otroško psihiatrijo SPLETNE OBJAVE IN POHVALE

Dolgo bivanje, omejeno
samo na družinsko
okolje, je bila za nekatere
otroke težka izkušnja

V UKC Ljubljana smo
na Pediatrični kliniki
ves čas naprej izva-
jali urgentno pomoč
otrokom s težavami
v duševnem zdravju.
Zmanjšali smo število
hospitalno obravna-
vanih otrok ter obrav-
nav v živo, terapevtske
obravnave pa smo v
večini primerov nepre-
kinjeno izvajali prek te-
lemedicinskih storitev.
Število otrok, ki so prišli
urgentno po pomoč zara-
di duševnih stisk in težav,
se je z začetkom epide-
mije zmanjšalo. V večini
primerov so bile težave
povezane z naraščanjem tesnobnosti, poslabšanjem anksioznih
motenj, tudi motenj hranjenja, v zadnjih tednih tudi z agresivnim
vedenjem v družini. Verjamemo, da mnogi niso iskali pomoči zaradi
strahov pred okužbo in da je mnogo težav ostalo v izolaciji skritih
za štirimi stenami.
Tako dolgo bivanje, omejeno samo na družinsko okolje, je bila za
nekatere otroke težka izkušnja. Vemo, da take razmere večajo raz-
like med otroki, med tistimi, ki odraščajo v okoljih, kjer imajo zago-
tovljeno vse, kar potrebujejo, pozornost staršev in pomoč, miren
prostor, varno uporabljajo splet in so deležni vzpodbud k skupnim
aktivnostim zunaj. Nimajo pa takih pogojev vsi otroci in tudi v tem
je šola, ki izenačuje možnosti vseh otrok, zelo pomembna.
Opažamo, da tako dolga izolacija povečuje strahove pred vklju-
čevanjem v socialne situacije otrokom, ki so že sicer imeli teža-
ve v stikih z vrstniki in socialno anksioznost, ter da bo z vrnitvijo
v šole narasla potreba po pomoči učno šibkejšim otrokom in tis-
tim z dodatnimi izzivi. Sedanja izkušnja zares kliče po razmisleku
o poslanstvu šol, ali so to prvenstveno ustanove velikih dosežkov
ali prijazne učne skupnosti, v katerih otroci napredujejo v sodelu-
joči medsebojni podpori. Po taki izkušnji delitve reševanja skupne
krize otrokom želimo slednjih. 

AKTUALNO

Številka 2 | junij 2020 11

mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKCL

»Na številnih strokovnih področjih smo
orali ledino in bomo orali ledino«

Dragocene nove izkušnje iz prvega vala epidemije Covid-19

Leto 2020 je Svetovna zdra-
vstvena organizacija (SZO)
razglasila za mednarodno leto
medicinskih sester in babic
ter postavila pomen in vlogo
medicinske sestre in babice v
središče skrbi in pozornosti.

Gospa Annette Kennedy, predse- “ Zavedamo se, da bo zdravstvena
dnica Mednarodnega sveta medi- nega uspešna in učinkovita le, če bo
cinskih sester (ICN), je zapisala, temeljila na novem znanju in nenehni
da so medicinske sestre in babice pripravljenosti za preseganje starega
tiste, ki lahko kot del multidiscipli- in odprtosti za sprejemanje novega,
narne skupine strokovnjakov so- drugačnega, razumnega, smiselnega.
oblikujejo zdravstveni sistem, saj
upoštevajo družbene, gospodar- V 90. letih prejšnjega stoletja smo pričeli v UKC Ljubljana siste-
ske, kulturne in politične dejavnike matično razvijati področje kakovosti in varnosti.
zdravja. Sposobne so se spopasti
z neenakostjo na področju zdrav-
ja, s preusmerjanjem na promocijo
zdravja in preprečevanje bolezni
ter s tem povsod po svetu izboljšu-
jejo zdravje ljudi.
Zaposleni v zdravstveni negi (ZN)
in babištvu predstavljajo več kot polovico svetovne delovne sile
v zdravstvu. Do leta 2030 na svetu potrebujemo še dodatnih 9
milijonov medicinskih sester. Pomanjkanje medicinskih sester je
globalni problem, naš nacionalni problem in velik izziv za UKC Lju-
bljana.
Tudi v UKC Ljubljana smo izvajalci ZN najštevilčnejša poklicna
skupina. V letu 2018 (december) je bilo zaposlenih 4.000 izvajal-
cev ZN, konec leta 2019 manj, in sicer 3.700. V naši bolnišnici je
zaposlenih kar 77 % žensk. Na področju ZN imamo 85 % žensk in
15 % moških.

UKC Ljubljana je vrhunska zdravstvena ustanova v Sloveniji. Smo Področje preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb na po-
vodilna zdravstvena ustanova, primerljivi smo z mednarodnimi bol- dročju ZN in oskrbe, področje kakovosti in izobraževanja je že od
nišnicami in dosegamo vrhunske rezultate. Velikokrat pri določe- leta 1991 na strateški in organizacijski ravni vodeno z nivoja glavne
nih posegih, postopkih v procesu zdravstvene obravnave sodelu- medicinske sestre UKC Ljubljana oz. njenih pomočnic. Model se
jejo medicinske sestre. Tudi na področju ZN smo vodilni v državi. je prenesel v vse bolnišnice po Sloveniji.

AKTUALNO Prvi smo že leta 1995 izdelali standardizirane opise postopkov in Izvedli smo raziskavo trenutnih opazovanj (MMO), ki je bila pod-
posegov ZN, ki zaposlenim omogočajo enotno izvajanje le-teh po laga za kategorizacijo. Prvi v državi smo razvili sistem kategoriza-
strokovnih kriterijih, pacientom pa ustrezno raven varnosti. Zave- cije zahtevnosti ZN za bolnišnično dejavnost, ki se je uvedel v vse
dali smo se pomena kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. slovenske bolnišnice na nacionalnem nivoju (metodo razvrščanja
Izdelali smo kar nekaj dokumentov in obrazcev (npr. Poročilo o pacientov v kategorije glede na pacientove posebnosti in njegove
neželenem dogodku) itd. Leta 1993 smo izdelali prvi vprašalnik za potrebe po ZN oz. pacientove stopnje odvisnosti od izvajalcev ZN).
spremljanje zadovoljstva pacientov v hospitalni obravnavi, ki je bil Na številnih strokovnih področjih smo orali ledino in bomo orali le-
priloga knjižice Informacije za paciente. dino, kar je od našega zavoda tudi pričakovati. Medicinske sestre,

12

zaposlene v UKC Ljubljana, smo razvijale in iz tujine prenašale raz- SPLETNE OBJAVE IN POHVALE
lična strokovna znanja, ki so jih kasneje prevzele tudi druge zdra-
vstvene ustanove po Sloveniji (ZN pacienta s kronično rano, RZP,
šola ET, inkontinence …).
V naši bolnišnici veliko časa posvečamo razvoju zdravstvene nege,
novim pristopom k izboljšanju zdravstvene obravnave pacienta,
skrbimo za okolje, kjer so priložnosti za permanentno izobraže-
vanje, strokovno izpopolnjevanje, za raziskovanje lastne stroke in
poklicne skupine, skrbimo za ugled ter prepoznavnost poklica in
našega terciarnega zavoda.
Učinkovito sodelovanje, ustvarjalno reševanje problemov in izzi-
vov, predvidevanje, strateško načrtovanje ter ustrezno odzivanje
na vse hitrejše in konkretnejše spremembe, ki povečujejo negoto-
vost v našem okolju, pa so besede, ki jih moramo pričeti udejanjati,
da bomo ustavili še dodaten odliv kadra in pritegnili nove kadre.

“ V času epidemije smo se marsikaj
naučili. Bili smo izjemno povezani,
odlično smo sodelovali in udejanjali
svoje profesionalno poslanstvo in
poslanstvo UKC Ljubljana.

Srečevali smo se s številnimi, tudi velikimi izzivi. Bili smo na isti ladji,
veslali smo v isto smer, proti istemu cilju oz. ciljem in jih tudi doseg-
li – obvladali smo prvi val epidemije Covid-19. To je bil naš »nursing
now«, na katerega smo vsi v UKC Ljubljana lahko zelo ponosni.
Drage kolegice in kolegi, iskreno se zahvaljujem vsem za profesi-
onalno, zavzeto in predano delo. Odlično ste se prilagajali hitrim
spremembam in novo nastalim situacijam. Zahvaljujem se vam za
pozitivno naravnanost, razumevanje, skrb in sočutje.
S ponosom, poklonom in spoštovanjem. 

AKTUALNO

Številka 2 | junij 2020 13

Ob mednarodnem letu medicinskih sester in babic v reviji Interno v vsaki številki
predstavljamo različna delovna mesta v zdravstveni negi.

Brigita Ramšak, srednja medicinska sestra, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

»Delo mi je vedno prinašalo nove izzive in veselje«

Zaposlena sem na odraslem oddelku Klinike za infekcijske zaključeno, jih svojci niso
bolezni in vročinska stanja. Na kliniki sem se zaposlila leta več pripravljeni sprejeti na-
1981. Kot pripravnica sem krožila po vseh oddelkih klinike zaj v domače okolje, niti jim
in tako spoznala delo na odraslih, otroških oddelkih in v in- ne zagotovijo ustrezne so-
tenzivni terapiji. cialne oskrbe v DSO, ampak
Delo je bilo takrat precej drugačno v primerjavi s sedanjim. Sedaj jih prepuščajo bolnišnici.
je precej bolj zahtevno, saj na oddelkih ležijo bolniki, ki imajo več Iz svoje kariere se spo-
zdravstvenih težav, potrebujejo več časa v smislu izvajanja zdra- minjam tudi nekaj mlajših
vstvene nege in celotne oskrbe. Več je nepokretnih bolnikov. bolnikov in tudi takih zelo
Za poklic medicinske sestre sem se odločila po osnovni šoli. mladih, ki so bili neozdravlji-
Privlačilo me je delo z ljudmi, negovanje. Že kot otrok sem rada vo bolni, zato se je njihovo
obvezovala in zdravila svoje igračke. Poleg tega sta imela starša življenje prekmalu končalo.
prijateljico, ki je bila medicinska sestra v Kliničnem centru. Ko sem To me vedno zelo prizadene.
jo enkrat obiskala v službi, me je prevzelo vzdušje v bolnišnici in Istočasno se je zgodil tudi velik napredek, v nekaterih pogledih
sklenila sem, da bom tudi jaz delala v bolnišnici. so se pogoji izboljšali. Leta 1992 se je adaptiral oddelek. Bolniške
Z infekcijsko kliniko sem se prvič srečala pri osmih letih kot bolni- sobe so bile prej velike, brez umivalnikov, stene med sobami so bile
ca. Bila sem hospitalizirana na otroškem oddelku. tanke in zvočno prepustne, na oddelku sta bili samo dve stranišči
za bolnike. Sedaj so bolniške sobe manjše, imajo svojo kopalnico in
“ V času dela v bolnišnici sem se razvijala stranišče ter vse potrebne napeljave. Edino funkcionalnih prosto-
tako strokovno kot tudi osebnostno. rov nam primanjkuje.
Delo mi je vedno prinašalo nove izzive in
veselje. “ Osebno imam zelo lepe spomine na
tiste dni, ko sem bila na kliniki kot mlada
Za medicinsko sestro je pomembno, da spremlja novosti, da je od- medicinska sestra. Poklic medicinske
prta za uvajanje novih smernic, se izobražuje, svoje delo plemeniti sestre je bil takrat zelo spoštovan.
in ga posreduje naprej mlajšim sodelavcem.
Moja poklicna pot je res že kar precej dolga. V vseh letih dela na kli- Tudi izven bolnišnice so me znanci in prijatelji obravnavali s spo-
niki se je zgodilo marsikaj lepega. So pa v našem poklicu tudi težki štovanjem do dela, ki ga opravljam. Pogosto so se name obračali za
trenutki. Zadnje čase mi je hudo, ko vidim, kako so nekaterim sta- nasvet glede svojih zdravstvenih težav. Tudi med zaposlenimi je vla-
rejši ljudje v breme – mogoče to bolj občutim, ker sem tudi sama dalo medsebojno spoštovanje do vseh profilov. Danes me predvsem
že nekoliko starejša. Kljub temu, da je pri posameznikih zdravljenje motita nezaupanje do našega dela ter pomanjkanje spoštovanja in
dobre medsebojne komunikacije. Kljub vsem težavam sem še vedno
zelo ponosna na svoje delo in na to, da sem medicinska sestra. 

Slovenski in ameriški vojaški piloti so v
zahvalo vsem sodelujočim v boju proti
epidemiji novemu koronavirusu z lovci
preleteli slovenske kraje, ki jih je epi-
demija najbolj zaznamovala. Policijske
patrulje so v tem času v okolici UKC
Ljubljana prižgale modre luči.

AKTUALNO

14

Marko Mustar, dipl. zn., zaposlen na Reševalni postaji

»Kljub številnim izzivom verjamem, da delamo dobro«
“ Nikoli ne vemo, kaj nas čaka na
Že od malih nog sem si želel postati reševalec in izobrazba zdra- naslednji intervenciji, zato moramo
vstvene smeri mi je to omogočila. Moje delovno mesto ima več biti pripravljeni na vse.
posebnosti. Ena od teh je delo na terenu. Delamo praktično vse-
povsod, na cesti, v blokih, hišah, travnikih, gozdovih … Velikokrat Izziv je prenesti postopke zdravstvene nege, medicinske postop-
improviziramo. ke izven bolnišnice in jih izvesti na domu ali pa zunaj na javnem
Naša ekipa ima običajno le dva člana, na hujših intervencijah tri, kraju. Izziv je pravilna komunikacija s pacientom in njegovimi svojci
ker se nam pridruži zdravnik. Večkrat smo na intervencijah sami v njim zelo stresnih situacijah, da jih uspemo pomiriti in pridobiti
(brez zdravnika), kar od nas zahteva tudi določeno stopnjo znanja. podatke, ki so zelo pomembni in potrebni za oskrbo pacienta. Izziv
Če ne gre za nesrečo večjega obsega, se lahko posvetimo enemu je tudi naša varnost na terenu; tako na cesti kot na intervencijah.
pacientu, katerega oskrbimo in ga nato predamo v nadaljnjo oskr- Dogodkov, ki so se me dotaknili, je več: večinoma so to dogodki, ki
bo. Takrat se tudi naš stik s pacientom konča, za razliko od dela na sem jih lahko »preslikal« na svoje domače, predvsem otroke.
oddelku.

Kljub temu, da so v sistemu zdravstva pomanjkljivosti, da je stiska s
kadri in smo velikokrat preobremenjeni, verjamem, da delamo dobro. 

Amira Redžić, DMS, Kirurška klinika/KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok

»Sreča je, če se odločiš za poklic, ki ga rad opravljaš«

Odločitev za poklic medicinske sestre ni bila težka. Sprejela sem Poklic medicinske sestre je dinamičen poklic, ki ti, če si se zanj
jo že kot osnovnošolka, kasneje, v srednješolskem izobraževanju, odločil s srcem, lahko prinaša veliko zadovoljstva. Delovno mes-
sem svoje prepričanje samo še utrdila. Da je bila odločitev pravilna, to anestezijske medicinske sestre je specifično področje dela, ki
so potrdile tudi učiteljice, ki so mi predano delile svoje znanje in omogoča nenehno strokovno rast in razvoj, saj so področja medi-
izkušnje. cine, kjer pacienti pri obravnavi potrebujejo anestezijo, zelo široka
Diplomirana medicinska sestra pri anesteziji sodeluje pri izvajanju in vključujejo vsa starostna obdobja človeka.
anestezije za operativne in diagnostično-terapevtske posege na Vse to pa zahteva nenehno pridobivanje specifičnih teoretičnih
vseh organizacijskih enotah in lokacijah v UKC Ljubljana. Sode- in praktičnih znanj tako glede obravnave bolnikov kot rokovanja
lujemo v timih za transplantacijo organov, pri izvajanju temeljnih s številnimi aparaturami, ki se uporabljajo za nadzor in zdravljenje
in dodatnih postopkov oživljanja pri bolnikih in poškodovancih, pri bolnikov.
medbolnišničnih helikopterskih transportih, izvajanju obporodne Mnogo je bilo prijetnih in manj prijetnih dogodkov. Najbolj stresno
analgezije in reševanju urgentnih stanj v porodnišnici, pri zdra- področje, kjer sodelujem, sta zagotovo oskrba življenjsko ogrože-
vljenju akutne pooperativne bolečine, izvajamo neposredni nadzor nih pacientov in oživljanje. Tako bi izpostavila nemoč ob izvajanju
bolnikov v enotah pooperativnega okrevanja, sodelujemo pri prip- oživljanja dojenčka, kjer žal kljub vsem prizadevanjem nismo bili
ravi bolnikov na anestezijo v okviru ambulantne dejavnosti ter pri uspešni. Do danes so mi v spominu ostali skrušeni in nemočni
zdravljenju kronične bolečine. starši.
Raznolikost del, ki jih opravljamo v okviru delovnega mesta, zahte- Od prijetnih dogodkov pa bi izpostavila zadovoljstvo, ki ga doživlja-
va veliko teoretičnega in praktičnega znanja, dobre fizične zmoglji- mo ob uspešno izvedenih transplantacijah in ko kasneje srečuje-
vosti ter sposobnost prilagajanja, komuniciranja in timskega dela. mo paciente, ki so tako na novo zaživeli.
Sreča je, če se odločiš za poklic, ki ga rad opravljaš, in če delaš v
“ Pri svojem delu sem izpostavljena stresnim kolektivu, kjer se dobro počutiš. 
situacijam, delu s hudo prizadetimi, vitalno
ogroženimi, pogosto tudi umirajočimi AKTUALNO
bolniki. Osredotočen si na trenuten kraj in čas,
kar terja zbranost in odgovornost vsakega
člena v trdni verigi, ki končno predstavlja
kakovostno obravnavo bolnika.

Številka 2 | junij 2020 15

Danijela Gavranović in Jan Kovačević

Pričevanji zdravstvenih delavcev, ki sta priskočila
na pomoč osebju v enoti Bokalce DSO Vič – Rudnik,
v času epidemije COVID-19

Težko je strniti vse te občutke in strahove v en mali delček, ta de- Naj priznam, da mi ni bilo najbolj prijetno, da moram na delo v tujo
lček, ki me je za vedno zaznamoval. En delček mene je za vedno ustanovo, a rekel sem si, da je vsaka izkušnja dobrodošla.
ostal v DSO Bokalce, saj ne mine dan, da se ne bi spomnila na vse Zaposlen sem na KO za kirurške okužbe. Naš oddelek je bil zaradi
zaposlene in stanovalce, ki so me sprejeli z odprtimi rokami in to- epidemije COVID-19 in nenadne prisotnosti okužbe pri pacientih
plimi, pomirjajočimi besedami, saj me je bilo nekako strah, kako se in zaposlenih zaprt od sredine marca do začetka aprila. Odrejena
bom vključila v novo delovišče. mi je bila karantena in seveda brisi, ki niso prav nič prijetni, a k sreči
V času epidemije sem čutila dolžnost pomagati, kolikor je bilo v so bili vsi negativni. Nato pa sem nekaj dni pred odprtjem oddelka
moji moči. Zato sem poziv sprejela nemudoma. Že prvi dan, ko sem prejel klic glavne sestre klinike, ki mi je povedala, da bom začasno
prispela, sem čutila pozitivno energijo in veliko organiziranost prerazporejen na delo v DSO Bokalci, saj imajo tam izpad medicin-
osebja, ki ima kljub težkim trenutkom nasmehe na obrazu, ter ve- skih sester/zdravstvenih tehnikov.
liko sočutja in strpnosti do stanovalcev. Tudi s stanovalci smo se Vse skupaj se je začelo v prvih dneh aprila. V DSO nas je pričakala
v tem kratkem obdobju povezali. Čutila sem njihovo zaupanje in sestra Jana, ki nas je vodila čez dom in nam predstavila tamkaj-
občutek varnosti, ko sem povedala, da prihajam iz Univerzitetnega šnje prostore, nekateri so bili zaprti zaradi okužbe, ki so jo v domu
kliničnega centra Ljubljana. že zaznali. DSO Bokalce se deli na novi (stanovanjski) in stari del.
V spominu mi je ostalo tudi to, kako me je vsako jutro stanovalka Sestra Jana nas je predstavila vodjem, ki so nas kasneje odpeljali
iz 3A toplo pozdravila in mi rekla: »Oooo, moja zdravnica je prišla.« na oddelke, na katerih smo opravljali delo: jaz na starem delu doma,
Nekajkrat smo tudi poklepetali, saj jim je vsaka topla in vzpod- na oddelku, kjer so samo ženske stanovalke.
budna beseda v tem času samote pomenila še toliko več. Za druž- Delo v domu se zelo razlikuje od dela v kliničnem centru. Zelo se
bo stanovalcev so poskrbeli tudi številni prostovoljci. občuti pomanjkanje kadra in moram reči, da so nas prav zato zelo
Veliko sem se pogovarjala tudi z medicinskimi sestrami in bolničar- lepo sprejeli, tako nadrejeni kot stanovalci, že po samo nekaj dneh
kami ter čutila njihovo stisko, saj so bili pahnjeni v sistem, ki je že, dela pri njih. Vse sestre, tehniki ter bolničarji in negovalke se iz-
ko so bile razmere normalne, zelo kadrovsko podhranjen. Podhra- jemno trudijo, da zagotovijo individualno oskrbo vsakemu stano-
njeni so tudi z materialom, saj že osnovnega termometra niso ime- valcu, ki jo potrebuje. Delo na oddelku sem opravljal samostojno
li. Dobili so navodila s strani NIJZ, da morajo vsem stanovalcem in korektno, saj imamo tudi na našem oddelku predvsem starejšo
meriti telesno temperaturo vsak dan in javljati vsa odstopanja. Če populacijo in mi to delo ni bilo tuje. Vedel sem, kako in kaj.
so hotele meriti temperaturo, so morale termometre kupiti same. V teh 21 dneh sem videl, da so kljub temu, da so v nenehnem stra-
Zdaj si lahko predstavljate, kako je z enim aksilarnim termometrom hu, ali bodo še oni zboleli, zelo dober tim in se trudijo po svojih naj-
izmeriti temperaturo 80 stanovalcem v dopoldanskem času. Vsem boljših močeh. Ob odhodu se je videlo žalost tako zaposlenih kot
lahko rečem le: KAPO DOL! stanovalcev, saj bodo zopet ostali brez nekaj dodatnih parov rok,
prepotrebnih v današnjih časih.
“ Vsi se strinjamo, da nas je ta
epidemija močno povezala “ Bila je zelo lepa izkušnja,
in okrepila. Upam, da bo ta še posebej v tem težkem obdobju.
povezanost trajala še naprej, ko se Jan Kovačević,
tehnik zdravstvene nege na KO za kirurške okužbe
vse to konča. Predvsem si želim,
da bi bil naš poklic končno cenjen.

Danijela Gavranović,
srednja medicinska sestra na KOEDPB – diabetes

AKTUALNO

16

Mojca Tomažič, pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za higiensko epidemiološko področje

5. maj 2020: čiste roke – varnost za vse

Eno najmočnejših orožij v boju proti epidemiji

Letošnji dan higiene rok je drugačen. Preživljamo ga v raz- MEDICINSKE SESTRE IN BABICE
merah, kakršnih še ni bilo. Znašli smo se v vrtincu epide-
mije koronavirusa, ki je zajela ves svet. Ogroža slehernega, ČISTE ROKE,
še posebej zdravstvene delavce, ki se v prvih bojnih vrstah
borijo za življenja obolelih. VARNOST
Na različne načine se borimo proti prenosu okužbe in razširitvi epi- ZA VSE
demije. Eden od najpomembnejših ukrepov je ravno higiena rok. Z
rokami namreč lahko prenesemo virus, ki je s kapljicami prišel iz #PodporaMedicinskimSestramInBabicam
obolelega oz. okuženega na različne predmete; na kljuke, maske in #HigienaRok #PreprečevanjeOkužb
na stvari, ki smo jih prinesli iz trgovine.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) promocijo higiene rok © WHO 2020. Some rights reserved. This work is available under the CC BY-NC-SA 3.0 IGO licence.
letos usmerja na medicinske sestre in babice. Te so pacientom “SOJ UKCL, april 2020
najbližje, z njimi so od rojstva do smrti, pomagajo jim pri zagotavlja- Čiste roke medicinskih sester,
nju vseh življenjskih aktivnosti. V počastitev dela izvajalcev zdra- babic in drugih zdravstvenih
vstvene in babiške nege je SZO leto 2020 razglasila za mednaro-
dno leto medicinskih sester in babic, saj mineva 200 let od rojstva delavcev ter ljudi izven zdravstvenih
utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege, Florence Nightingale. ustanov so sedaj še bolj kot kadar koli
Po podatkih SZO medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice prej osnovni pogoj za – varnost za vse!
predstavljajo dobro polovico celotnega zdravstvenega osebja po
vsem svetu. Letošnja kampanja naj bi bila sicer osredotočena na Zdravstveni delavci o higieni rok zagotovo vemo največ, zato so AKTUALNO
krepitev zdravstvene nege in babištva, zaradi aktualnih dogodkov ozaveščanje in učenje o pomenu higiene rok ter učenje pravilnih
po vsem svetu, povezanih s koronavirusom, pa je v ospredju pred- postopkov za zagotavljanje le-te naše naloge tudi zunaj bolnišnic.
vsem izražanje podpore medicinskim sestram, zdravstvenim teh- Zaradi varnosti vseh je pomembno, da pravilne postopke poznamo
nikom in babicam za njihovo požrtvovalno delo. in izvajamo vsi, tudi trgovci, avtomehaniki, knjižničarji, natakarji in
Florence Nightingale je vpeljala prvo formalno izobraževanje za ostali, ki so dnevno prisotni v naših življenjih in na to do sedaj niso
medicinske sestre ter s tem postavila temelj za razvoj zdravstvene bili tako pozorni.
nege kot stroke in pomemben mejnik v poklicu medicinske sestre. Bolnišnice ostajajo mesto, kjer je tveganje za prenos okužb naj-
Leta 1860 je napisala knjigo Zapiski o zdravstveni oskrbi: kaj to večje, in roke zdravstvenih delavcev pri tem igrajo pomembno
je in kaj ni. V njej je zapisala: »Vsaka medicinska sestra si mora vlogo. Naključij ni, pravijo! Zato verjetno ni naključje niti to, da
pogosto in skrbno umivati roke.« Pri svojem delu se je posvetila obeležujemo leto medicinskih sester in babic v počastitev 200.
dokazovanju visoke stopnje smrtnosti, povezane s slabimi higien- obletnice rojstva Florence Nightingale v vrtincu pandemije koro-
skimi razmerami in podhranjenostjo. Pripomogla je k ozaveščanju navirusa, ki je higieno rok ponovno postavila na prvo mesto v boju
ljudi o pomenu higiene v zdravstvu. Uvedla je umivanje rok, da bi proti prenosu širjenja virusa in okužb. 
preprečili širjenje mikroorganizmov. Z izboljšanjem sanitarnih raz-
mer se je znižala stopnja umrljivosti v bolnišnicah. Številka 2 | junij 2020
Pandemija koronavirusa je svet »ustavila«. Zavedanje, da je zdrav-
je naša največja vrednota in spada med tiste dejavnike, od katerih
je v največji meri odvisno naše zadovoljstvo z življenjem, že dolgo
ni bilo tako prisotno. Karantena nas je v mnogih, do sedaj samou-
mevnih stvareh, omejila. Ponovno se je izkazalo, da je preprečevati
bolje kot zdraviti. Prenos okužb z rokami je bil dokazan že dolgo
pred pandemijo koronavirusa, saj je nevidni svet mikroorganizmov
obstajal že prej. Znane so poti prenosa okužb. A človeštvo očitno
potrebuje grožnjo in strah za lastno življenje in življenja najdražjih,
da grožnjo vzame resno. Z umazanimi rokami smo lahko že prej pre-
našali črevesna in respiratorna obolenja ter različne bakterijske,
virusne oziroma parazitne okužbe. Higiena rok je higienski ukrep, ki
je najlažje dosegljiv, da ostanemo zdravi in ne ogrožamo pacientov,
sodelavcev in naših najbližjih. Zdi se, da smo to sedaj vzeli bolj res-
no. Morda se zunaj bolnišnic to pozna še izraziteje. Razkuževanje
rok pred vstopom v trgovine bi si še pred nekaj meseci lahko za-
mislili samo v znanstvenofantastičnem filmu.

17

asist. Darko Siuka, dr. med., Interna klinika UKCL; prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani;
prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani;
izr. prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., Ginekološka klinika UKCL, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Vloga D-vitamina v preventivi posledic
okužb dihal in Covid-19

Ker so vrednosti D3-vitamina v serumu v zimskih me-
secih prenizke, v hrani pa ga je premalo, se priporoča
D3-vitamin še posebej v obdobju epidemičnih ali pan-
demičnih okužb nadomeščati, zlasti pri bolnikih z viso-
kim tveganjem. Še posebej so ogroženi oskrbovanci
domov starejših občanov (DSO), potrdili pa smo tudi
pomanjkanje D-vitamina pri zdravstvenih delavcih.

AKTUALNO Epidemija COVID-19 ima lahko hude kratkoročne posledi- D-vitamin zmanjšuje tveganje za akutno okužbo dihal
ce z visoko smrtnostjo v ogroženih skupinah in z grozečim na več načinov. Več randomiziranih dvojno slepih in-
kolapsom zdravstvenega sistema ter dolgoročne z gospo- terventnih študij in meta-analiz nadomeščanja D-vita-
darsko recesijo. V boju zoper COVID-19 so zelo učinkoviti mina je pokazalo manjše pojavljanje in krajše trajanje
preventivni ukrepi, za zmanjšanje tveganja za okužbo in akutnih virusnih okužb dihal v skupinah, ki jim je ob za-
hujši potek le-te v skupinah z velikim tveganjem pa bi gle- četku raziskave primanjkovalo D-vitamina in so D-vita-
de na pretekle študije o vplivu D-vitamina na pojavnost in min med raziskavami prejemale. D-vitamin namreč zve-
trajanje okužb dihal bilo smiselno nadomeščanje D3-vita- ča prirojeno imunost (takojšnjo reakcijo makrofagov na
mina pri tistih, ki imajo pomanjkanje D-vitamina. vdirajoče viruse in bakterije na sluznicah). Za ta učinek
D-vitamin je pomemben maščobotopen vitamin, ki ureja presno- je potrebna zadostna serumska raven 25(OH)D3, ki je
vo kalcija in fosfata, ima pa tudi pomembne zunajskeletne učinke. ključna, da lahko makrofagi le-tega aktivirajo v hormon
Spodbuja odpornost proti okužbam dihal in ureja imunski odgovor D (kalcitriol), ki aktivira gene za sintezo protimikrobnih
na okužbo. Dokazano znižuje tveganje za respiratorne okužbe pri dejavnikov (katelicidina, beta-defensina), ki uničijo
ljudeh, ki so pred nadomeščanjem D-vitamina imeli znižane ravni viruse z ovojnico (kot je SARS-CoV-2) in bakterije. Poleg tega
tega vitamina. V zimskem in zgodnjem spomladanskem času ima D-vitamin umirja celični imunski odgovor in pričakovano zmanj-
večina prebivalcev Evrope, tudi Slovenije, znižane serumske ravni ša citokinski vihar, ki je tako usoden pri pljučnicah, povzročenih
25(OH)D3, ki je kazalec preskrbljenosti z D-vitaminom (pod 50 s SARS-CoV-2. V študiji bolnikov z ARDS (2017) je imela večina
nmol/l). Zdi se, da lahko D-vitamin zniža tveganje za virusne epide- hudo pomanjkanje D-vitamina, kar pa še ne dokazuje vzročne po-
mije in celo pandemije. Že v letih 1918–19 so ugotavljali pozitiven vezanosti.
učinek sonca na bolnike s špansko gripo (virus influence A H1N1). Menimo, da bi bilo pri bolnikih z visokim tveganjem za pomanjkanje
Ugoden učinek D-vitamina pa je bil opisan tudi ob kasnejših epi- D-vitamina in tistimi z večjim tveganjem za zapleten potek okuž-
demijah, zlasti v obdobjih epidemije gripe. be s SARS-CoV-2 smiselno nadomeščati D-vitamin, tako da čim
Pomanjkanje D-vitamina je dokazano pogostejše v višjih staro- hitreje dosežemo optimalne koncentracije 25(OH)D3. V izjemnih
stnih skupinah, pri kadilcih, tistih s prekomerno telesno težo, pri primerih, kot je pandemija COVID-19, ne moremo zahtevati trdnih
kroničnih bolnikih, kot so sladkorni bolniki, bolniki s povišanim krv- dokazov (po načelu »evidence based medicine«) o preverjenih
nim tlakom, z različnimi gastroenerološkimi boleznimi, kot so celia- učinkih D-vitamina na okužbo s SARS-CoV-2, ker jih ni. Evropski
kija, kronična vnetna črevesna bolezen, bolniki s kroničnim pankre- center za nalezljive bolezni (ECDC) navaja ta argument in opo-
atitisom, z jetrno cirozo in številnih drugih. Vse te skupine, ki imajo gumlja zdravstvene delavce k ravnanjem, ki imajo za seboj logično
visoko incidenco pomanjkanja D-vitamina, večinoma sovpadajo s sklepanje na osnovi doslej znanih dognanj s sorodnih področij.
skupinami z visokim tveganjem za hujši potek in večjo smrtnost za Neaktivna oblika D-vitamina (holekalciferol) ima izredno široko
COVID-19. terapevtsko okno, zato so neželeni učinki D-vitamina (hiperkalce-
mija, ledvični kamni) pri odmerkih 1000 do 2000 IE na dan (25 do
50 mikrogramov) zelo malo verjetni.

“ Glede na zgoraj navedeno je v obdobju
virusnih okužb primerno zlasti pri
posameznikih z visokim tveganjem
za pomanjkanje D-vitamina in tudi pri
zdravstvenih delavcih skrbeti za primerne
zaloge D-vitamina.

18

Služba za odnose z javnostmi UKCL

Svet UKCL se je seznanil
s poslovanjem v času COVID-19

Svet zavoda se je seznanil z obsegom opravlje- V primerjavi z enakim obdobjem lani se je izguba Seja Sveta zavoda UKCL na temo
nih storitev v času epidemije. V marcu in aprilu je povečala za 13.027.884 €. Glavni razlog za tak poslovanja v letu 2019 in delovanja
glede na primerljivo obdobje izpadlo 4.965 ope- poslovni izid je razglasitev epidemije v mesecu osrednje bolnišnice v času epidemije
racij, kar je približno devet odstotkov operacij, marcu. Celotni prihodki so zaradi onemogočene-
načrtovanih za leto 2020. Število izpadlih am- ga dela 8.160.544 € nižji od pričakovanih. Celotni je potekala v digitalni obliki na 20
bulantnih obiskov v teh dveh mesecih je 71. 378, odhodki so bili 11.471.066 € višji od načrtovanih, lokacijah.
kar kljub večjemu obsegu opravljenih storitev v predvsem na račun izplačila dodatkov in nakupa
januarju in februarju od lanskega leta pomeni 9 opreme za potrebe epidemije.
Generali direktor Janez Poklukar je predstavil
“odstotkov načrtovanega letnega obsega. podatke o izplačilu kriznega dodatka. Dodatek za
V tem času je izpadlo 1.051 mesec marec je prejelo 7.217 zaposlenih, za april
načrtovanih MR pregledov, 7.104 zaposlenih. Tisti, ki so delali od doma, do-
1261 CT pregledov in 10.173 datka niso prejeli. Skupni znesek za marec znaša
UZ pregledov. 5.616.737,15 EUR in za april 9.016.282,38 EUR
bruto bruto.
Približno desetina odpadlega programa pome- Vodstvo UKC Ljubljana je pripravilo načrt in idej-
ni dober mesec dela, kar pomeni, da bo izpadli no zasnovo prenove Klinike za infekcijske bolez-
program do konca leta ob zaostrenih in oteže- ni in vročinska stanja. Omogoča dve možnosti:
nih pogojih dela ter novih standardih obravnave novogradnjo ob obstoječi kliniki in nato preno-
nemogoče nadomestiti. To vodi v finančno nev- vo ali rušenje in nadomestno gradnjo. Predlaga
zdržnost glede na trenutno politiko plačevanja se možnost zagotovitve sredstev iz kohezijskih
zdravstvenih storitev. skladov. Po pogovorih z Mestno občino Ljublja-
V obdobju januar–marec 2020 izkazujemo ne- na so lahko prostorski načrti po potrebi prilago-
gativen poslovni rezultat v višini 16.368.511 €. jeni oziroma spremenjeni do aprila 2021. 

Služba za odnose z javnostmi UKCL AKTUALNO

V hitrem času smo skupaj razvili kakovostne prototipe
ventilatorjev

Že pred samim začetkom in razglasitvijo epidemije v Sloveniji sta
se medicinska in tehnična stroka tesno povezali in v kratkem času
so strokovnjaki uspeli razviti več odličnih prototipov medicinskih
ventilatorjev, ki bi v primeru potreb in pomanjkanja medicinske
opreme lahko zagotovili kapacitete za zagotavljanje ventilacije v
času posebnih pogojev dela.
V celotnem obdobju so različne raziskovalne skupine opremo te-
stirale v Medicinskem simulacijskem centru UKC Ljubljana, kjer
so lahko ob kvalificirani izmenjavi mnenj zdravnikov in najboljših
inženirjev nastali odlični izdelki, ki so se sproti nadgrajevali.
Hiter in kakovosten razvoj je bil v veliko oporo medicinskemu ose-
bju UKC Ljubljana, ki je vedelo, da lahko računa na slovenske znan-
stvenike in podjetja, ki bodo v primeru potrebe lahko priskočili na
pomoč in zagotovili nujno opremo. 

Številka 2 | junij 2020 19

STROKOVNO doc. dr. Aleš Vesnaver, dr. med., KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo

Prva pacientka z individualnim
umetnim čeljustnim sklepom

Na KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo smo konec aprila ope-
rirali prvo pacientko, ki smo ji vstavili individualno izdelano total-
no endoprotezo za čeljustni sklep. Gre za 33-letno pacientko, ki
je imela obsežen ameloblastom v korpusu in ramusu desne strani
mandibule.
Pred operacijo smo opravili virtualno načrtovanje resekcije in rekonstrukci-
je, ki je vključevala odstranitev mandibule od desne spodnje šestice nazaj,
vključno s sklepnim odrastkom (kondilom), ter hkratno kostno rekonstruk-
cijo korpusa in angulusa s prostim režnjem kriste iliake. Pri tem delu načrto-
vanja je sodeloval g. Darij Kreuh z Ekliptika. Rekonstrukcija ramusa in sklepa
pa je bila načrtovana z individualno endoprotezo TMJ Concepts (ZDA). Ta
del načrtovanja so opravili njihovi inženirji.
Operirali smo v dveh timih. En tim (Vesnaver, Vozlič, Troha) je opravil resek-
cijo tumorja s hemimandibulektomijo in dezartikulacijo kondila iz fosse gle-
noidalis, drugi tim (Didanovič, Dovšak, Prodnik) je istočasno dvignil prosti
reženj kriste. Vse osteotomije smo opravili z vodili, ki so bila izdelana v sklopu
3D-načrtovanja. Kostni prosti reženj kriste se je zato odlično prilegel v de-
fekt kosti. Fiksirali smo ga na krn korpusa mandibule z dvema mini plošči-
cama, žile režnja pa anastomozirali z vratnimi žilami. Nato smo opravili še
rekonstrukcijo fosse glenoidalis in ramusa s kondilom, tokrat z individualno
totalno endoprotezo, ki se je tudi odlično prilegala.
Dan po posegu se je pacientka počutila dobro, oblika obraza (razen otekline)
je bila brezhibna, okluzija (griz) enaka kot pred operacijo. Odpiranje ust je bilo
še nekoliko omejeno, kar je normalno.
V bližnji prihodnosti načrtujemo zamenjavo čeljustnega sklepa z individual-
no sklepno protezo pri mladi pacientki, ki je pred enim letom utrpela poškod-
bo s kominucijo mandibule in ima sedaj posttravmatsko ankilozo levega če-
ljustnega sklepa. V tem primeru bo operacija mnogo lažja, saj ne bo potrebno
resecirati pol mandibule, ampak samo področje ankiloze.
Že pri prvem posegu pa se je tudi klinično pokazala izrazita prednost individu-
alno izdelanih sklepnih protez pred konfekcijskimi, saj so zaradi individualne
izdelave komponente narejene kot odlitki, ki se tesno prilegajo obliki kosti, za-
radi česar je operacija mnogo hitrejša in natančnejša, boljši in zanesljivejši pa
je tudi dolgoročni izid. 

20

Služba za odnose z javnostmi UKCL

50 let od prve presaditve ledvice v Ljubljani

Časnik Delo je 21. aprila 1970 poročal o prvi presaditvi ledvice
v takratni Jugoslaviji, ki sta jo v ljubljanskih kliničnih bolni-
šnicah, predhodnicah UKC Ljubljana, izpeljala kirurg prof. dr.
Miro Košak s člani kardiovaskularne skupine in urolog prof.
dr. Slavko Rakovec s člani urološke skupine. Ledvica, ki so jo
presadili 26-letnemu hrvaškemu mizarju Josipu Podvorcu,
je začela delovati, potem ko so prvi dan po operaciji zaznali
hujšo zavrnitveno reakcijo. Ljubljanska ekipa zdravnikov je
shemo za transplantacijo in celotno organizacijo dela pov-
zela po priznani metodistični bolnišnici v Houstonu v ameri-
ški zvezni državi Teksas, kamor se je šel pred izvedbo pose-
ga izobraževati prof. dr. Košak. 

Med epidemijo dvakrat toliko
presaditev organov kot v običajnih mesecih

Kljub epidemiji so v UKC Ljubljana v obdobju med 10. v času epidemije je bil pri presaditvah kostnega mozga – v drugem POGLED NAZAJ
aprilom in 10. majem opravili 21 transplantacij, od teh je obdobju bi jih bilo kakšnih šest več. Opravljali jih niso predvsem
bila večina presaditev ledvic, ki so lani izpadle. zaradi specifičnih pogojev, ki jih zahtevajo ti posegi.
»V zadnjem mesecu smo 20 bolnikom opravili 21 transplanta- »Lani smo imeli strašanski izpad prav pri presaditvah ledvic, to pa
cij, nazadnje včeraj, med njimi dve presaditvi srca, dve presaditvi zaradi spremenjenega točkovanja, ki ga je vpeljal Eurotransplant
pljuč, tri presaditve jeter in 13 presaditev ledvic, od zadnjih je bila (organizacija, ki združuje transplantacijske centre, laboratorije in
ena kombinirana še s presaditvijo trebušne slinavke. To je približ- donatorske bolnišnice iz osmih držav, op. p.), kar je za majhne drža-
no dvakrat toliko, kot je mesečno povprečje,« je 11. maja enega od ve, kot so Slovenija, Belgija in Hrvaška, pomenilo velik izpad v šte-
zadnjih uspehov ljubljanskega kliničnega centra kljub epidemiji in vilu presajenih organov. Slovenija bi jih morala prejeti trinajst, ven-
omejenemu delu zdravstva povzel vodja Centra za transplantacij- dar jih ni. Potem so popravili sistem, ki naj bi začel veljati v začetku
sko dejavnosti dr. Ivan Kneževič. marca, kar je sovpadlo z izbruhom covid-19, in tedaj so deževale
Kot je pojasnil na tiskovni konferenci, gre tolikšno povečanje pred- ponudbe. Toda mi smo posege prilagodili,« je pojasnil dr. Kneževič.
vsem na račun večjega števila transplantacij ledvic, ki bi jih morali UKC tako nadaljuje dobro sodelovanje s Slovenija-Transplantom,
opraviti že lani, a ni bilo na voljo ustreznih organov, presaditve dru- Slovenija pa je po številu opravljenih posegov že v običajnem času,
gih organov so ostale v približno enakem obsegu. Edini večji izpad med krizo pa še posebej, v svetovnem vrhu. 

Številka 2 | junij 2020 21

Alenka Klun, Služba za odnose z javnostmi UKCL

40 let od Titove smrti v Kliničnem
centru: »Dogodke je spremljal cel svet«

Pričevanje upokojene medicinske sestre Miče Zupan ob aktualni razstavi v MNZS

POGLED NAZAJ V nedeljo, 4. maja 1980, je slovenski politični vrh prejel Ulice in izložbe so čez noč spremenile svojo podobo, Ljubljana, maj 1980, foto:
vnaprej dogovorjeno skrivno geslo »Tekma je bila odpo- Janez Pukšič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
vedana«, s katerim so bili obveščeni, da je v ljubljanskem
Kliničnem centru ob 15.05 umrl predsednik Socialistične Posebna izdaja časopisa Delo, Ljubljana, 5. maj 1980, foto: Miško Kranjec, hrani:
federativne republike Jugoslavije Josip Broz – Tito. Muzej novejše zgodovine Slovenije.
»Večini prebivalcev takratne Socialistične republike Slovenije je
v spominu ostala prekinitev tv-programa in naznanitev Brozove Vesti o smrti Josipa Broza – Tita so mnogi spremljali tudi preko televizijskih poro-
smrti, ki jo je prebral tv-voditelj Tomaž Terček. Prekinitev nogome- čanj, Ljubljana, 4. maj 1980, foto: Miško Kranjec, hrani: Muzej novejše zgodovine
tne tekme v Splitu, objokani nogometaši, spontano petje pesmi Slovenije.
v spomin JBT/Josipu Brozu - Titu. Je pa seveda vsak po svoje
doživljal njegovo smrt,« pove Nataša Strlič, kustosinja v Muze-
ju novejše zgodovine Slovenije, kjer so ob 40-letnici Titove smrti
pripravili razstavo Tekma je bila odpovedana: Zadnje leto življenja
Josipa Broza - Tita.
OD MARŠALOVE JUTRANJE HALJE DO POSMRTNE
MASKE
Poseben poudarek so v MNZS namenili vsebinam, ki so povezane
z zadnjimi štirimi meseci njegovega življenja, ko je bil hospitalizi-
ran v najsodobnejši zdravstveni ustanovi v Jugoslaviji, v leta 1975
uradno odprtem Kliničnem centru. Razstava, ki je na ogled še do
28. junija, želi z več elementi, predvsem pa skozi pričevanja zapo-
slenih v UKC Ljubljana in s pomočjo hranjenih predmetov Muzeja
novejše zgodovine Slovenije, prikazati čas, ko sta tako Jugoslavija
kot preostali svet budno spremljala zdravljenje Josipa Broza Tita
in njegovo slovo ter pogreb v Beogradu. Kronološko obsega ob-
dobje od 25. maja 1979, ko je še zadnjič prejel štafeto mladosti, do
8. maja 1980, ko je bil pokopan v Hiši cvetja.
Poleg gradiva iz Arhiva Republike Slovenije in predmetov iz muzej-
ske zbirke, povezanih s Titom, fotografij iz fotografskih zbirk in fon-
dov muzeja ter fotografij Brozove fotografske službe, ki jih danes
hrani Muzej Jugoslavije v Beogradu v Srbiji, kratkih predstavitev
gradnje KC-ja, Brozovega 7-članskega zdravniškega konzilija, po-
teka njegovega zdravljenja in žene Jovanke Broz, poročil Brozove-
ga zdravniškega konzilija, objavljanih v tedanjem dnevnem časo-
pisju, naslovnic časopisov, ki so poročali o njegovi smrti, ter ustnih
pričevanj so med predmeti, ki bodo na ogled v okviru razstave, tudi
maršalova jutranja halja, dve izmed značk, ki so jih prejeli udeležen-
ci zadnjega slovesa v Beogradu, stiliziran tulec manevrskega na-
boja častne salve, izstreljen na dan njegovega pogreba (enega so
odkrili tudi ob lanski najdbi v UKC), reprodukcijo optičnega potreta
JBT/Josipa Broza - Tita, delo kiparja Slavka Tihca, ki je bil od leta
1982 razstavljen v avli KC, v 90. pa predan muzeju, ter uniforma
medicinske sestre, ki je negovala JBT od januarja do maja 1980.
Kopijo posmrtne maske jugoslovanskega predsednika, ki jo je v
kletnih prostorih KC-ja izdelal Lojze Mercina le nekaj ur po njegov
smrti, si obiskovalci že lahko ogledajo na stalni razstavi MNZS.
Originalna maska je shranjena v njihovem muzejskem depoju.

22

Pogled na dogajanje in nepregledno množico ljudi pred glavno železniško postajo AMPUTACIJI NOGE SE JE (PRE)DOLGO UPIRAL
v Beogradu po prihodu Modrega vlaka, Beograd, Srbija, 5. maj 1980, foto: Miško Po pričevanju upokojene medicinske sestre je Tito vedno, ko je
Kranjec, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. pogovor nanesel na njegovo bolezen, debato prekinil. »Kljub zelo
močnim bolečinam je zavračal vsa sredstva proti njim, vedno je
»KAMOR SE JE PREMAKNIL TITO, govoril, da mora ostati čistih in jasnih misli. Vse skupaj je prenašal
JE ŠEL TUDI NJEGOV KABINET« stoično, močno se je upiral posegom. Po neuspehu prve operacije,
Miča Zupan, nekdanja višja medicinska sestra v Enoti za intenziv- na katero je komaj pristal, so mu
no terapijo na Univerzitetni kliniki za kirurgijo srca in ožilja, je uni- nato amputirali še nogo. A pred
formo, ki jo je nosila v času Brozove hospitalizacije in bo zdaj prvič tem je zahteval, da mu v primeru,
na ogled javnosti, hranila doma. Svojo delovno pot je začela leta da posega ne preživi, nogo priši-
1968 v KC-ju in naslednja štiri desetletja ostala prav v tej usta- jejo nazaj, saj ne želi biti pokopan
novi, kasneje je delala na Oddelku za maksilofacialno kirurgijo. Kot brez nje,« se spominja.
nam je v pogovoru povedala leta 2006 upokojena Zupanova, ki ji je
bila dodeljena vloga odgovorne medicinske sestre za zdravstveno Po dostopnih podatkih se je Tito Prvo leto gradnje Kliničnega centra
nego pri maršalu, je takoj po preiskavah, ki so mu jih opravili v KC, dolgo upiral amputaciji noge, kar je v Ljubljani pod projektnim vodstvom
odšla v Titovo rezidenco na Brdo pri Kranju in bila v medicinski eki- bil eden bistvenih vzrokov, da je na
pi, ki je skrbela za maršala, edina medicinska sestra poleg Titovih koncu prišlo do usodnih zapletov. biroja Slovenija projekt, julij 1967,
osebnih zdravnikov in članov zdravniškega konzilija, saj: »Kamor se »Svojo izjavo o Brozovem zdra- foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej
je premaknil Tito, je šel tudi njegov kabinet.« vljenju je vodja njegovega zdrav- novejše zgodovine Slovenije.
Svojega prvega dne na Brdu, kjer je bil urnik »popolnoma nepred- niškega konzilija prof. dr. Bogdan Fotografije: last MNZS
vidljiv«, se spominja: »Z maršalom sva se prvič srečala v zgodnjem Brecelj dal za Bilten Kliničnega
jutru. Kar dolgo časa je trajalo, da je nekomu, ki ga ni poznal, do- centra, kakršnega koli ponatisa
volil, da se sploh pojavi ob njem. Bil je nerazpoložen, v sobi je bilo ni dovolil. Spregovoril je o preteči
napeto vzdušje, ki so ga popestrile tri mlade psičke z glasnim la- gangreni obolele leve noge skoraj
janjem. Mirno sem se mu predstavila in mu razložila, kakšno delo 88-letnega pacienta. 20. januar
bom opravljala, saj je bil zame najprej bolnik, šele nato predsednik. 1980, ko je prof. dr. Košak izvedel
Tekom dneva se je le omehčal, dregnil me je s komolcem in pripo- amputacijo, je bil skrajni termin za
mnil, da gotovo nisem niti sanjala, da bom kdaj takole poleg njega. njeno izvedbo. Priprave nanjo so
Vprašal me je, od kod sem, mi pripovedoval svoje prigode ... Vsi so se začele, še preden je po večkrat-
bili zadovoljni, da se je tako izteklo in me je sprejel, saj so nujno nem prepričevanju in argumenti-
potrebovali medicinsko sestro.« ranju zdravniškega konzilija sled-
njič le privolil v amputacijo noge.«
ENA NAJBOLJŠIH »ŠOK SOB« V DRŽAVI
Po dobrem tednu je bil Tito prepeljan v KC, saj je bila potrebna ope- NA POSLEDNJO POT Z MODRIM VLAKOM
racija. »Klinični center je veljal za eno najboljših zdravstvenih usta- Nataša Strlič je razkrila še nekaj zanimivih podrobnosti o »premi-
nov v svetovnem merilu, pri nas so se izobraževali zdravniki iz vseh ku« Titovih posmrtnih ostankov v beograjsko Hišo cvetja, kjer je
koncev sveta. Zagotovo pa najboljši v okviru nekdanje Jugoslavije, pokopan. »JBT je umrl 4. maja 1980 v KC. Kasneje istega dne so
sploh ko gre za intenzivno terapijo, ki se je v Ljubljani razvijala na bili njegovi posmrtni ostanki prenešeni v klet KC, kjer je bila nare-
najvišjem nivoju. Ko sem kot mlada sestra delala v t. i. "šok sobi", so jena posmrtna maska in opravljena obdukcija. Nato je bil prepeljan
mi povedali, da je ena najboljših v državi,« pojasnjuje Miča Zupan. v stavbo Skupščine SRS (danes stavba Parlamenta) v Ljubljani. 5.
Na naše vprašanje, ali je v času maršalove hospitalizacije delo v maja 1980 se je od njega poslovil slovenski politični vrh in množica
KC potekalo kaj drugače, pove, da se je sama ves čas posvečala ljudi, zbranih na današnjem Trgu republike ter ob poti proti ljubljan-
samo njemu. Seveda so bili varnostni ukrepi v stavbi zelo poostre- ski železniški postaji. Tam so njegove posmrtne ostanke prenesli v
ni, a so kljub temu redno prihajali pomembni obiski. »Žene Jovanke Modri vlak, ki se je na poti v Beograd ustavil še v Zagrebu. Od 5. do
ni bilo, so ga pa obiskovale razne delegacije, dnevno je prihajal tudi 8. maja 1980 je bil v stavbi Skupščine SFRJ v Beogradu, ob nje-
adjutant admiral Kostić, pa drugi državniki, njegova sinova Žarko govi krsti so se menjavale častne straže, poklonili so se mu številni
in Mišo ...« Med zanimivimi dejstvi iz tistega časa je izpostavila še, državljani ter domače in tuje delegacije. 8. maja je bil v sprevodu
da je Tito dobival ogromno, cele poštne vreče, pisem, nekaj izbra- po beograjskih ulicah v prisotnosti množice ljudi prepeljan v Hišo
nih so maršalu tudi prebrali. »Med drugim sta mu z dobrimi želja- cvetja in tam tudi pokopan.«
mi pisali tudi nuni iz Španije, ki sta molili zanj, dogodke je namreč
spremljal cel svet.« Lani so mediji poročali o odkritju dokumentov v kletnem trezorju
UKC, ki so razkrili nekaj zanimivosti o Titovem štirimesečnem bivanju
v Kliničnem centru. Kot pove kustosinja Nataša Strlič, se ji pri najd-
bi zdi najbolj pomembno to, da »se tudi po štirih desetletjih pojavljajo
novi viri, ki pa jih potrebno obravnavati in umestiti v širši kontekst.«

Pri nastanku razstave v Muzeju novejše zgodovine Slovenije je POGLED NAZAJ
poleg Miče Zupan pomagal tudi Martin Hostnik, višji medicinski
tehnik, vodja Enote za intenzivno terapijo na Univerzitetni kliniki 23
za kirurgijo srca in ožilja. V času zdravljenja JBT je poskrbel za pri-
pravo in opremo prostorov ter bil vseskozi del ekipe, ki je skrbela za
maršalovo zdravljenje v KC. 

Številka 2 | junij 2020

Alenka Klun, Služba za odnose z javnostmi UKCL

Prišli na Kosovo, videli in s cepljenjem
premagali črne koze: »V zelo težkih
razmerah smo opravili zelo dobro delo«

Pogovor z upokojenim internistom Andrejem Bručanom, vodjo odprave iz KC-ja

POGLED NAZAJ Marca 1972 je v nekdanji Jugoslaviji, natančneje na Ko- Okužbe pa se sami niste
sovu, izbruhnila zadnja epidemija črnih koz na evropskih bali? Ste med delom na tere-
tleh. Ta pogosto smrtonosna bolezen, ki se med drugim nu nosili zaščitno opremo?
kaže v obliki gnojnih mehurčkov po telesu, je danes po Na Kosovo smo se odpravili
zaslugi dobre precepljenosti v svetu izkoreninjena, na- naravnost iz KC-ja, kjer smo
zadnje se je pojavila konec 70. let v Somaliji. še zjutraj cepili zaposlene,
Vodja 20-članske ekipe, ki se je na Kosovo naravnost iz KC-ja nato pa dobili vladni ukaz in
odpravila cepit prebivalstvo v Peći in okoliških vaseh, je bil Andrej morali že popoldne na pot
Bručan, takrat še ne tridesetletni specializant interne medicine. v Prištino. V resnici, tudi če
Kasneje eden od začetnikov urgentne medicine na Slovenskem in bi se bali, nismo imeli izbire.
tudi minister za zdravje se izkušnje spominja kot ene najpretreslji- Potovali smo 26 ur, z vlakom
vejših, a tudi najdragocenejših v svojem poklicnem življenju. na lesenih klopeh, pot je bila
milo rečeno neudobna, vso
Kaj vam je iz obdobja epidemije črnih koz ostalo v najbolj živem pot nas je bolel tudi občutlji-
spominu in kako je izkušnja zaznamovala vaše nadaljnje delo? vi predel, kamor smo dobili tik
Imenovan sem bil za vodjo te ekipe, čeprav sem bil šele speciali- pred odhodom odmerek imu-
zant, tako kot tudi ostali zdravniki v odpravi. Najverjetneje so mi noglobulinov (smeh).
vlogo dodelili zaradi opravljanja specializacije na Infekcijski kliniki, V resnici smo menili, da mož-
pa tudi zato, ker sem te kraje že poznal, saj sem se ravno tri leta nost okužbe ni ravno velika, saj smo bili cepljeni že kot otroci, moški
prej vrnil z drugega dela služenja vojaškega roka na Kosovu. pa nato še pri vojakih. A z nami so bile tudi medicinske sestre, ki so
Tam smo se znašli na območju, kjer so vladale prave vojne razmere: bile verjetno cepljene kot otroci, a niso dobile dodatnega odmerka
na ulicah je bilo polno policije, vojske, vladal je strah med prebival- in je morda učinek cepiva že izzvenel; za njih nas je bilo bolj strah.
stvom, takoj smo dobili občutek, da se dogaja nekaj res nenavad-
nega. Kot vodja ekipe sem bil prvi dan začasno v neki improvizirani Skratka: računali smo na precepljenost, čeprav ni bila ravno sto-
bolnišnici, kjer so bili strašni prizori; v njej so ležali bolniki z razvito odstotna, a smo na pot morali v vsakem primeru. Maske smo sicer
klinično sliko črnih koz: od najbolj blagih do najhujših oblik s krva- imeli, dali so nam tudi bele plašče, da smo bili tudi videti kot pravi
večimi izpuščaji in strašansko visoko smrtnostjo (od 175 potrjeno zdravniki (smeh).
okuženih jih je takrat umrlo kar 35, nekateri bolniki so jo odnesli
zgolj z brazgotinami, možni posledici bolezni pa sta tudi slepota in
deformacije udov, op. a.).

“ To je bila zelo zanimiva zgodba, videl
sem nekaj, česar gotovo sicer ne
bi nikoli v življenju: variolo v živo. S
kasnejšim delom na terenu pa smo si
nabrali dragocene izkušnje o tem, kako
ravnati in ukrepati v času epidemije.

24

Kako je sploh potekalo množično cepljenje prebivalstva na nesel z romanja v Meko, bil cepljen, a si je nato zaradi strahu pre-
ogroženem območju? del, kjer so ga cepili, izpral z alkoholom. A pri njem je delna imunost
Ko smo prispeli tja, so nas z železniške postaje v spremstvu poli- vseeno ostala in razvil je le blage bolezenske znake, bil pa je kužen.
cije odpeljali v hotel, kasneje pa se z nami zaradi karantene ni želel Kot hadži je nato veliko hodil okoli in prek posrednikov raztresel
ukvarjati nihče. Naša baza je bila v Peći, situacija tam pa je bila kot bolezen vse do Beograda.
v mestu duhov: da smo vse precepili, smo se morali organizirati
sami. Razporedili smo se v ekipe po tri in nato ves dan hodili od Kaj pa podobnosti med epidemijo, ki smo ji priča danes, in tisto
kraja do kraja, od vasi do vasi in cepili prebivalstvo. pred skoraj pol stoletja, v kateri ste bili v prvih bojnih vrstah – jih
Čeprav so nas bili tamkajšnji prebivalci večinoma veseli, so se nas opažate?
hkrati tudi bali, bali so se samega cepljenja. Srečali smo se z različ- Velika podobnost je ta, da so na začetku epidemijo v obeh primerih
nimi izzivi, saj so v mnogih vaseh ljudje živeli popolnoma izolirano, v skušali prikriti. V Srbiji so kakih 14 dni molčali o izbruhu črnih koz,
hišah, obdanih z zidom. Včasih nam je morala pomagati policija, da nato pa je Glas Amerike vendarle poročal, kaj se dogaja. Podobno
smo sploh lahko izvedli cepljenje, ki je bilo obvezno za celo nekda- se je zdaj dogajalo na Kitajskem, ko so predolgo prikrivali širjenje
njo Jugoslavijo. Od 22 milijonov je bilo cepljenih 18 milijonov ljudi, bolezni.
karantena pa je bila razglašena samo za del Srbije in Kosovo, kjer
se je pojavil izbruh. “ Zanimivo je, da smo ob povratku
Moram pa povedati, da so me na celotni poti domov prek Beogra- pričakovali kako primerno nadomestilo,
da nazaj v Ljubljano, ko me je za en teden zamenjal kolega, kljub dobili pa smo neke medalje. Še sedaj,
karanteni šele na Brniku prvič vprašali, ali sem bil cepljen, tako da po toliko letih, pa imam izredno lep
očitno ukrepi le niso bili tako strogi (smeh). Kljub precejšnji zmedi občutek, da smo v zelo težkih razmerah
pa je bila epidemija razmeroma hitro sanirana, cepljenje je pri tem opravili zelo dobro delo.
imelo veliko vlogo.
Sem eden redkih ljudi v Sloveniji, ki je v živo videl črne koze, in lahko
“ Primerjati razmere pred skoraj 50 leti povem, da je res pretresljivo. Kot specializant na infekcijski klini-
in danes je nemogoče. ki sem sicer prej videl že marsikaj, a nič podobnega temu. Ljudem
v resnici razen s preventivnim cepljenjem nismo mogli pomagati
Zdaj ves svet nestrpno čaka na cepivo proti novem drugače kot z blaženjem simptomov, tako kot je pri večini viroz. 
koronavirusu, a cepljenje najbrž ne bo obvezno?
Gotovo bodo spet pomisleki glede cepljenja, čeprav ti pogosto
nimajo pravih temeljev, a pomembno je, da dosežemo dovolj velik
delež cepljenih prebivalcev in s tem precepljenost do mere, ki za-
gotavlja varnost.

Na Kosovo ste se odpravili ljudi cepit, ko je epidemija že
potekala. Kako hitro je cepivo učinkovito?
Nekako v obdobju dveh tednov naj bi bila zaščita skoraj popolna.
Je pa Ibrahim Meti, ki velja za izvor epidemije, bolezen pa naj bi pri-

POGLED NAZAJ

Vir fotk: WHO/David Egli

Številka 2 | junij 2020 25

Služba za odnose z javnostmi UKCL

Zahvala za pomoč v najtežjih trenutkih

UKC Ljubljana je za potrebe COVID-19 z donacijami prejel prek pol milijona evrov

V imenu celotnega kolektiva UKC Ljubljana se zahvaljujemo podjetjem in posameznikom, ki so bili pripravljeni po-
magati osrednji bolnišnici. Še posebej v kriznih trenutkih, kakršni so za nami, so takšne geste izjemnega pomena.
Ostanite z nami tudi v prihodnje.

Družba BTC je v času epidemije podarila 100 tisoč mask v vred- Pomagajte nam pomagati
nosti 97 tisoč evrov. Zaščitne maske sta podarili tudi podjetji V času epidemije ste z nami navezali stike mnogi, ki nas želite podpre-
Johnson & Johnson (2.000 kosov) in Takeda (7.000 kosov). ti pri delu z obolelimi. Zdravstveni delavci in sodelavci verjamemo, da
Holding Slovenskih elektrarn je UKCL podaril dva prenosna smo in bomo izpolnili vaša pričakovanja, saj sta zdravljenje in skrb za
ventilatorja. obolele naše poslanstvo. Zahvaljujemo se vsem, ki želite solidarno
S sodelovanjem organizatorjev teka Hop na Grad, SBC – Kluba doprinesti k našim človeškim in materialnim zmogljivostim.
slovenskih podjetnikov in družbeno angažiranih posameznikov Odprti smo za vaše ideje. Povežite se z nami in pišite na elektronski
ter podjetij smo zbrali denar za nakup naprave ECMO, ki jo nujno naslov: [email protected]
potrebujejo na intenzivni enoti Pediatrične klinike.
Hostel Celica, ki deluje pod okriljem MOL, in Dijaški dom Tabor S spoštovanjem,
sta s ponudbo brezplačne nastanitve priskočila na pomoč našim Janez Poklukar, dr. med., generalni direktor UKC Ljubljana
najbolj obremenjenim zaposlenim v času epidemije. V obdobju, ko
smo bili mnogi dneve ali celo tedne ločeni od svojih najbližjih, nam Telekomunikacijskemu podjetju Telemach se iskreno zahvaljuje-
je veliko pomenilo zavedanje, da imamo možnost bivanja v bližini mo za donacijo 46.138,23 evrov.
delovnega mesta.

Najlepša hvala Mednarodnemu forumu znanstveno-razisko-
valnih podjetij, GIZ za donacijo v višini 12.000 evrov za nabavo
medicinske in druge zaščitne opreme ter oskrbo bolnikov pri zdra-
vljenju bolezni COVID-19.

V podjetju za logistiko Milšped so se odločili lokalni zdravstveni
skupnosti pomagati z donacijo 10.000 evrov za potrebe nakupa
ventilatorjev in dodatne zdravstvene opreme, ki je ključna za oskr-
bo obolelih in zaščito zaposlenih v zdravstvu.

»Zdravniki in bolnišnice se te dni požrtvovalno soočajo z velikimi
obremenitvami, ki jih prinaša naglo širjenje koronavirusa. Zato smo
v pomoč za njihova velika dejanja donirali 50.000 evrov UKC Lju-
bljana in UKC Maribor,« so zapisali v NLB in dodali, da »bomo to
stresno obdobje s skupnimi močmi gotovo prebrodili«.

Podjetje Podjetje Outfit7 (Ekipa 2) je UKCL doniralo 50 tisoč Družba MK Group bo sto zaposlenim na infekcijskih oddelkih
evrov in začelo z globalno kampanjo ozaveščanja, ki z govorečim COVID bolnišnic (UKC Ljubljana, UKC Maribor, SB Celje in Gol-
Tomom in prijatelji dosega več milijonov oseb dnevno po svetu. nik) omogočila krajši brezplačni oddih v Hotelu Kempinski. 

Farmacevtsko podjetje Pfizer je v Sloveniji skupaj doniralo 10 tisoč
evrov za nakup zaščitne opreme, dezinfekcijskih sredstev in mask.

Farmacevtska družba Roche je podarila raztopino za injiciranje v
vrednosti prek 25 tisoč evrov.

Rotary Distrikt Slovenija je Univerzitetnemu kliničnemu cen-
tru Ljubljana predal donacijo za nakup zaščitne opreme v višini
80.000 evrov.

UTRIP UKCL Laboratorij za geografske informacijske sisteme Sinergise je
zagotovil pet monitorjev, ki so ključni za nadzor in oskrbo kritično
bolnih pacientov.

Telekom Slovenije je UKC Ljubljana in UKC Maribor doniral po
20.000 evrov (skupno 40 tisočakov). Tudi na ta način je želel na-
cionalni operater prispevati svoj delež k zaustavitvi širjenja koro-
navirusa in zdravljenju obolelih.

26

SEZNAM OSTALIH DONATORJEV: Ð Medex d.o.o. Gledališče Ane Monro je pred infekcijsko kliniko
Ð 3D modeliranje in prototipiranje, Aleš Potočnik s.p. Ð Medis, d.o.o. popestrilo dan zaposlenim in mimoidočim.
Ð 4Endurance, trgovina in storitve, d.o.o. Ð Mednarodni forum znanstveno razi-
Ð Oddajanje nepremičnin, Alex Luckmann s.p.
Ð Alpe-Panon, d.o.o. skovalnih podjetij
Ð Aspen Pharma Ireland Limited, Ð Merck Sharp & Dohme, inovativna

Podružnica v Ljubljani zdravila d.o.o.
Ð Atlantic Droga Kolinska d.o.o. Ð Meta Megušar Bizjan, samozaposlena
Ð Atlantic Trade d.o.o., Ljubljana
Ð Automatic Servis d.o.o. v kulturi
Ð Beiersdorf, d.o.o. Ð Mladinska knjiga Založba, d.d.
Ð Bolton Adriatic d.o.o. Ð Mlekarna Celeia, d.o.o.
Ð Bormia d.o.o. Ð Moja ovčka, Tjaša Šporar s.p.
Ð Boštjan Hepe Ð Parsis, d.o.o.
Ð Čokoladnica Cukrček, Benedict d.o.o. Ð Perigon d.o.o.
Ð Davidov hram d.o.o. Ð Pharmamed-Mado, d.o.o.
Ð Decathlon Ljubljana, d.o.o. Ð Pivovarna Laško Union d.o.o.
Ð Dedoles s.r.o. Ð Pliva Ljubljana d.o.o.
Ð Don Don d.o.o. Ð Porsche klub Slovenija
Ð dr. Oetker d.o.o. Ð Poslovni sistem Mercator d.d.
Ð Društvo ekonomistov v zdravstvu Ð Pošta Slovenije d.o.o.
Ð Društvo elektronikov Slovenije Ð Tomaž Vidmar s.p.
Ð Ekolife natura d.o.o. Ð Prestigio Mršol & Co., d.o.o.
Ð Empire d.o.o. Ð Proloco trade, d.o.o.
Ð Equa d.o.o. Ð RLS Merilna tehnika d. o. o.
Ð Eta d.o.o. Ð Roiss d.o.o. Red Bull Slovenija
Ð Euromed, d.o.o. Ð Rolnet d.o.o.
Ð Fast food Dželo s.p. Ð Samson Kamnik d.o.o.
Ð Favn, d.o.o. Ð Sanja Grcić, samozaposlena v kulturi
Ð Freja, d.o.o. Ð Sapidum d.o.o.
Ð Gebrüder Weiss d.o.o. Ð Shell Adria d.o.o.
Ð Gledališče Ane Monroe Ð Silco, d.o.o.
Ð Gorazd Battestin Ð Slavko in Julijana Kejžar
Ð Gostilna Mihovec d.o.o. Ð Slotim group d.o.o.
Ð Hyppe Group d.o.o. Ð Slovenske modne oblikovalke
Ð Hofer trgovina d.o.o. Ð Srednja ekonomska šola Ljubljana
Ð Hrib d.o.o. Ð Stillmark d.o.o.
Ð Ideje, koncepti in zgodbe, Ð Storck Adria d.o.o.
Ð Svilanit Svila d.o.o., Kamnik
Vojka Žgavec Clemenz s.p. Ð Študentska organizacija medicinske
Ð Iglu šport d.o.o.
Ð Interpart, d.o.o. fakultete
Ð Intersport ISI d.o.o. Ð Tehton d.o.o.
Ð Jezeršek gostinstvo d.o.o. Ð TKK d.o.o.
Ð Jože Virant Ð Total d.o.o.
Ð Kärcher trgovina, d.o.o. Ð Trgovina z obutvijo Jurček - Panatop
Ð Kompas d.d.
Ð Kozmetika Afrodita d.o.o. d.o.o.
Ð Krka, d.d., Novo mesto Ð Vanda Deželak
Ð Labena d.o.o. Ð Vasco d.o.o.
Ð Lek d.d. Ð Vaš zabojček, Amila Ibrak s.p.
Ð Lidl Slovenija d.o.o. Ð Via naturalis d.o.o.
Ð Ljubljanske mlekarne, d.o.o. Ð Vrtec Miškolin
Ð Magistrat International d.o.o. Ð Wiener Städtische Versicherung AG,
Ð Marija in Jože Virant
Ð Marija Uršič podružnica v Ljubljani
Ð Žiga Malek
Ð Žito prehrambena industrija, d.d.

UTRIP UKCL

Številka 2 | junij 2020 27

Služba za odnose z javnostmi UKCL Šivilje UKC,
začetnice trenda izdelave mask
Delegacija poljske vojske na
strokovnem obisku Klinike za Kmalu po raz-
infekcijske bolezni in vročinska stanja glasitvi epide-
mije koronavi-
Infekcijska klinika je rusa v Sloveniji
sprejela poljsko delega- so šivilje UKC
cijo zdravnikov, ki so jo Ljubljana za-
sestavljali polkovnik Ar- vihale rokave
tur Bachta MD PhD (na- in se lotile ši-
mestnik direktorja WIM), vanja pralnih
polkovnik Witold Owcza- zaščitnih mask
rek MD PhD (Profesor iz bombaža, s
na WIM, podpredsednik čimer so spro-
znanstvenega sveta WIM), major Bartosz Zakowski MD PhD žile pravi val
(namestnik poveljnika medicinskih sil specialnih enot GROM) in navdušenja
stotnica Monika Konior PhD (namestnica vodje oddelka za epide- med poklicnimi in ljubiteljskimi šiviljami po vsej državi. Zaradi izje-
miologije in tropsko medicino WIM). mnega zanimanja javnosti smo na naših spletnih straneh objavili
Na sprejemu so sodelovali strokovni sodelavci KVIBS doc. dr. Ta- tudi navodila za izdelavo mask:
tjana Lejko Zupanc, dr. med., izr. prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., doc. https://www.kclj.si/dokumenti/maske_navodila1-merged.pdf 
dr. Mateja Logar, dr. med., asist. dr. mag. Tadeja Kotar, dr. med., dr.
Kristina Nadrah dr. med in glavna medicinska sestra Jolanda Mu- Minister na ogledu
nih. Slednji so gostom predstavili situacijo na Kliniki za infekcijske »kontejnerskih« ambulant
bolezni in vročinska stanja ter njihove dosedanje izkušnje pri delu
s COVID-19. Gostje so postavili vprašanja ter si izmenjali izkušnje Minister za zdravje Tomaž
in kontakte.  Gantar je sredi aprila obiskal
Infekcijsko kliniko in si ogle-
Rudolf Bunc, mag. var., dipl. var. inž. dal »kontejnerske« sprejemne
ambulante za okužene z novim
Obisk Strokovnega sveta zavoda koronavirusom, tiste s sumom
Gasilske brigade Ljubljana v UKCL na okužbo in kontrolne preglede
že ozdravelih. »Gre za veliko pri-
dobitev, ki nam bo lahko služila
tudi kasneje, ko ne bo več koro-
navirusa, bodo pa katere druge
nalezljive bolezni,« je ob odprtju
ambulant povedala predstojni-
ca klinike, doc. dr. Tatjana Lejko
Zupanc. 

Predsednik vlade na obisku

Premier Janez Janša je obiskal UKCL in se seznanil s
prilagoditvami, ki smo jih uvedli za obvladovanje COVID-19.

V sredo, 12. februarja 2020, so bili na povabilo Službe za varnost
in zdravje pri delu (SVZD) v UKC Ljubljana na obisku člani Stro-
kovnega sveta zavoda Gasilske brigade Ljubljana. Gostom je bila
predstavljena specifika požarne varnosti v UKC Ljubljana in orga-
niziranosti Gasilske enote UKCL.

UTRIP UKCL Namen tovrstnih srečanj je krepitev dobrega medsebojnega so-
delovanja in nadaljnjega spoznavanja ter usposabljanja za sodelo-
vanja v primerih skupnih posredovanj v objektih UKC Ljubljana ob
požarih, morebitnih naravnih nesrečah in drugih možnih nezgodah.
Eden od sklepov srečanja je, da je potrebno nadaljevati s tovrstni-
mi srečanji, in drugi, da bomo morda še v letu 2020 organizirali
skupno požarno vajo. 

28

Prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo, UKCL, predsednik Slovenskega nevrokirurškega društva

Prim. Miro Kušej, dr. med.,
nevrokirurg – 90-letnik

Velik ljubitelj tehnike in vizionar, ki je hitro uvidel njen dolgoročni
pomen v nevrokirugiji

Prim. Miro Kušej, dr. med. praznuje devetdesetletnico CT prikazali ventrikularni sis- UTRIP UKCL
svojega plodovitega življenja. V nevrokirurgiji je bil deja- tem ter določili lego tarče glede
ven v medicinsko-tehnično najbolj turbulentnih desetle- na AC-PC črto. Na iniciativo prim. Kušeja je bil ustanovljen multi-
tjih druge polovice prejšnjega stoletja, ko so v kirurgijo disciplinarni tim za abnormno motoriko s sledečimi člani: nevroki-
možganov in hrbtenjače vstopili nove tehnologije in nova rurgi prim. Miro Kušej, prof. dr. Milan Žumer in mag. Igor Tekavčič,
spoznanja o delovanju živčevja in jo osamosvojili v teh- specialist rehabilitacijske medicine prof. dr. Franjo Gračanin, pe-
nično najbolj napredno in minimalno invazivno kirurško donevrolog prof. dr. Jeras, nevrolog prof. dr. Peter Kartin, psihiatra
stroko – nevrokirurgijo (bipolarna elektrokoagulacija za profesorja dr. Jože Lokar in dr. Momčilo Vitorović, radiologa prof.
fino zaustavljanje krvavitev iz možganov, operacijski mi- dr. Ivo Obrez in prim. Martin Čerk ter nevrofiziolog prof. dr. Milan
kroskop, globinsko slikanje z računalniško tomografijo Gregorič. Z metodo stereotaktične ablacije je bilo tako operiranih
CT in magnetno resonanco MR, stereotaksija ….). med 30 do 40 bolnikov. Prim. Kušej je oktobra 1991 izvedel prvo
Po specialističnem izpitu leta 1964 je bil dodeljen na leta 1951 stereotaktično možgansko biopsijo (igelni odvzem vzorčka) z Ri-
novoustanovljeni Nevrokirurgični oddelek Kirurgične klinike v echert-Mundingerjevim okvirjem pri možganskem tumorju. Istega
Ljubljani, ki ga je takrat vodil prof. dr. Milan Žumer. Izobraževal se leta je postal prvi slovenski član Evropskega združenja za stere-
je v Edinburghu, Freiburgu, Zürichu, Tübingenu, Homburgu, Essnu otaktično in funkcionalno nevrokirurgijo. Leta 1994 je bil soorga-
in Düsseldorfu. Najbolj ga je pritegnila hrbtenična nevrokirurgija. nizator simpozija o ekstrapiramidnih motnjah. V začetku 80. let
Leta 1974 je opravil prvo Clowardovo operacijo zatrditve vratne je raziskoval učinek intratumoralne aplikacije interferona alfa pri
hrbtenice. Prvo stabilizacijo prsne hrbtenice po poškodbi z meto- malignih gliomih.
do po Haringtonu je opravil z ortopedinjo prim. Marjano Čučkovo Junija 1982 je prim. Miro Kušej opravil prvo protibolečinsko opera-
avgusta 1982. Konec leta 1979 je uvedel uporabo Halo sistema za cijo DREZ (angl. dorsal root entry zone lesion) v Ljubljani, oktobra
fiksacijo in trakcijo pri zlomih vratne hrbtenice. 1983 pa prvič vgradil merilnik znotrajlobanjskega tlaka. Leta 1986
je uspel pridobiti prvi ultrazvočni aspirator, ki pa se je po začetnem
“ Prim. Miro Kušej je v sedemdesetih navdušenju v nevrokirurgiji bolj udomačil v abdominalni kirurgiji in
letih prejšnjega stoletja opravil kirurgiji jeter.
pionirsko delo pri uvajanju Ko se je leta 1996 upokojil, je nadaljeval z ambulantnim delom izven
stereotaktičnih operacij pri Parkinsonovi Univerzitetnega kliničnega centra še 22 let v zasebnem zdravstvu,
bolezni (na milimeter natančno uvajanje ki ga je opravljal do lanskega avgusta. Znan je bil po prijaznosti, ši-
igle v možgane s pomočjo naglavnega roki razgledanosti in po zelo natančnih večstranskih strukturiranih
obroča pri zbujenem bolniku). izvidih, bolj podobnim ekspertizam.
Primarij Kušej je bil ne le velik ljubitelj tehnike, ampak tudi vizionar,
V začetku oktobra 1971 je prof. dr. John Gillingham iz Edinburgha, ki je hitro uvidel njen dolgoročni pomen v nevrokirurgiji, imel pa je
pri katerem je bil na izobraževanju, na povabilo prim. Kušeja v tudi ustrezna poznanstva in stanovske prijatelje v tujini, ki so mu v
Ljubljani opravil prvo stereotaktično ablacijsko zdravljenje esen- tistih trdih časih pomagali opremo dobaviti v domovino. Kirurško
cialnega tremorja in Parkinsonove bolezni po modificirani Gui- stereotaktično zdravljenje Parkinsonske bolezni je po njegovi upo-
ot-Gillinghamovi metodi, kjer je orientacija še temeljila na ven- kojitvi – posodobljeno z metodo globoke možganske stimulacije
trikulografiji, uvajanje sonde za ablacijo ventrointermediarnega – ponovno oživelo šele leta 2008 v Mariboru in 2014 v Ljubljani.
talamičnega jedra z mikrokoagulacijo pa je potekalo transokcipi- Merilniki znotrajlobanjskega tlaka so zadnjih 25 let standard pri
talno. Drugo operacijo je opravil sam dan kasneje, 7. oktobra 1971, zdravljenju zaprtih možganskih poškodb in nadzoru možganske
ob asistenci prof. Gillinghama. Prvo samostojno stereotaktično otekline. Clowardovo operacijo zatrditve vratne hrbtenice z lastnim
ablacijo v Sloveniji in širšem geografskem prostoru so opravili 26. kostnim vsadkom so zamenjali umetni medvretenčni vsadki. Mož-
in 27. septembra 1973 nevrokirurg prim. Miro Kušej v sodelovanju ganske igelne biopsije izvajamo tedensko z računalniško naviga-
z nevrofiziologom dr. Milanom Gregoričem in radiologom dr. Mar- cijo namesto s stereotaktičnim okvirjem. Pred desetimi leti smo
tinom Čerkom. kupili ultrazvočni aspirator, ki smo ga pred 35 leti že imeli. Edino
laser se (še) ni vrnil v možgansko nevrokirurgijo.
V poznih osemdesetih letih do začetka devetdesetih let 20. sto- Primarij Kušej s svojo čilostjo in mentalno svežino potrjuje pravilo
letja so stereotaktično zdravljenje Parkinsonove bolezni pri nas o dolgoživosti in vitalnosti nevrokirurgov, kjer je pretekli stres sta-
opravljali že po novejši Riechert-Mundingerjevi metodi, kjer so s tičnih večurnih nevrokirurških operacij prej zdravilni eliksir in opoj
kot škodljiv dejavnik. Želimo mu še mnoga zdrava leta! 
29
Številka 2 | junij 2020

Anja Stopar, UL Medicinska fakulteta

Prof. Alfred Šerko –
nov kip v bronu pred Medicinsko fakulteto

Ob stoletnici fakultete

Včasih je treba čakati 100 let, da se kaj zgodi, a ko se zgo- Kip profesorja Alfreda Šerka sta 16. oktobra 2019 pred vhodom na Medicinsko
di, je to tako velika stvar, da bi jo bilo vredno čakati še dlje. fakulteto na Korytkovi ulici odkrila dekan MF prof. dr. Igor Švab (levo) in prodekan
Tako je leta 1919 nastala prva slovenska univerza in z njo prva
medicinska fakulteta, ki pa je imela le prve štiri semestre. V novo Akademije za likovno umetnost prof. Sašo Sedlaček (desno). Ob dekanu sta
nastali državi treh narodov (Srbov, Hrvatov in Slovencev) pa so na fotografiji še prodekana profesorja Miroslav Petrovec in Ksenija Geršak, ob
se kmalu pokazale hegemonistične težnje najmočnejših, ki se jim
je zdelo, da je ta študij za Slovence nepotreben in bi ga bilo treba prodekanu pa vodja Oddelka za kiparstvo doc. Metod Frlic.
ukiniti. Tako se je začela kalvarija vodilnih fakultetnih sodelavcev, (foto: Katja Gobec, Janez Šivic)
ki so brezmejno verjeli v potrebo po vzgajanju slovenskih zdrav-
nikov in to ne le v obstoječih štirih semestrih, ampak na popolni desetletjem speljal poimenovanja enega izmed oddelkov Nevrolo-
fakulteti. Vodja te zahtevne naloge je bil dolgoletni fakultetni de- ške klinike UKCL po njem. Drugo nagrajenega kipa se je razveselil
kan, nevropsihiater prof. dr. Alfred Šerko (1879–1938), tudi rektor kot otrok. Ob slovesnem trenutku je praznično zapela študentka
ljubljanske univerze (1930–1932), ki mu je večinoma kot prodekan medicine in sopranistka Ana Berus. Prireditev pa je s podporo fa-
dajal podporo anatom in patolog prof. dr. Janez Plečnik (1875– kultete in študentov vzorno organizirala ter na visoki ravni vodila
1940). Skupaj sta ne le ohranila, ampak leta 1940 celo razširila nositeljica projekta prof. Zvonka Zupanič Slavec.
fakulteto še na peti in šesti semester, po drugi svetovni vojni pa 100-letnica UL Medicinske fakultete kaže svoje največje rezulta-
je nastala popolna fakulteta z desetimi semestri. S tem sta imeno- te v do zdaj izšolanih približno 11.000 zdravnikih in zobozdravnikih
vana za vedno zaznamovala slovenski zdravstveni prostor, saj sta ter približno 3000 magistrih in doktorjih znanosti.
z vzgojo zdravnikov doma poskrbela za nujno potrebni zdravniški Naj Šerkov kip mimoidoče nagovarja z mislijo, da je bil boj za slo-
kader za ves slovenski narod. vensko medicinsko fakulteto zahteven in uspešen, ter da naj na-
Pobudnica projekta na MF je bila zdravnica in medicinska hu- sledniki to delo nadaljujejo in za narod vzgajajo domače zdravnike
manistka prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je v okviru priprave in zobozdravnike.
100-letnice na Univerzi Ljubljana predlagala, da bi s sodelovanjem Pri nastanku kipa so sodelovali: avtor, študent Akademije za likov-
UL Medicinske fakultete in Akademije za likovno umetnost in no umetnost Denis Dražetić, mentor prof. Matjaž Počivavšek in
oblikovanje izdelali kip dr. Šerka. Vodstvi obeh ustanov sta pred- idejna vodja projekta prof. Zvonka Zupanič Slavec.
log sprejeli, Akademija pa je razpisala natečaj, pri katerem je so-
delovalo sedem študentov z Oddelka za kiparstvo, ki so delali pod "Kdor pozabi ali uniči lastne korenine, ne bo mogel rasti "
mentorstvom akar. kiparja prof. Matjaža Počivavška. V delo je bilo (keltski pregovor) 
prelitih mnogo ur, saj je študente vodila želja po izdelavi najboljše
UTRIP UKCL plastike. Imenovana je bila komisija za izbor najustreznejšega kipa,
v kateri je sodeloval tudi Šerkov vnuk, njegov soimenjak, upokojeni
zdravnik. V kiparstvu je tako, da ostane le nagrajeni kip, ostale se
uniči. Prof. Slavčeva pa je vodilne na Oddelku za kiparstvo uspela
pregovoriti, da so ohranili tri nagrajene kipe – prvega odlili v bron
– avtorja Denisa Dražetića, druga dva pa so ohranili v tehniki žgane
gline ter jih predali Medicinski fakulteti. Drugo nagrajeni kip avtor-
ja Toma Winklerja zdaj krasi Šerkov oddelek na Nevrološki kliniki
UKCL, tretje nagrajeni kip avtorice Nine Tovornik pa je na dekana-
tu Medicinske fakultete, saj je bil prof. Šerko skoraj ves čas med
obema vojnama njen dekan.
Na prelep oktobrski dan (16. 10. 2019) je bilo slavnostno odkritje
kipov. Dekan MF prof. dr. Igor Švab je kratko orisal Šerkov lik, pro-
dekan ALUO prof. Sašo Sedlaček je pohvalil sodelovanje med
fakulteto in akademijo, skupaj pa sta slovesno odkrila v univerzi-
tetno zastavo ovit bronasti kip, prevezan s trobojnico v slavnostno
pentljo. Pokazal se je v vsej lepoti, ponosni drži ter viziji univerzal-
nega človeka za vse čase.
Druga dva kipa je predstavil predstojnik Oddelka za kiparstvo doc.
Metod Frlic. Kot nevropsihiatra mednarodnih dimenzij je prof.
Šerka predstavil nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki je že pred

30

Zbrala Služba za odnose z javnostmi UKCL

PIssEKhSžnTtfkZPdHemuDpoeHaIHpaSrBdŽaRoldeonkvorievIvrkiemosnioajsAUusasšaarelldčpjaljlveip,tlTlpuaaaRmparadamoonroRirblbpok,snavŠšzioirzsokkšjoahIakaonjtadkKuČiejvaophivnečeozMrpiarnzvvanrAaNnviisrrie,malsaajolvzuaieusNijAjKtrelntvnnašr,gaaeevitoiedjiLizntKaddeesžzkelnrvPasjkIdtietulmruLičriNorpmpoekrMomzdelpIdasroaodIaNkniieootvKesterviriizaajaegsnIrciateeddAnnKutjez,tl.dkdleserriiviridsAinatai–lešnvdtčejhartkuv,rašk.anonrKe.čokjMdio.alisosibirOajkzoteoekiiaAamdoantlndZizjnddvrunnibasgaojnmAvBviiovurotvkeogreeieilnvNisrlnasBočiunoitz–ktnivkEnoissedr!itotmoiliItVaidritnnrnra!vaUiiaRofslčavdaečtdKrziiOaoe,č!kcaapCdrc-ueKksrakamaiLa,mvjdoIksdalpR.ee,n.ikirgjsUijilimdedoesioReneosepsdhmpGjzcoladiinodegšIeknaJrlJlaJloeoaaemlOodcinakpnkžiatt,oopjriaMelkckonokijolzleotoiatBvrč,rbejo,ki.eodjllieeloeptdfua,oošejreinlethaleudepnl.ieloraa-ib-, MdCsVnecpakeZmjlkimZerreollndiovčjitkzmie.sa,msmaieaŽtepeVnmknzlltCknjdLoaloepsioi,aszaa1ise,MsoiStibss9jolrdlIrsinjpupieeageraNtaiečeomesVprth.oaauebobtmanavjkasoDmoF-eozgrilgšvipšipvnztj2slcpšbpn,MaaEzeaioistrelokosačat,eijioeeenjsltsevumKgvohzaemonoasnvltleiatnlaošaeovv.je,CeeroutotopettPtinaltsasmesrkpži.ijooinInaoodonojolstžnaMoiJvreielčaozekdtuniiotitmb,.zmMdtdiSukčrvuorvjiebvVaecseouimraitžeKjsecnamzumedsanrejldrRbneeecieevaeivrrAeluzniiooojesazmaln.onsaiivtoenippjhnszZtatmKninbeentznkebaooteoi.oaebzdojiLaeeVzvčjoozmonbvošaznohiohdde.iInablo.a.nčthoilsjuNabNvtere.psNšhiidaitnrsaevdvjgaTjtntzraIšje.eupanaevanužioenKailePlhidzjvoaldomtohbaduilgolnIjknomoAiiaoevvnn,jinjrutteopve.inspavdanpvfivahreišo,permipčhremjhrmmrrkkemeetnekrprunnodeiasesia.ečjcabznoesiusašsemrtem.mnarioEagdaetejplcspnjsooklaneoli-lvičealajicevjktiaZe,atejjhtavoareiitiesekbjrdnahsaisulebkdmubielniivrs.selzulhknstadomiisšnPoktidrnvoorvvitlrtseuroijjeaaoiouomrajezokedepojalzrmplnbdokzi,iej.onbznaomronoaipinagdpninzijilsvssnalaea.o.eibrerinetopdtpjaksiKrlioniImiebohrtatvzvoennzedaoeugoejsohoamžferisrjtna,enrnrtvrinbekvostgvla,kteiivpsbaiomeeez,mrcnšsoetgoarr.člnliieloeeieimvjaotlzssosuzovzlmloauavaeiakpinnenvlsmekdžnsejimoeisaiečtvniejtkedoaloaršaiiiS-vlačmsssii-kie-rUCnnbnatAtejpnaaioi-sKolRkoe-n,zviCS-jived

SNMP, CIT, KO ZA TRAVMATOLOGIJO SCazZKpmd-aoorObahšduvtvZdonlaeaAvilnlcaakTtianeiZRniK,aiAnplliiVnozKdMihčurvnahAaevaTlngraOiaiknLuoeOdBkdGiopešIilJktUjaOaKnzBautUSrarlugvgeminattetnorelcotegrlaiojvotmn. eamtouloošskeebju KAJ MENIJO O NAS
SmgvlDvepdoUssomasbkooosezkkDjsiošiiedoUršmnamdtrzlmktceaabrtujčmrrriopeaoeomneues(drsfnasvmzvimpvažsegientezam,zmcalaehmesaklju.inmpaoinojvecIačvejsvaiodsranitnžteleoe–i,atliekrAmojiaivkomsouvmžtrkrstlniortaealeeočmžoue,jzitpekinpvljrlgidtdaosnieieutrsnmseoivzristneaajdteoejeevrgasea,stmreieShtsmcjm.ddd…epiežomd,nnitanvnak)arnmevaVrsaaeioj.abe,zs.sraioŽbvoisa,pvonctiknomnonoietdio.ragvdvzetamiPigmdpoazneaežedp,jodrhbeešoskndeoetvevŽraoarltlreznlmrsijadžodakmaijjoidoepžavvurladtollonmniine.hloedzeečt(kiiotižužvanoaupj,.osrajsvmhiunkeadstdnmonatvvatapioatnksmriaopzb)eonsuroek,bl,vrjon.miojtazdooitaoeRslšzdimjadilmonmapilnnazr»venlemsareaduoepaoneotvznsoijvoaebp(sjnšvsniutlvstiosnandipizistieakzszitnoeorrdnaobjiemkaela«greepjvpmrmjdatzaaoukspookeNvael,aolzpromolienoheoniglMtapntutiidvočžaeknpmooraaPdkčizn)oormkd,lavajee.,evdiž,llkožik-de.acjiiob(e,v)vsreoli, HdMlzSeavStamZžoanelpslpenmuvlaj2jmaotaaičoaarghrt7šiaivoszšor.šanttooedakeolaoe,1eopčkoi.dlkvv.,sšoarazvr2oaZsadt.kpan.nerj0amvaesepeoiTitia2iolilrekokmnvdineamh0oddlsrtijtvos,.nvea.oaaisvvSrrnsivkazkčoeknvoelaešuondžseidmsnppgtieasnzolojooanmtuvaibsusbmseižbriniZdtrnnebčooroaaipgataiečvclvlouloajhrozdnaš,esdšsdšneema5ltijkorkreaavs,p.očatizžlin2inen/dvcUdošeeon.ooo.aeblp,rgsi2ivsgkmjmacokaa0tpjjecasoer,lzrilnb2aienraiZeažjci0bhsaenpapzsoojzklaeterpls,anokeapsmljpeeC.aedKhterim.hjak-uesannnoontjh,eaejedikoaeunprtildsera,prgetdzhizdoj,anleeiinkvkrtlajastiisrajeineCnbsme,CaomleegmTj-pampliooiirnrmansoadsbjpibkvtoddophrueioedvkelrdb.ailleBjeepeiivŽlldočkadoamsenišvekanTducitllksrooejzaiba-a.tan-vonšem--e-ra

Tone Starc z družino Ana Cimerman

Številka 2 | junij 2020 31

KAJ MENIJO O NAS UROLOGIJA IN DERMATOLOGIJA PORODNIŠNICA
Iz Dermatološke klinike sem dobil telefonsko sporočilo, da imam nkleVpmdiČntnaivttanovrSmadrninaošpasrooleevSuazkddpokkvvimtanlohklsožemmpvrpueepaernozžeNklueopeošddoeoiteaoa,zrrirlreivrdočopršmkoozrvonaaaeanaig.sodsthkčdlgzšetinniaoiiVnjm3ešvlplaeoetsaalnčisnduouaitjnzVievcjaiiphaup1jotnč.avjeeovoeMnazVssnneeaeb.pmornvpjTonzrrenstrsbžitoaesiebmVesmieoaamnidejrgjiaabnneot,ruseavvaolgeemamvzrčliitejsšoarrisilseaaaousdbl–suišmdeleoioitt2tsesrinbetoatžgs,vno.esečoialeictrbviisevkdsontćn0aVismrio.in,jmmždulrkva(doaeaeodke,iMiodbdoativejvo1šti.atsnbtnbsa.naatdbilša.9iuoejansePklnesenzčmtTauetreinkePanntjtltlbaiammerals.avvioeaojiijdešleujčooaekirtciPnkartoevčpi,djsn1,ninde(aepenopknšuvbvačdinasa,n5adrrsinaojiivrnkkorranoaooleeihzaathtimiaupV.tilveird1movsenoi.hadk,vdggkjrsnsahjl5gsooissnozaavseavjopolapvliepneetezuapizeesčnn,itzaodjvvtrindotjpregdniaegddenstdeevraeaanzulantnenjzeeillzsoeupioaehteseahiškkooAealagson,njesjimtnrpnčtmooekatozed,ncicmmnrllssasoeaeeszzeedaorancivlndneaieeomtovž(pmeaplkjaendkarzaesejzeatmamliotVičšoanžrdrionsvdzaaa1,nvemtehisimzeosažpk,kr9e-črmatt,sakle(arraee.nsebliiltdakšenoul!-eaniom.etzpSmijhe)mzšpnaiiersej,isažldnrivguppvivirillVdpoosstheentpeanepdianaoar,gptrpaarveea,lgevdialroae.oredelšedkijoadelmljliumolšoijNvj)dzstsdaliiekblelhrsada,žrininkiadoollsaj,djia,jsvoevžsooaideoazseaogsosjndkttaeuajadeonvčjnovl)aešavovmaiepnolljknsajinaniesvasseirjtsevlvkrspmnjmo)atenejoogiatužetigiaouostolareb,renivtpsajtpgeeearkpsniutvipdnuzaitoniinoerrlnipnšoltzonbckabremsaieokdižosvč3šameritamjrtappkitdomedsioaaztlneualvzji.štiorenapeiučnehažvesrdizpauolrv,pnnsliesnairrlnčerootnadoipvnrdsjnVirneeiovtogdeainodnuilsanbrntaiasaaojs,tsavlagip.oenžaiaouruaolvpmssncakeilaapiorzBsnisAmjlsssdvsrpea.esejčdašsrretgtjao2ealpoleiŽoeeagzjalvijnearhtrliieojetlbrjnč0oaeeninečke.aolvalnokevrimeatnŠnneklkibtočavtlesa2nsennnnidhavjiaoesoiivei-eknkau-tsine0lliažasuvkz.žavnvotasj-oa.eo-vtaaoee,a-at.-o-l-vi.i
pregled dne 22. julija letos. Zelo lepa gesta ki se je uveljavila na Der-
matologiji, ker sicer pri starosti lahko pozabimo na predvideni datum S spoštovanjem, Igor Miletić
pregleda.
Na pregledu me je sprejel in pregledal dr. Vrtovec ter poslal na Uro- 
logijo pod nujno, zato sem odšel naravnost tja in po nekem čakanju
so mi sporočili, da lahko grem domov, da bom dobil vabilo za pre- Zocrspkkk2eadieooaijd6henmnjr,env,oo.zcomaodosdbudlusriajhbluagpeariapvjtocobebzernvarjemirouimockpodprepsaobeaodoenvi.0rrznpe.ooKvra0oAdedslvjla.dne.vu3npnOpndmbo3oarojdmears,osotlšsoiaimeotdćaesumpzn,enmeaaeainjbrcualsnosjjiei,paojeednivna,bsiszvhlidlitamadekea–p.umsrzoVzajbšiieanreotsajoeiarlbppbodjp.eirjriglPnrecioatojiienaotnbfpsitohejEinaordlvsoijmoboseaiionoiiblapztidntilurovašJnoeadareoabdlboielsasrnidtenotcoaonnv.vepposrasilaaočeopizbrzč,trtilkšannouonutbogftšeuošiičlrcezdanrjeaaamke,jnoisnippaozo,ator-b-,-ji,
gled po pošti. To se ni zgodilo prav hitro, dobil sem datum in menda Sabina Klarič
je veljala moja sugestija za hiter sprejem v bolnico, zgodilo pa se je
šele 26. 8. 2019, kjer me je sprejel in pregledal dr. Vrhovec, ki je prav
tako poudaril nujnost hitrega posega – operacije. Tudi to se ni zgo-
dilo prav kmalu, ampak dne 30. 10. 2019. To sem napisal malo bolj
podrobno, ker me moti to, da dva spoštljiva specialista vsak na svo-
jem področju nista bila upoštevana tako, kot sta zapisala! Upam, da
se ne motim, vendar bi morali spoštovanje specialistov strogo upo-
števati, obema pa lepa hvala za njun trud in skrb glede moje bolezni.
Morda je krivo pomanjkanje zdravnikov urologov? Konec dober in
vse dobro, saj ni moj namen kritizirati, ampak pohvaliti in se zahvaliti
ne le omenjenima specialistoma, ampak vsemu osebju, posebej na
Urologiji, kjer sem bil operiran 30. 10. 2019 pod splošno anestezijo,
ki je minila brez najmanjšega problema. Pomanjkanje zdravnikov na
Urološki kliniki je že nekaj časa znano in vedno, ko sem tam, vidim
iste marljive zdravnike kot tudi drugo osebje, vsekakor skušajo na-
doknaditi manjko.
Sprejet sem bil dne 25. 10. v 8. nadstropju v sobo 10/1, od koder sem
odšel že drugi dan po operaciji, z začasno odpustnico, v domačo os-
krbo. Ko sem povedal prijateljem, mi je nek mlajši profesor odgovoril:
če si odšel z začasnim odpustom, je dober znak! Verjetno je temu
res tako, ker je sicer počutje dobro, z znanimi problemi takega pri-
mera, ki spremljajo te vrste bolezni. Da se ne bom preveč ponavljal,
vendarle še enkrat poudarjam, da sem opazoval celotno delovanje
vsega osebja na delu in sem navdušen nad delom prav vseh, nihče
ni izjema, lepa hvala vsem!
Prav lepa hvala patronažni sestri Mateji Košir, dipl. m. s, ki deluje v
ZD Enote Šentvid. Njeno delo je strokovno in njeni nasveti zelo ko-
ristni. Zelo marljiva je in vestna. Potrudila se je, da mi je po ne najbolj
prijetnem operativnem posegu dala nasvete, ker sem po operaciji
v domači oskrbi preživljal nekaj težjih dni, ki mi jih je lepo pomagala
prestati. Zahvala gre tudi njenim kolegicam, ki so priskočile celo za
vikend in me oskrbele. Še enkrat prav lepa hvala za nudeno pomoč in
želim še naprej uspešno delo na zdravstvenem področju.

Ne smem pozabiti moje zdravnice, ki je bila s sodelavci tudi vklju-
čena v proces domače oskrbe, Lepa hvala vsem v njeni ambulanti.
Nič ne bo narobe, če omenim in pohvalim delo negovalk iz podjetja
Pomoč na domu. Sicer prihaja ena vsak teden in temeljito skopa
mojo soprogo, ki tega zaradi popolne demence sama ne zmore.
Lepa hvala vsem, ki tako pridno delujete.
Na koncu smo starostniki postali nemočni, kar od vladnih delavcev
kakšne velike pomoči ni zaznati. Med tem ko razni časopisi pišejo o
tem, kako so (smo) starejši s strani vlade in tistih, ki bi lahko nudili
pomoč (razne humanitarne organizacije), zanemarjeni, so v zdra-
vstvu edini, ki pomagajo in lepo se vsem zahvaljujem.
Vsem na Urološki kliniki kot tudi Dermatološki in vsem, ki delujejo v
zdravstvu, med drugim tudi na Urgenci, kjer sem dobil pomoč, želim
dobre volje, četudi so določeni trenutki zelo težavni.

Lepa hvala vsem, ki delujete v zdravstvu.
Silvan Štokelj

32

KKIORZUARŠINKTAEKNLZIINVINKOA,TERAPIJO OTROK V spomin: dr. Andrej Cijan
SpAOzčnrppkracsvudnjčnoovaomeuVikisdazaaoišsnkbstmrnateejessNnčšletatobtvdsoekvlehanajnjdzkdoneje-neeivlisrjsaoaepujmConlaaaoaitjtdiiršn,išaazjhsobkzh,anopooseiek,ar,rmsnrdiitdrvtzegha,kiiLneirrlizšiaakvajočiarkcnoajrsdoiluštlatjioaejtokšdkafmohrueidmveaaoepraizisvdosjbtmnebznvveglaeorižjeididnzintmeem.haamedramizimiionnvtvamjšleaozaieeintaeudamkdilopjmeon.nsaeolgtelariKbrfr,ikevlagovaepnoatdozsoic.svsaephrrodlanSbzisejimessr.o.vunsaadraltždIveoaigpdduajnvrikp,ovamvavoeooci,kezis,jsninkvjsinidmbomkoemjogopinateerrijjioolraooivaose,ensegkvsepvt,pebkvkadoairzbrjhračrrečoamatuetiisbirlnnetueuklžčiainaioizsimi.jmtrizvimtnoavjpCijtsiepemoreenmečszitae,omnnlmojiarseaajiilgnaiaoa,honperssnalidča,oupzolnmutsiaibiamnirrbrenainisšeaiiitnnorrjnozautremokvaalkaarijpmjalen,nuczoeoao,Mrdrdclmaidaksiitpjapopajskiiridianajtio,osoirpanšspepi,rzakilrmkotzliobonmojiejknieeniašenhvniitodsa.raltelkavbvaiVlknniol-iomaii,rejjPln-eebnlasieelme-ašlitaj (1937-2020)

SPLETNE OBJAVE IN POHVALE Dr. Andrej Cijan se je rodil leta 1937 v
Planini pri Postojni. Kasneje se je s starši
preselil v Ljubljano, kjer je opravil obve-
zno šolanje. Po zaključeni klasični gimna-
ziji se je vpisal na Medicinsko fakulteto
Univerze v Ljubljani in študij zaključil v
letu 1960. Delovne izkušnje je pričel na-
birati v splošni ambulanti v Tržiču. Kmalu
zatem se je zaposlil v bolnišnici dr. Petra
Držaja v Ljubljani ter opravil 5-letni spe-
cialistični izpit iz interne medicine. Nav-
duševalo ga je delo s kardiološkimi bolniki, zato je na pobudo dr.
Majde Mazovec sprejel službo internista na Kardiološkem oddel-
ku Klinike za interno medicino Kliničnega centra v Ljubljani. Pričel
je opravljati delo intervenčnega kardiologa in najprej se je ukvarjal
z diagnostičnimi srčnimi kateterizacijami, kasneje tudi s korona-
rografijami. Udeležil se je intervencijskega tečaja pri dr. Andreasu
Gruntzigu v Zurichu, kasneje pa se je učil pri. dr. Ivanu Obrezu in dr.
Petru Sturzenhofeckerju v Bad Neustadtu. V nadaljevanju svoje
kariere je postal vodja novonastalega kateterizacijskega labora-
torija Kardiološkega oddelka. Skupaj z dr. Silvijem Klugmannom
je vstavil prvo koronarno opornico (AVE 3.5 mm, 10 At) v arterijo
LAD 54-letni bolnici s stabilno angina pecktoris, vse nadaljnje
tovrstne posege pa je opravljal samostojno. V času njegovega vo-
denja kateterizacijskega laboratorija je bila izvršena prva urgentna
PCI ob podpori blokatorja GP 2b3a v letu 1996 in v letu 1999 je
bilo 12,4 % vseh stentiranj opravljenih pri urgentnih bolnikih veči-
noma s STEMI. V letu 2000 je skupaj s 6 intervencijskimi kardio-
logi uvedel službo neprekinjene (pozivne) intervenčne kardiološke
službe; urgentni posegi pri bolnikih z akutnim infarktom so takoj
bistveno zmanjšali njihovo umrljivost, iz 16,4 % (tromboliza) na 6,2
% (primarna PCI). V tem času je bila tudi uvedena metoda biopsije
srčne mišice. Pridobil je naziv dr. znanosti in izrednega profesorja
interne medicine/kardiologije. Svoje znanje je posredoval svojim
sodelavcem, specializantom in posebej rad je učil mlade kardiolo-
ge v Kliničnem centru Maribor. Intervenčna kardiologija ga je nav-
duševala, pa tudi izčrpavala. Upokojil se je star 72 let ter zaključil s
praktično kardiološko dejavnostjo, čeprav je še vedno rad prihajal
na strokovna srečanja. Do konca življenja pa je rad užival v rekrea-
cijskem športu, tenisu in golfu.

Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Sodelavci KOK UKC Ljubljana 

IN MEMORIAM

Številka 2 | junij 2020 33

V spomin: Matjaž Baraga
Matjažu v slovo

Konec aprila, v sončnem nedeljskem po- Dragi Matjaž,
poldnevu, nas je do dna pretresla temačna na Kardiotorakalni radiologiji in Kliničnem inštitutu
vest, da se je končalo Matjaževo življenje. za radiologijo te bomo resnično zelo pogrešali!
Matjaž Baraga je prišel na Klinični inšti-
tut za radiologijo spomladi leta 2008, Sodelavci KIR
kot mlad specializant radiologije. Leta
2013 je uspešno zaključil izobraževa- ANGEL ZA BOLEČINO
nje in opravil specialistični izpit. Po iz-
pitu je najprej pomagal blažiti kadrovski “ Bolečina je oster trzaj
primanjkljaj na abdominalni radiologiji. puščice na neusmiljenem loku.
Nato je prevzel vodenje radiološkega oddelka v Bolnici Petra Dr- V živo tkivo poseže,
žaja, ob tem pa je bil dva dni v tednu na kardiotorakalni radiologiji. V prag bolečine preseže
začetku leta 2017 je prišel na naš oddelek ter se je v celoti posvetil pri ljudeh in pri Bogu.
torakalni radiologiji in kardio radiologiji. Tedaj se angel bolečine skloni
V tem času se je razvil v izvrstnega radiologa s širokim znanjem nad ranjeno tkivo,
– na jutranjih sestankih sem često občudoval njegova poročila iz nad rano živo,
dežurne, ki so bila kratka, jasna in pogosto pospremljena že s slika- da jo s sapo omili
mi iz operacijske dvorane. in s krili nadkrili.
Odlično je bilo njegovo znanje na subspecialističnem področju to- A ne pomaga.
rakalne- in kardioradiologije, ki ju je opravljal z vso natančnostjo Bolečina je tu, ki zmaga,
in odgovornostjo. V veliko pomoč nam je bilo njegovo poznavanje zmeraj,
računalniške tehnologije, saj nam je pomagal pri vzpostavitvi in te- od rojstnega joka do ure kasne.
stiranju nekaterih programov za MR obdelavo srca. A takrat, ko sama v sebi ugasne,
Matjaž je bil mlajšim vzoren mentor, starejši pa smo se lahko zanesli, pride ponovno angel neskončno mil
da bo zadolžitve vestno opravil. Pri svojem delu je bil zelo natančen in reče: Konec je, dosegel si cilj.
ter vrtajoč s vprašanji v številne podrobnosti, ki jih je želel razložiti. Bolečina postane mila,
Na skupnih strokovnih in neformalnih sestankih je bil prijeten in po- nič več je ne bo, nikoli več,
zoren družabnik, iskriv in iskren tovariš, včasih kar neobičajno poln človek je rešen, nič več mu ne hasne
življenjskega elana. Tako je denimo na kongresu pred letom dni vsak ne v dobrem ne v zlu.
dan ob sončnem vzhodu že prilezel iz mrzlega morja, ko smo se drugi A tam blizu že šotori odhodu stojijo,
šele zbujali in odpravljali na jutranja predavanja. Občasno nas je v po dolgem času z znaki miru.
službi razveselil tudi z lastnimi kuharskimi mojstrovinami! Angel jih pazi.
Zato nas je presenetil pojav bolezni v začetku decembra, ki jo je (Tone Pavček)
Matjaž na službenem področju občutil kot nezmožnost korektne-
IN MEMORIAM ga vrednotenja radioloških preiskav.
Hvaležen sem vsem na kardiotorakalni radiologiji, da nismo bili
brezbrižni, ampak smo mu ves ta čas skušali pomagati in biti v
oporo.
Kazalo je, da se stanje popravlja in pri tem je bila dobrodošla celo
pandemija, saj je Matjaž začel delati od doma in smo se pogovarja-
li, da bo to dobrodošel mehek prehod nazaj v službo.
Žal je bila bolezen močnejša.
Kako grenko je bilo izbrisati Matjaževo ime iz skupnega koledarja!
»Zbogom Matjaž«, sem zašepetal s cmokom v grlu in solznimi očmi,
ter izbrisal tvojo ikono.
In čeprav tvojega imena ni več na mojem telefonu, mi boš ostal v
spominu kot odličen, zanesljiv in vesten kolega!

mag. Pavel Berden, dr. med., Klinični inštitut za radiologijo UKCL
34

1 2345 6

10 7 89
13 11
15
20 12
25 26
31 14
40 32
41 16

45 46 17 18 19
49
21
55
22 23 24

27

28

29 30

33 34 35

36 37 38 39

42 43 44

47 48

50 51 52 53 54

VODORAVNO: 18 Pionirka zdravstvene nege Florence 34 Antično ljudstvo, ki je živelo ob Črnem morju
1 Izumitelj penicilina 20 Manjšalnica za novec 35 Ponos
7 Kirurški instrument 21 Nasprotno od sladko 39 Običaj: Sinjska ?
8 Odstranjevanje patoloških izločkov iz telesnih 22 Znani francoski mikrobiolog po katerem se 40 Virus, ki povzroča Covid 19
42 Sredstvo za razkuževanje
votlin, sklepnih šprajn… imenuje metoda za uničevanje mikroorganizmov 45 Zastrupitev krvi
10 Vankomicin rezistentni enterokok 24 Metoda odvzema kužnine 47 Alkoholna pijača Japoncev
11 Tekoče tkivo 25 Površinska poškodba železa 49 Vprašalnica za prvi sklon - imenovalnik
12 Aparatura 26 Oznaka za nenznano osebo 50 Simbol za kemijski element Natrij
13 Naprava za uničevanje organizmov kot so 27 Zdravnica po domače 52 Druga najdaljša reka na Zemlji
28 Zaščita za nos in usta 54 Simbol za kemijski element Argon
bakterije, glive, virusi 29 Del telesa 55 Kmetijsko vozilo
14 Veznik 31 Pljučni mešiček
15 Tibetansko govedo 33 Germansko pleme
16 Odmerek
17 Analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih 31 Organizem, ki za življenje potrebuje kisik 1., 2. in 3. nagrada darilni paketi NAGRADNA KRIŽANKA
32 Kako imenujemo kri, ki teče po venah
kontrolnih točk 35 Obveznost kmetov v fevdalizmu Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski
36 WHO ovojnici (ali na dopisnici) najpozneje do 15. ju-
NAVPIČNO: 38 Predpona za oznako alkoholov lija 2020 na naslov: Univerzitetni klinični cen-
2 Alergijski odziv/reakcija 41 Avtomatski zunanji defibrilator ter Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi,
3 Partizanski zdravnik Držaj 42 Poškodba oziroma prekinitev tkiva Zaloška 2, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov:
4 Odpornost mikroorganizmov 43 Možganska kap ali možganski ? [email protected], s pripisom ZA NAGRADNO KRI-
5 Možgansko hrbtenjačna tekočina 44 Glavno mesto Norveške ŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, ka-
6 Odmrtje tkiva po poškodbi 46 Izloča se ob naporu mor vam pošljemo nagrado.
7 Nizka laboratorijska posoda s pokrovom 48 Simbol za kemijski element Erbij
9 Nekdo, ki izgubi življenje 51 Okrajšava za znano sovjetsko avtomatsko, Številka 2 | junij 2020 35
10 Zdravnik za živali
11 Osepnice ali variola jurišno puško
19 Splošni anestetik 53 Simbol za kemijski element Iridij
23 Izražanje žalosti
25 Dom starejših občanov
27 Pripomoček za merjenje teže ali mase
30 Hrvaška naftna industrija

nagradna križanka

3K S PRIJEMOM AKADEMSKA NIHČE NI
IN RAZIS­ BREZ …
DVIGNITI KOVALNA JAN NOVAK
S TAL MREŽA
SLOVENIJE

BIVALIŠČE POLDRAG NORVEŠKA AMERIŠKI LUKA V
ČEBEL KAMEN GLASBENA REŽISER IRANU
SKUPINA (MEL)

PIJAČA IZ
POMARANČ­
NEGA SOKA

BRUTO KAPITAN
NARODNI IZ KNJIGE
PROIZVOD MOBY DICK

MATI BOGOV ŠAHOVSKA
V GRŠKI FIGURA
BEETHOV­
MITOLOGIJI NOVA
MAKARSKA
SIMFONIJA

ð Ð SOCIALNI
RADIJEC DEMOKRATI
GIACOMELLI NASELJE PRI

RADOVLJICI

LETALEC Z MIŠLJENJE, TI … DO IVO ROBIĆ STROJNI DEL, BARVNI MAJHEN
ZMAJEM KI TEMLJI PRAGA, SIN HIMALAJSKA KI SE GIBLJE ODTENKI ROČAJ
NA VOLJI TEBE ČEZ DRŽAVA NA SLIKI PLANINSKA
V VALJU UJEDA
PRAG ZAŠČITNI
PREMAZ

PRIPRAVA ZA SLOVENSKI
ZVONJENJE KOREOGRAF

DVOŽIVKA Z PRIPOVED RIMŠČICE JAJCU ČEBELJI
ORANŽNIMI O BOGOVIH, OKROG PODOBEN SAMEC
NARAVNIH
LISAMI SADEŽ
MESTO POJAVIH
V SIRIJI
DEL ROKE INFORMACIJ­
OB SKLEPU SKO KOMU­
JADRANSKI NIKACIJSKA
TEHNOLO­
OTOK
GIJA

JUTOVINA SLABA KRAJ PRI
(POG.) PIJAČA DOMŽALAH
(ŠTAJER.)
DOZOREL LIDIJA
OSTERC
KRATEK,
NAPRAVA MOČEN URADNIK NA VSTAL JE Z
ZA ANALI­ GLAS MATIČNEM … NOGO
ZIRANJE MANJŠA
URADU PUŠKA

KONEC KRAJ V VELIKA LEVKOCIT Z
POLOTOKA HALOZAH STOPNJA MALO CITO­

JEZE PLAZME
AM. IGRALEC
(CHRISTIAN) PRIPADNIK
ITALOV
Povsod REKA V AM­ ENA REVIJA
z vami STERDAMU ENERGIJSKO V DVEH VELIKOSTIH
POLJE ŽIVE­
GOBA
(STAR.) GA BITJA

BAJESLOVNI PEVKA LAHKOTEN TATUM
KELIH SIRK PREMIK PO O'NEAL
OTO POVRŠINI MESTO V
(LJUBK.) BELGIJI
KAR
HRVAŠKA POVZROČA
GORSKA
POKRAJINA KAKO
DOGAJANJE
VODIKOV JE V ČLOVEKU
DEVTERIJ … MORJE,
ZELJE, VINO

VOLTAMPER

LASTNIK ODPRT, www.trik.si
VELIKE RAZBIT
TOVARNE (OREH)
CELINA MED
ATLANTIKOM
IN PACI­
FIKOM

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na Nagrade prispeva UKCL:
dopisnici) najpozneje do 15. julija 2020 na naslov: Univerzitetni 1. nagrada: dežnik
klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2. nagrada:majica Čili za delo
2, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov: [email protected], s pripisom ZA 3. nagrada: kolebnica in nogavice
NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, Izžrebani iz prejšnje številke (nagrade skodelica z logom UKCL):
kamor vam pošljemo nagrado. 1. Žiga Leskovšek
2. Jolanda Lampič
3. Maja Vrhovnik