Časopis UKC Ljubljana Interno junij 2021

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana junij 2021 | št. 03

Fotoreportaža: Stomatološka klinika
Dan medicinskih sester: Neustavljiva moč sočutja
DTS: Projekt, s katerim smo pomagali več kot tisoč pacientom

LPP ponuja rešitev za parkiranje
Pomagajmo otrokom živeti brez zaslonov
Donacija Rotary za bolj prijazno porodnišnico

kazalo

3 UVODNIK: Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi UMETNINA MESECA: Likovni izdelek je nastal
v Bolnišnični šoli OŠ Ledina kot skupinsko delo
AKTUALNO učencev, ki so se zdravili na Kliničnem oddelku za
4 Dan na Stomatološki kliniki skozi oči fotoreporterja otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. Nas-
6 Priporočila za preprečevanja poslabšanja zdravstvenega stanja starejših oseb tal je po zgledu znane umetnine Salvadorja Dalija
Vrtnica. Mentorica: Tina Žvab
ob povečani toplotni obremenitvi ANA ZA NARODNO GALERIJO: Ana Turjačanin,
8 Člani sveta na konstitutivni seji izvolili predsednika in podpredsednika sveta učenka 8. razreda in tudi učenka Bolnišnične šole,
8 Svet zavoda je izrazil zadovoljstvo s transplantacijsko dejavnostjo v času epidemije sicer pa deklica, ki jo zdravimo na gastroentero-
9 Novi člani kolegija UKC Ljubljana loškem oddelku, je kljub svojemu zapletenemu
10 V DTS skupaj preko tisoč sprejetih pacientov zdravstvenemu stanju in koronskim časom zmogla
11 Zgodba s covidnega oddelka: Dragica ne more verjeti, kaj je doživela pod mentorstvom naše učiteljice Tine Žvab
12 Avtobusi ponujajo zaposlenim udobno in ugodno alternativo sodelovati na likovnem natečaju Moja igra Narodne
14 Dobra komunikacija povečuje zaupanje galerije. Med skoraj 500 prispelimi likovnimi deli je
15 Svetovni dan medicinskih sester: Neustavljiva moč sočutja bilo njeno delo izbrano med najboljših trideset in bo
16 Zlati znak Zbornice – Zveze za tri sodelavke UKCL septembra razstavljeno v Narodni galeriji v Ljubljani.
16 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz pobude React-EU za celovito

energetsko prenovo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

STROKOVNO
17 Potrjenih že več kot 200 primerov mišje mrzlice, strokovnjaki pričakujejo

dodaten porast
17 Vsako leto zdravimo okoli deset ugrizov kač
18 Dnevi brez zaslona
21 Simpozij o rezultatih projekta Premik z veliko udeležbo
22 Slovenski model zgodnjega odkrivanja družinske hiperholesterolemije del

»bele knjige« Svetovnega združenja za srce
23 Kožni melanom - kako se mu lahko izognemo in od česa je odvisna uspešnost

zdravljenja?
24 Svetovni dan hiperteznije
24 Evropski dan osveščanja o možganski kapi

UTRIP UKCL
25 Čili v UKC Ljubljana: 6. dan za zdravje
26 Sekunde štejejo
27 Visok obisk na cepilnem mestu
27 Knjiga ob 130. obletnici obstoja Očesne klinike
28 Epidemija (kmalu?) le kot del zgodovine
29 Ameriški partnerji nadaljujejo s podporo slovenskemu zdravstvu
29 Želimo, da se porodne zgodbe začnejo lepo in prijetno
29 V težavah vidiš, kdo je Najboljši sosed

30 KAJ MENIJO O NAS

32 IN MEMORIAM: prof. dr. Martin Tonin in prof. dr. Tine Prevc

33 SPONZOR KRIŽANKE: Založba Chiara predstavlja knjigo Teorija izbire

36 NAGRADNA KRIŽANKA

SIMFONIKI RTV SLOVENIJA PONOVNO RAZVESELILI ZAPOSLENE IN PACIENTE
Simfonični orkester RTV Slovenija, natančneje godalni kvartet članic, je popestril vsakdan zaposlenim. Izvrstne glasbenice so odigrale enourni glasbeni program. Melodije

so slušatelje naravnost navduševale. Koncert so sklenile s pesmijo Ne čakaj na maj avtorja besedila Frana Milčinskega, ki je marsikaterega spomnila na mladost.
Melodije so odmevale po celotnem severnem delu UKC Ljubljana kot tudi po Pediatrični kliniki, kar so potrdili tudi naši pacienti. »To je bilo pravo presenečenje, prav

sprostil sem se ob zvokih melodij. Pozabil sem na bolečine in skrb ob svoji diagnozi. Še več takih akcij bi morali izvesti,« je povedal eden izmed pacientov.

uvodnik Interni časopis Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana
TRIKOTNI KVADRAT junij 2021, številka 03
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Ljudje premagajo epidemije praviloma zato, ker se bolezni zanašajo na Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija
naključne mutacije, zdravniki pa na znanstveno analizo informacij, je Glavni urednik: Jože Golobič, univ. dipl. prav.
ob začetku epidemije zapisal filozof Yuval Noah Harari. Globalizacija je Uredniški odbor:
pospešila hitrost epidemije, vendar je hkrati pospešila tudi izmenjavo • prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med.,
informacij, saj so odkritja praktično v istem trenutku po objavi dostopna
celemu svetu. Informacije lahko odločajo med življenjem in smrtjo – v korist višja svetnica
življenja, če so resnične. • Jure Brankovič
Svetovna zdravstvena organizacija je takoj po izbruhu epidemije opozorila Lektoriranje: Nina Krajnc
na infodemijo – poplavo informacij, tako resničnih kot neresničnih, ki Fotografije: Tina Roš, Adobestock, Istock,
otežujejo pot do zanesljivih podatkov iz zaupanja vrednih virov. Ljudje Getty images, Vectorstock
namreč izbiramo najbolj priročne informacije. Tiste, ki so pri roki (zaslonu), in Fotografija na naslovnici: Matej Povše
tiste, ki bolj ustrezajo našim predstavam. Približno tako kot se raje družimo
s prijatelji, ki razmišljajo podobno, gojimo nagnjenost k izbiri informacij, ki VABIMO VAS, DA TUDI VI
potrjujejo tisto, kar že vemo oziroma verjamemo. SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS
Pojav lažnih objav na družbenih in drugih medijih je pogosto povsem
komercialnega izvora. Za povečanje bralstva ali klikov avtorji pogosto Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu
uporabljajo privlačne, senzacionalistične, nepoštene ali povsem izmišljene 2021 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri-
naslove (kot denimo naslov tega uvodnika). Cilj je pritegniti uporabnika, da spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti
preleti vsebino in jo deli. S tem dosežejo namen – zaslužek, saj vsak naš v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne-
klik prodajo oglaševalcem. Zato velja pravilo »Enragement is engagement« je do 15. septembra 2021. V uredništvu si pridržu-
– večji kot je čustven odziv (denimo jeza) ob objavi, boljša je možnost, da jemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in
bo novica deljena in klikana. Spletni digitalni velikani javno napovedujejo izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke
vojno neresnicam, a hkrati tovrstnih informacij ne preganjajo z veliko lektoriramo. Prispevke in fotografije pošljite na
odločnostjo, saj tudi njim vsak klik povečuje dobiček. naslov: soj@kclj.si.
Proti lažnim novicam bi se bilo najlažje soočiti s čisto ignoranco, saj Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši
dosledno popravljanje neresničnih objav vzame precej energije in časa. prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali
Vendar stopnjevanje tovrstnih objav kaže, da takšna rešitev v resnici ni 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte
rešitev. Če želimo ostati verodostojen in dosegljiv izvor informacij, bomo posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif),
spremembam sledili. Zagotavljati moramo informacije na način, da bodo pri minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno
roki (zaslonu). navedite ime avtorja fotografije.
Digitalizacija in razvoj družbenih omrežij sta podrla vzorce, ki so se
vzpostavljali in uveljavljali skozi desetletja oziroma stoletja. Z množično Glasilo v
uporabo pametnih telefonov je postal vsakdo s to napravo svoj medij. elektronski
Preskok je primerljiv z množično uporabo radia v dvajsetih letih in televizije
v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Vstopili smo v nov svet, ki doživlja obliki na:
digitalno renesanso. Ena sama objava uporabnika družbenih omrežij ima www.kclj.si
lahko večji vpliv kot nekoč naslovna stran osrednjega časopisa. Zmagovalci
bodo tisti, ki bodo to ne samo razumeli, temveč tudi sprejeli.

Jure Brankovič,
vodja Službe za odnose z javnostmi

AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi

Dan na Stomatološki kliniki
skozi oči fotoreporterja

Stomatološka klinika je edina zobozdravstvena terciarna
ustanova v Republiki Sloveniji. Poleg terciarne dejavnosti
izvajamo tudi sekundarno specialistično dejavnost in pri-
marno zobozdravstveno dejavnost, ki je del pedagoškega
procesa dodiplomskega študija dentalne medicine.
Stomatološko kliniko sestavlja pet centrov: Center za otroško in
preventivno zobozdravstvo, Center za zobno in čeljustno ortope-
dijo, Center za ustne bolezni in parodontologijo, Center za zobne
bolezni in Center za stomatološko protetiko. V okviru Centra za
otroško in preventivno dejavnost in Centra za zobne bolezni iz-
vajamo tudi ambulantne posege v splošni anesteziji za paciente z
zmanjšanimi zmožnostmi.
Smo glavna učna pooblaščena ustanova za izvajanje specializa-
cij na področju zobozdravstva. Sodelavci Stomatološke klinike
sodelujejo v različnih raziskovalnih projektih in programih ter tudi
terciarnih projektih UKCL. Svoje strokovne in znanstvene dosežke
predstavljamo na domačih in tujih znanstvenih in strokovnih sre-
čanjih ter jih objavljamo v številnih mednarodnih in domačih stro-
kovnih publikacijah.
Sodelavci Stomatološke klinike so člani razširjenega strokov-
nega kolegija za stomatologijo pri Ministrstvu za zdravje, člani
Strokovnega sveta za stomatologijo pri Slovenskem zdravniškem
društvu ter sodelujejo v različnih projektnih in delovnih skupinah
Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Sodelujemo tudi s članicami Univerze v Ljubljani, Univerze na Pri-
morskem in s številnimi univerzami v tujini. Sodelavci so tudi člani
uredniških odborov ter recenzenti domačih in tujih strokovnih revij.
V letu 2020 je minilo 75 let od začetka delovanja Stomatološke
klinike. Zaradi epidemije covid-19 tega pomembnega mejnika nis-
mo uspeli obeležiti, a bomo to nadoknadili v letošnji jeseni. 

Matej Povše, fotoreporter
4

AKTUALNO

Številka 3 | junij 2021 5

Gregor Veninšek, dr. med., Vodja Centra za geriatrično medicino in dr. Hugon Možina, dr. med. Vodja Internistične prve pomoči

Priporočila za preprečevanja poslabšanja
zdravstvenega stanja starejših oseb
ob povečani toplotni obremenitvi

Nastopil je čas visokih temperatur, ki bodo do jesenskih Zato je v času visokih temperatur koristno:
ohladitev pogost razlog za resno poslabšanje zdravstvenega 1. Dnevno merjenje krvnega tlaka sede in stoje. Ob rednem jemanju
in funkcionalnega stanja starejših ljudi. Bolj ogroženi bodo
posamezniki, ki prejemajo zdravila za nižanje krvnega tlaka zdravil za nižanje krvnega tlaka slednji lahko nizek najprej stoje,
ali odvajanje vode oziroma morajo upoštevati omejitev nato pa tudi sede.
vnosa tekočine. Izjemno ogroženi bodo onemogli stari 2. Dnevno tehtanje.
ljudje, ki so pri zagotavljanju termalnega ugodja in vnosa
tekočine odvisni od drugih oseb. Ne pozabimo večkrat Kako ukrepate:
preveriti počutja starostnikov, ki sicer živijo sami. 1. Če je krvni tlak stoje nizek, zmanjšate ali prehodno opustite od-

Splošna priporočila merek zdravil za nižanje krvnega tlaka. O tem obvestite osebnega
1. Zadržujte se v osenčenih in ohlajenih prostorih (ne pozabite na zdravnika.
2. Če se telesna masa zniža pod običajno ali ciljno, zmanjšate ali pre-
ohlajene javne površine!). V kolikor nimate klimatske naprave, hodno opustite zdravila za odvajanje vode. O tem obvestite oseb-
zračite bivališče v nočnem času. Čez dan imejte okna zaprta. nega zdravnika.
2. Uporabljajte ventilator, ki pa v ekstremni vročini ne zadošča.
3. Pijte več vode in to preden začutite žejo. Izogibajte se ledeno Znaki toplotne izčrpanosti so:
hladnim tekočinam, ker lahko dražijo prebavila. Ne uživajte pi- Ð močno znojenje,
jač, ki vsebujejo alkohol, kofein ali teofilin (pravi čaj), saj sled- Ð onemoglost,
nje učinkovine povečajo izločanje vode. Zaužijte toliko tekoči- Ð hladna, bleda koža,
ne, da boste dnevno izločili običajno količino seča, ki ne sme Ð hiter in šibek pulz,
biti temen. Kakšna je običajna barva in količina seča, opazujte Ð slabost in/ali bruhanje,
v obdobju, ko so temperature normalne. Ð omotica.
4. Če nimate učinkovitega hlajenja prostora, se večkrat dnevno
hladite s tuširanjem ali kopanjem. Kako ukrepate:
5. Uporabljajte ohlapna, lahka in svetla oblačila. Ð umaknite se v hladnejše prostore,
6. Ne uporabljajte štedilnika, ker ta dodatno segreva prostor. Ð ležite in razrahljajte oblačila,
7. Ssosedi,prijateljialisorodnikisedogovoritezaobčasennadzor. Ð pijte po požirkih – obilno,
Ob visokih temperaturah izgubljamo večjo količino tekočine z zno- Ð aktivno se hladite z uporabo vlažnih tkanin ter z uporabo venti-
jenjem. Večja izguba tekočin poveča učinkovitost zdravil za nižanje
krvnega tlaka. Z dodatno uporabo zdravil za odvajanje vode lahko v latorja.
tem primeru povzročimo prekomerno izsušenost telesa.
Če se bruhanje ne ustavi, takoj poiščite zdravniško pomoč.

Znaki toplotnega udara so:
Ð telesna temperatura nad 39 °C,
Ð vroča in pordela koža,
Ð hiter in močan utrip,
Ð možni so motnja zavesti, krči.

Kako ukrepate:
Takoj kličite 112! Posameznika umaknite v hladen prostor in ga
začnite hladiti s hladnimi, vlažnimi tkaninami ali hladno kopeljo. Po-
membno: posamezniku z motnjo zavesti NE ponujate tekočine! 

AKTUALNO

6

MOŽNOST PARKIRANJA NA P+R IN
PREVOZA Z DIREKTNO LINIJO LPP

DO UKC LJUBLJANA
IN ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA z1a,2c0en€o

Ker vemo, da se številni
ZAPOSLENI V UKC LJUBLJANA
in na ONKOLOŠKEM INŠTITUTU
Ljubljana soočate s PROBLEMATIKO
PARKIRANJA V BLIŽINI svojih
delovnih mest, se v sodelovanju

z Mestno občino Ljubljana ter javnima n3o1va. 5st.o2rit0e2v 1s
podjetjema LPP in LPT dogovarjamo o
možnosti parkiranja na parkiriščih P+R
Stožice, Barje in Studenec (Fužine).
Od tam se boste nato lahko z direktno
linijo, organizirano samo za zaposlene
v UKC Ljubljana in na Onkološkem
inštitutu Ljubljana, popeljali do
Hrvatskega trga.

POSEBNA LINIJA BARJE

ODHOD P+R PRIHOD ODHOD PRIHOD P+R
Barje Hrvatski trg Hrvatski trg Barje
5:30 14:15
6:15 5:45 14:00 14:45
6:45 15:15
7:30 6:30 14:30 15:45 Barje P+R Center Stožice P+R 2

7:00 15:00

7:50 15:30

POSEBNA LINIJA STOŽICE

ODHOD P+R PRIHOD ODHOD PRIHOD P+R
Stožice Hrvatski trg Hrvatski trg Stožice
5:30 14:15
6:15 5:45 14:00 14:45 Fužine P+R
6:45 15:15
7:30 6:30 14:30 15:45 Cena celotne storitve, ki vključuje celodnevno par-
kiranje na izbranem parkirišču ter povratno vožnjo
7:00 15:00 z direktnim avtobusom ali redno linijo, bo znašala
1,20 €. Če je v posameznem koledarskem mesecu
7:50 15:30 22 delovnih dni, bo tako celoten znesek parkiranja
in vožnje z avtobusom znašal 26,40 €.
REDNA LINIJA (STUDENEC) FUŽINE 11, 20, 25

ODHOD P+R STUDENEC (FUŽINE) PRIHOD HRVATSKI TRG

po urniku redne linije

Služba za odnose z javnostmi Služba za odnose z javnostmi

Člani sveta na konstitutivni Svet zavoda je izrazil
seji izvolili predsednika in zadovoljstvo s
podpredsednika sveta transplantacijsko dejavnostjo
v času epidemije
Svet zavoda UKC Ljubljana je na prvi konstitutivni seji
sprejel ugotovitveni sklep o imenovanju in izvolitvi članov Svet se je na 2. seji 6. junija seznanil s poročilom o tran-
Sveta zavoda UKC Ljubljana. splantacijski dejavnosti v času epidemije.

Svet se je seznanil s “ Leta 2020 je bilo opravljenih 113
poročilom o delovanju presaditev organov, kar je za 21 %
UKC Ljubljana v času več kot v letu 2019
epidemije. Na dan seje
sveta, 12. maja, je bilo v (95 presaditev) kljub covid-19 pandemiji. Opravili smo tudi eno
UKC Ljubljana hospi- presaditev ledvice živega dajalca v mesecu februarju (pred epi-
taliziranih 145 bolnikov demijo covid-19). Avgusta istega leta smo opravili prvo presaditev
s covid-19, med njimi pljuč pri otroku, septembra je postal program presaditve pljuč po-
43 v enotah intenzivne polnoma samostojen (do tedaj je bila naša čakalna lista enotna z
terapije. Zaradi števila listo na AKH na Dunaju). Decembra je bila opravljena presaditev
bolnikov v enoti inten- pljuč pri prejemniku, pri kateremu je zaradi koronavirusne bolezni
zivne terapije deluje prišlo do nepopravljive odpovedi pljuč. Rezultati so izjemen uspeh
redna dejavnost za- vseh zaposlenih v UKC Ljubljana in kažejo na to, da so vsi sode-
radi prerazporeditve v lujoči sprejeli dejstvo, da je transplantacijska dejavnost temeljna
manjšem obsegu. Ne glede na epidemijo je UKC Ljubljana v celoti iz- dejavnost naše ustanove. Predsednik sveta Matjaž Trontelj je v
vajal transplantacijsko dejavnost, med njimi dve transplantaciji pljuč imenu sveta izrazil veliko zadovoljstvo s potekom transplantacij v
bolnikoma, ki sta bili nujni zaradi posledic bolezni covid-19. Velik času najhujše epidemije.
obseg dejavnosti je lahko potekal zaradi namestitve bolnikov s co- Na seji je bil obravnavan tudi plan ukrepov in izboljšav na področju
vid-19 v začasnih enotah, trenutno v objektu DTS. Predsednik sveta zdravstvene nege. Med kratkoročnimi ukrepi z največjim učinkom
Matjaž Trontelj je v imenu celotnega sveta izrekel izredno zahvalo je glavna medicinska sestra mag. Zdenka Mrak izpostavila pre-
vsem zaposlenim v bolnišnici za uspešno obvladovanje epidemije. dlagan drugačen status zaposlenih v osrednji bolnišnici glede na
Svet zavoda se je seznanil s poročilom o poslovanju v prvih treh druge bolnišnice oz. zdravstvene ustanove, saj prejemajo nesoraz-
mesecih letošnjega leta. Po oceni rezultatov poslovanja je UKC merno plačilo glede na zahtevnost dela. Dodatno so bile plačane
Ljubljana prvo trimesečje leta 2021 zaključil s presežkom odhod- vse odrejene ure preko polnega delovnega časa. Dvignili smo urno
kov nad prihodki v višini 8 milijonov evrov. Glavni razlog je povečan postavko za delo dijakov in študentov preko študentskih servisov.
obseg stroškov dela iz naslova izplačila dodatkov. V primerjavi s Izplačan je bil povečan obseg dela za izvajalce zdravstvene nege
preteklim letom je rezultat boljši za 43,2 %, saj smo v enakem ob- na enotah, ki so najbolj kadrovsko podhranjene iz prihrankov nena-
dobju lani zabeležili 14,2 mio evrov presežka odhodkov nad prihod- domeščenih odhodov. Uveden je bil sistem štipendiranja dijakov in
ki. Glavne značilnosti tega obdobja: višja realizacija prihodkov (za študentov.. 
11,7 %) in odhodkov (za 26 %) v primerjavi s preteklim letom, porast
prihodkov in odhodkov predvsem zaradi izplačil dodatkov za delo
v posebnih pogojih zaradi epidemije covid-19. Obravnavali smo
26.957 bolnikov v hospitalni oskrbi, kar je za 1 % več v primerjavi z
enakim obdobjem lani. Opravljenih je bilo 189.271 pregledov v spe-
cialistični ambulantni dejavnosti.
Po besedah predsednika sveta zavoda Matjaža Trontlja je ta tre-
nutek gotovo na prvem mestu, da zagotavljajo stabilnost javnega
zdravstvenega sistema. Glede vodenja zavoda pa je izpostavil, da
je v tem zahtevnem času pomembna kontinuiteta in to, da ni nekih
pretresov. Ocenil je, da je bilo imenovanje Golobiča za v. d. general-
nega direktorja najboljša rešitev, saj je bil kot predsednik sveta za-
voda ves čas vpet tudi v bitko z epidemijo. Kot je poudaril Trontelj,
Golobič opravlja funkcijo s polnimi pooblastili. 

AKTUALNO

8

Služba za odnose z javnostmi

Novi člani kolegija UKC Ljubljana

V zadnjem letu je vodstvo osrednje bolnišnice dopolnilo več ključnih sodelavcev na mestih pomočnika generalnega
direktorja UKC Ljubljana. Predstavljamo nove člane kolegija.

Petra Mrhar Slak je pomočnica generalnega Robert Senica je izkušen finančnik z več kot
direktorja UKC Ljubljana za pravne zadeve 20 leti delovnih izkušenj v bančništvu in fi-
že dobro leto. »Prejela sem Juretovo pro- nancah. Kariero je začel kot pripravnik v
šnjo, naj se predstavim svojim sodelavcem. Banki Celje ter kasneje v svoji karieri zase-
Sprva sem se uprla, češ da se po letu dni dal mnoga vodilna delovna mesta, vključno s
ne spodobi več predstavljati se, saj je ta funkcijami predsednika uprave Poštne ban-
čas že zamujen. Pa je bil vztrajen, naš Jure, ke Slovenije ter člana in predsednika uprave
in tako za revijo Interno zapisujem, da sem roje- Nove kreditne banke Maribor. Poleg bančništva
na Ljubljančanka, s skoraj že odraslo hčerko, možem in psom. Po se je ukvarjal še s podjetniškimi financami, svetovanjem pri prev-
poklicu sem pravnica, imela sem svojo odvetniško pisarno, ki sem zemih podjetij ter z razvojem nepremičninskih projektov. Vodstveni
jo po dvaindvajsetih letih zaprla ter se zaposlila v UKC Ljubljana. ekipi UKC Ljubljana se je pridružil v maju kot pomočnik generalne-
Razlog za sprejem odločitve o koreniti spremembi poklicne poti je ga direktorja za ekonomiko. »Veseli me, da sem se pridružil UKC
bila potreba po spremembah, novih izzivih in drugačnih poteh, ki Ljubljana kot najpomembnejši instituciji na področju zdravstva
sem jo začutila v drugi, zreli polovici življenja. in medicine v Sloveniji. Načrti razvoja so smeli in ambiciozni, saj
V prostem času se rada odpravim na dolge sprehode, če sem pri prehajamo v močan investicijski cikel, v okviru katerega bomo pre-
volji, kolesarim, pozimi smučam, predvsem pa sem pri vseh aktiv- novili dobršen del vitalnih objektov ter investirali v novo opremo.
nostih zmerna. Večere preživljam v družbi knjig. Vse skupaj nam bo omogočilo, da se bo UKC Ljubljana razvijal tudi
Po viharnem letu dni lahko povem, da sem ponosna in vesela, ker v prihodnje. Finančni del poslovanja je seveda pri tem ključen, zato
sem lahko bila del zgodbe, ki smo jo zaposleni v UKC Ljubljana v bodo moje naloge usmerjene v zagotovitev finančnih sredstev ter
tem času ustvarjali.« stroškovno učinkovito poslovanje. Pomemben del bo osredoto-
čen tudi na prenovo izvajanja tržnega programa ter s tem bistve-
Peter Habjan je pomočnik generalnega di- nim povečanjem prihodkov iz tega naslova. Prav tako bomo pre-
rektorja UKC Ljubljana za investicije in novili področje donacij, kjer se zgledujemo po uspešnih modelih iz
upravljanje s premoženjem od 1. aprila. Po tujine. Vse skupaj nam bo omogočilo tako strokoven kot poslovni
zaključenem študiju arhitekture je deloval napredek v prihodnjih letih,« je povedal Senica.
v različnih panogah, nazadnje se je spe- Drago Kreš je pomočnik generalnega direk-
cializiral za hranilnike energije. Ima bogate torja za nabavno dejavnost, po izobrazbi uni-
izkušnje s področja vodenja večjih projektov. verzitetni diplomirani ekonomist s končanim
»Ekipi UKC Ljubljana sem se pridružil, ker moje MBA študijem managementa. Kariero je
delo združuje vse, kar sem v življenju počel. Uvodoma kot vodja začel v Slovenski izvozni in razvojni banki,
tehnike, nato sem po odhodu predhodnika prevzel tudi vodenje ki je specializirana na področju spodbujanja
investicijskih projektov, za katere verjamem, da lahko bistveno pri- mednarodnega poslovanja slovenskih izvo-
spevajo k razvoju naše bolnišnice,« je povedal Habjan, ki verjame, znikov in investitorjev. Od leta 2009 je podjetnik
da bo vse investicije mogoče izpeljati v rokih in ob zadovoljstvu – vodja (direktor, ustanovitelj, lastnik) podjetij v zasebnem sek-
vseh le ob sodelovanju zaposlenih. torju. »Predvsem sem razvijal nova podjetja in poslovne ideje ter
deloval na področju optimizacije procesov,« pojasnjuje Kreš. Delo
Blaž Suhač je pomočnik generalnega direk- osrednje bolnišnice dobro pozna, saj je bil od leta 2017 član Sveta
torja UKC Ljubljana za informatiko. Po zaklju- zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot predstavnik
čenem študiju strojništva je bil dve leti in pol ustanovitelja Republike Slovenije. Njegovi cilji na področju nabave
mladi raziskovalec na Fakulteti za strojništvo, so zagotoviti ustreznost postopkov nabave na način, da so vsi po-
kjer je pridobil znanstveni naziv magister stopki nabave centralizirani preko nabavne službe, saj bosta le na
strojništva. Nato se je zaposlil v svetovalnem ta način zagotovljeni preglednost in ustrezna analitika poslovanja.
podjetju na področju informatike. »Po 12-letni Pri tem je treba odpraviti obstoječe pomanjkljivosti s povečanjem
karieri v svetovanju sem nastopil na delovno mesto pomočnika odstotka pokritosti nabave z javnimi naročili in z novimi pristopi, ki
generalnega direktorja za informatiko. Za to delovno mesto sem jih omogoča zakonodaja na način, da bodo postopki nabave hitrejši,
se odločil, ker sem prepoznal mnoge priložnosti za izboljšave na bolj učinkoviti ter bolj gospodarni. 
področju informatike in ker se takšnih izzivov zelo rad lotevam.
Zdravstvena informatika se v svetu zelo hitro razvija, dogaja se AKTUALNO
digitalna revolucija in zelo sem počaščen, da sem lahko njen del.
Tudi v prostem času rad sedem za računalnik in se igram z računal-
niškimi mrežami, strežniki in aplikacijami. Rad potujem, raziskujem
nove kraje, spoznavam nove ljudi in njihov način življenja. Živim v
Ljubljani s partnerko in hčerko, med vikendi pa radi skupaj pobeg-
nemo na obalo ali v nam vsem zelo priljubljena Goriška brda,« je
povedal Suhač.

Številka 3 | junij 2021 9

AKTUALNO asist. dr. Marko Žličar, dr. med., vodja COVID DTS

V DTS skupaj preko tisoč sprejetih pacientov

COVID oddelek DTS se je odprl
9.11.2020 in na ta dan sprejel tudi
prvega pacienta. Od takrat smo jih
sprejeli že preko 1000. Delujemo v
treh enotah: navadni oddelki, polin-
tenziva in intenzivna enota.
V tretjem valu je bil DTS glavni sprejemni
oddelek za paciente s COVID-19. 18. apri-
la 2021 smo dosegli maksimalno število
hospitaliziranih pacientov, 120. Takrat je bilo
na celem oddelku prostih le še pet postelj.
Kljub enormnemu številu opravljenih nadur
je osebje napore zdržalo. Tudi medsebojne
razlike v načinu dela, ki smo jih prinesli s se-
boj z matičnih oddelkov, smo uspešno pre-
segli in skupaj dosegli zastavljeni cilj.
Veseli smo, ko slišimo pohvale pacientov,
z zanimanjem prisluhnemo njihovi izkušnji.
Bolniške hale, ki so nam postale tako do-
mače in vsakodnevne, doživljajo povsem
drugače kot mi.
Zaposlenim na oddelkih, ki so bili zaradi
prerazporeditve osebja na DTS bolj obre-
menjeni, se zahvaljujem, ker so prevzeli do-
datne obremenitve, verjetno tudi prestavili
načrte za dopust. Na ta način smo breme
pacientov s COVID-19 nosili vsi, tudi tisti, ki
si niso vsakodnevno natikali osebne varo-
valne opreme in vstopali v sobe s covidnimi
bolniki.
V času pisanja tega prispevka tretji val po-
časi pojenja. DTS še deluje, v zmanjšanem
obsegu in z manj osebja. Še vedno spreje-
mamo paciente. Mislim, da smo svoj obstoj
upravičili. 

10

Slovenske novice, 8. Junij 2021, objavljeno s soglasjem uredništva AKTUALNO

Zgodba s covidnega oddelka:
Dragica ne more verjeti, kaj je doživela

Ko so jo po desetih dneh odpustili domov,
se je odločila, da pove širni Sloveniji, kako so skrbeli zanjo.

V času, ko je veliko govora o slovenskem zdravstvenem sistemu in preobremenjenih zdra-
vstvenih delavcih, slišimo pa tudi številne kritike na njihov račun, se najdejo tudi takšni,
ki znajo ceniti njihovo skrb za bolnike. Z željo, da bi se zahvalila vsem, ki so na covidnem
oddelku skrbeli zanjo, se je na nas obrnila 58-letna Dragica Ninkovič iz Zgornjih Pirnič, ki
je bila na covidnem oddelku ljubljanskega UKC 10 dni.

“ Za to, kar sem doživela tam, nimam besed.Sploh
ne vem, kako naj opišem vso dobrosrčnost,
potrpežljivost, skrbnost in prijaznost vseh, ki so
zaposleni tam,

nam je zaupala v telefonskem pogovoru. »Skrb za pacienta se čuti na vsakem koraku, od
zdravnikov, bolničarjev, sester in drugega osebja.«
Dragica se je na covidnem oddelku znašla 25. maja. Tja so jo napotili po dolgotrajnem kašlju
in pljučnici. Po pozitivnem testu na covid, so jo sprejeli v bolnišnico, kjer je bila do 3. junija.
»Pomembno je, kaj sem doživela notri. Skrb je izje-
mna. Sestra je prišla večkrat na dan in povprašala,
kako se počutim, ali kaj boli. Počutila sem se zelo
varno. Nekateri menijo, da je ta oddelek najhujši, a
vsi, ki so tam skrbeli zame, so fantastični. Jaz bi jim
dala nagrado.« Pravi, da je dobra tudi hrana, čeprav
nekateri nad njo vihajo nos. »Počutila sem se var-
no in v dobrih rokah. Vedela sem, da bodo naredili
vse, kakor so vse naredili tudi za druge.«
Kljub temu da epidemija traja že več kot eno leto,
Dragica pravi, da na njihovih obrazih tega ni za-
znati. »Niso videti utrujeni. So pozitivni in vedri.
Ni opaziti nervoze in so zelo potrpežljivi. V teh 10
dneh sem marsikaj videla, a negativne izkušnje ni-
sem doživela.«
Po odpustu iz bolnišnice mora Dragica še nekaj
dni ostati v izolaciji. Zdravje se ji izboljšuje, a še
vedno ima nekaj težav zaradi kašlja. Tistim, ki gra-
jajo zdravstvene delavce, pa sporoča: »Kdor tega
ne doživi na lastni koži, ne more govoriti o tem. Tudi
sama sem bila prepričana, da to ni res. Morda na
drugih oddelkih ni tako, a o oddelku D lahko izre-
čem le pohvale.« 

Številka 3 | junij 2021 11

Služba za odnose z javnostmi

Avtobusi ponujajo zaposlenim udobno
in ugodno alternativo

Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z javnima podje- »Na Onkološkem inštitutu pozdravljamo pripravljenost Mestne
tjema LPP in LPT z današnjim dnem uvaja posebni direk- občine Ljubljana, da nam pomaga pri stiski naših zaposlenih glede
tni liniji iz P+R Stožice in P+R Barje do UKC Ljubljana ter vsakodnevnega parkiranja. Tudi pri nas se je namreč z anketami, ki
Onkološkega inštituta Ljubljana. Na tak način bo več kot jih letno izvajamo, izkazalo, da so zaposleni glede težav, ki jih imajo
deset tisočim osebam, kolikor jih zaposlenih v teh dveh s parkiranjem, precej nezadovoljni. Na inštitutu imamo namreč le
največjih slovenskih zdravstvenih ustanovah, zagotovila 100 parkirišč za naše zaposlene, želeli pa bi si seveda, da omogo-
udoben, učinkovit in ugoden dostop do delovnih mest. čimo parkiranje prav vsem. Anketo glede možnosti parkiranja, ki jo
uvaja MOL z današnjim dnem, je izpolnilo skoraj 200 zaposlenih,
Ob predstavitvi projekta se je v. d. generalnega direktorja Jože Go- tako da menim, da je bo rešitev dobro sprejeta. Zahvaljujem se Me-
lobič javno zahvalil Mestni občini Ljubljana za vso pomoč in sode- stni občini Ljubljana za pomoč. Tudi v preteklosti so pokazali veli-
lovanje v epidemiji. »Kot veste, so osrednji bolnišnici zagotavljali ko pripravljenost in nam pomagajo tudi pri reševanju drugih težav,
pomoč prostovoljci LPP, zagotavljali so prevoze v času ustavlje- tako da res hvala še enkrat,« je povedala Andreja Uštar, general-
nega javnega prometa ter omogočili brezplačno parkiranje na jav- na direktorica Onkološkega inštituta.
nih površinah. Vse to so bili dobri zgledi, ki so jih posnemali župani Župan Zoran Janković se je zahvalil sodelavkam in sodelavcev za
po celotni državi,« je povedal Golobič. vse, kar so naredili v času korone. V eni uri se je javilo več kot dves-
to voznikov LPP, ki so v času ustavljenega javnega prometa skrbeli
“ Z uvedbo direktne linije bomo v UKC za prevoz otrok iz socialno ogroženih družin. »Dejstvo je, da je UKC
Ljubljana zagotavljali zaposlenim čim Ljubljana ljubljanski. Vesel sem, da ga imamo. Enako velja za Onko-
lažji prihod na delovno mesto tudi v času, loški inštitut in se jim ne morem zahvalit za vso skrb, ki jo posveča-
ko brezplačnega parkiranja ne bo več. jo bolnikom, kar lahko rečem tudi na podlagi izkušenj, ki jih imamo
v družini,« je povedal župan. Tudi zato je Mestna občina Ljubljana
pristopila k projektu zagotavljanja prevoza za zaposlene osrednjih
bolnišnic. »Vsi bi se radi pripeljali direktno do mize v službi, ampak
to ne gre. Rešitev z avtobusom P+R, ki je danes rabila 10 minut od
parkirišča do bolnišnic, bo rešitev za večino zaposlenih. Kar pa
je dolgoročna rešitev, je umik Zaloške ceste pod zemljo. S tem bi
dobili dva tisoč parkirnih mest in to bi bila rešitev za zaposlene in
obiskovalce,« je povedal Janković. 

Generalni direktor Jože Golobič, direktor LPP Peter Horvat, general- Poglejte video, kako poteka uporaba P+R v praksi:
na direktorica Onkološkega inštituta Andreja Uštar in župan Zoran
AKTUALNO Janković ob predstavitvi projekta

»Težave s parkiranjem so ena od težav, ki ga navajajo medicinske
sestre ob vzrokih, zakaj razmišljajo o alternativnih zaposlitvah.
Dejstvo je, da je bil obseg parkirnih mest v okolici UKC Ljubljana
načrtovan za standarde sedemdesetih, kar pomeni, da je parkirišč
premalo. Tako je edina možnost, da preusmerimo promet. Če si
predstavljate kolono - en avtobus zasede prostor za tri avtomobi-
le, lahko pa pelje do sto potnikov. To ni razmišljanje izven škatle, to
je razmišljanje z željo, da škatla ne obstaja,"« je povedal Golobič.

12

UKC LJUBLJANA S 1. JULIJEM S SVOJIM KAVALIRJEM Mestna ob~ina
Mestna občina Ljubljana je pridobila evropska sredstva za pro- Ljubljana
jekt, s katerim bo v sodelovanju z UKC Ljubljana in Onkološkim Mestna ob~ina
inštitutom Ljubljana omogočila delovanje “Klinko kavalirja”. Gre Ljubljana
za obliko električnega prevoza na poziv, kakršnega sicer že poz-
namo v središču mesta, ob nedeljah pa tudi na ljubljanskih Žalah.
Na tak način želimo tudi na območju kampusa naših bolnišnic
omogočiti lažjo in udobnejšo mobilnost bolnikov z gibalnimi ali
senzoričnimi omejitvami. Bolniki, ki bodo potrebovali prevoz med
klinikami ali do parkirišča, bodo lahko poklicali posebno številka
Klinko kavalirja ter si zagotovili brezplačen prevoz.

AKTUALNO

Številka 3 | junij 2021 13

Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi

Dobra komunikacija povečuje zaupanje

Osrednja bolnišnica vstopa v sodobni komunikacijski svet medijske agende in objav negativnih ali pozitivnih dogodkov v
z digitalizacijo, doslednostjo in transparentnostjo. Javno- zdravstvu. Zaupanje v tem primeru ni indikator osebne izkušnje
mnenjske raziskave kažejo, da dogajanje časovno sovpada z zdravstvom, kot to verjetno velja za medicinske sestre, temveč
z rastjo ugleda zdravstva ter poklicev v zdravstvu. stvar percepcije medijsko konstruirane podobe zdravstva kot in-
Dogodki zadnjega leta so prinesli veliko priložnost za razvoj, kar stitucije, zaključuje Zorko.
razliko s komunikacijsko preteklostjo še povečuje. Ali se bo trend Kako doseči nadaljnjo rast zaupanja? Temeljna načela komunici-
nadaljeval, je odvisno od zavedanja, da je skrb za ugled odgovor- ranja, ki jih izpostavljajo bolnišnice v angleškem sistemu javnega
nost vseh, ne samo komunikacijske ekipe. zdravstva (NHS), govorijo o pomenu prakse »Zaposleni najprej«,
Glede na raziskavo Valicona zaupanje v zdravstvo, zdravnike in me- kar pomeni, da mora biti osebje prvo, ki jih vodstvo obvesti o na-
dicinske sestre vse od konca leta 2018 raste. Tedaj je doseglo dno črtih in ključnih informacijah. Vse komuniciranje mora potekati
v času političnih obsodb, sodnih postopkov in dnevnega izpostav- pregledno in poenoteno, sporočila morajo biti jasna, osredotoče-
ljanja nesoglasij znotraj sistema. Preobrat časovno sovpada tudi na in kratka. Vzpostavitev digitalnih kanalov olajša dostopnost do
s serijo pozitivnih strokovnih zgodb, večinoma iz UKC Ljubljana, resničnih informacij.
nadaljeval se je z veliko podporo javnosti ob začetku epidemije. Od Berlinska univerzitetna bolnišnica Charité načrtuje skozi interno
zaključka prvega vala naprej zaupanje stagnira. transformacijo do leta 2030 izboljšanje komunikacijo in razvoj
svoje blagovne znamke. To vključuje tudi dodatno vlogo bolni-
šnice, ki želi postati bolj učinkovit sogovornik politike in družbe.
V kolikšnimeri zaupate... (Vir: Valicon, Ogledalo)
35% 90 Charite želijo uveljaviti kot središče sodelovanja, pozornosti ter
30% 80 80 osebne odgovornosti. S strategijo želijo podobo bolnišnice
74 76 77 77 približati svoji viziji, to je
25% 70 VODZNODSRI ZAJAVVSNTOSVTMUI
DSODKAOTRKOONMA
20% 56 60 (p)ostati eno prvih aka- ODNOSI Z JAVNOSTMI V ZDRAVSTVU
15% 57 55 57 demskih medicinskih

49 50
10% 46

središč, ki bo vodilno44 42 40

5% 36 27
2015 Maj 2016 Junij
na področju izobra-0%

2012 Dec

ževanja, raziskav in-5%
medicinske oskrbe.-10%
Koncept premisleka-15%
sPzneoasgntlreje,dpvondjaaasgljnšibjeuamjnejčeaavzstaoouvrpnraaenzmjiasokvbadvzdeorbAajuvnsdntarvaomž, zrZadzorakrrvkinvoai,kpedavirentnkmeljeurdčvincdiirnsuspžkobe-i h(jeRosedrtnehodinsištkičinmegevdiziicjHeineoea.pltrhi-)-20%
2013 2014/1 2018 Apr 2019 Nov 2020 JunKNAAJVkMO2KaOD0tdKeRoI2ArLAe1sJAToMsSEokZOaVKlAoirjEnOuasDkčDUnzEnšNoaPneTvkOOiIna3201j,Sas0ejRP00IovsRzZAnemaEoJBpoDesAOoddtEVviniN,NjOeoikOdsSDdaioSEakNzvTnšBaOMenzOdsSeIjSo,aIOsNklvTgoVdEnZooooLArZmsosOKtčoJemTAnAjIoiLJiotVdsIvJulNpOeoIčHlDčOpoineNUrhSkviOPlaTokoSOlvMotcORiimtitIV,Aeiu.VBZonLdiZJcJnADiAorVRasMNneAOOj.uVSSTMTVI U
Medicinske sestre*2018 Dec
Zdravstvo Zdravniki* • ZdOrPeeabollzčoaguaoromsesrndetgiikv::aaibpn:noripzojloejaaepckkoioltjljebinuv.vočnenaršiačhuzepounodmirlazoeMabčvOpaeaoŽvnkNsajlellaIecsSmneiTičve,RndminAiihjoNendivSnoevKirdniInnrjUouaažČrvkbsInoNkeomKensgiuIthainmidceierldaain.jejev, Jure B
• plomir
• večje vodja S
za izboljšanje UKC Lj
delo je
Shranjujte na sobni SHRANJEVANJE zdravstvenim ski reda
temperaturi dostopno nekaj le
delavcem. hiši Delo
ČgVaaelpkicaroatnve.gs»omPriorjvaopkojoekt,lidzcaaumjpeeazdnaicjueipnvasznkdijheravsvemnsiekteedriicnvinzrsdakrzaeisvskseatsvvotorekOopgNtoAlVieOvnDdIsLsOaeStHlimRnotIAamvuNeoITtdSdncEili.korMilDpjeOujorOaRobDviDA--lioAcT.NojGedEAoaIbvBNrtOFeoOSnrRToJEMusrŽpAeEoCUikLmBIzJErlEoaLadnKIdkPimo2OavC0Ni2čOl1u,V. OpLnPRrjiEuiBcrRbAoiTrIl.čajannnijkuaov Leta 200
venije vključili šele aprila 2018, je precej očitno, da se zaupanje v zdravstvu Jure Brankovič Pro Plus
medicinske sestre ne odziva na enak način kot zaupanje v zdravni- v inform
ke in zdravstvo. Medicinske sestre od vključitve v raziskavo zavze- Vizija UKC Lju- Jure Brankovič TV ter pis
majo drugo mesto med poklici, takoj za večno prvimi gasilci in pred com. Kot
znanstveniki. Zaupanje v medicinske sestre je eden od stebrov bljana je biti naj- poročal tu
zaupanja javnosti v ključne civilne poklice, ki varujejo zdravje oz. bolj kakovostna Čada in L
dobrobit prebivalcev, zato dvomim, da bi ga lahko kar koli resneje 2018 je de
ogrozilo,« pojasnjuje Zorko. novinar, gl
za televizij
ter pripra
medijski ce
novinar iz
občasni pis
dnevnik Po
je skrbel za
nevladnih or
daval ter izd
javnostmi: p
organizacije«
natisnjen.
Na Twitterju g
@JureBranko

in varna bolnišnica,
želeno mesto zdravljenja za bolnike, motivirajoče delovno oko-
lje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih
strokovnjakov ter center sodobnih raziskav, ki bo pritegnil in za-
držal najboljše raziskovalce. Vodilno vlogo osrednje bolnišnice
AKTUALNO Bolj občutljivo je zaupanje v zdravnike in še posebej v zdravstvo izkazujemo tudi v komuniciranju. Zato smo v Službi za odnose z
kot institucijo. Eno z drugim korelira v visoki meri, pri čemer je sto- javnostmi UKC Ljubljana na podlagi izkušenj in številnih pobud
pnja zaupanja v zdravnike kot poklic bistveno višje od zaupanja v zbrali nekaj osnovnih informacij o pomenu in komuniciranja v
zdravstvo kot institucijo. V času nekaj odmevnejših afer v zdra- zdravstvu ter jih izdali v obliki priročnika »Odnosi z javnostmi v
vstvu je padlo zaupanje v eno in drugo, a v zdravstvo kot institucijo zdravstvu«. Priročnik je šel v tisk z manjšo zamudo zaradi epide-
bolj izrazito. Še posebej je bilo to očitno v času predvolilne kampa- mije, vendar ima prav zato zbrane najbolj sveže izkušnje v obliki
nje volitev 2018, ko je bilo zdravstvo ena od glavnih tem, ključna korona dodatka. Vsebuje priporočila za komuniciranje z zaposle-
besedna zveza tistega časa so bile »čakalne vrste«. Te so po vo- nimi, ključnimi odločevalci, partnerskimi organizacijami in mediji.
litvah izginile iz medijske agende. Po nekaj medijsko odmevnejših Hkrati poskuša opredeliti vlogo že uveljavljenih orodij odnosov z
posegih zdravnikov se je vrnilo tudi zaupanje tako v zdravnike kot javnostmi v digitalnem svetu.
v zdravstvo. Epidemija je povrnjeno visoko zaupanje le še dodat-
no utrdila. Drugo spoznanje je torej, da je zaupanje v zdravstvo, v
manjši meri pa tudi v zdravnike, precej bolj odvisno od aktualne

14

Služba za odnose z javnostmi

Svetovni dan medicinskih sester:
Neustavljiva moč sočutja
“ Celo noč sem imel možnost opazovati
njihovo delo. Kaos, ki ga običajen človek Tatjana Ozimek Seje, s. m. s.: »Delam na od-
skoraj ne more normalno obvladovati. delku za kardiologijo interne. 14 let sem že
Sestre so ga! zaposlena kot medicinska sestra, na kar
sem zelo ponosna. To delo me zelo vese-
je v pismu zahvale zapisal naš pacient Stane Mesec. Nikoli eno- li, saj sem že v otroštvu spoznala, da je to
lične in nikoli predvidljive dneve in noči je zadnje leto dodatno po- moje poslanstvo, ko je moja babi obolevala
pestrilo. Ob uspešni hoji tik ob robu prepada so se potrdile besede z raznimi boleznimi. Že takrat sem ji znala ve-
Florence Nightingale, ki je uspešnost svojega dela pripisala temu, liko pomagati pri vsakdanjih aktivnostih. Vseka-
da ni nikoli iskala ali priznavala izgovorov. Trud in sočutje sta pre- kor pa ni rožnato. Tudi v zdravstvu si soočen z določenimi trenutki.
magala na prvi pogled nepredstavljive prepreke. Predvsem nam je središče pacient, da njega vidimo v ospredju, da
mu zagotovimo kakovostno obravnavo zdravstvene stroke, pred-
»Epidemija je potrdila pomembno vlogo medicinskih sester pri vsem tudi nego, da ga znamo poslušati, mu prisluhniti, da smo em-
skrbi za zdravje človeka skozi celotno življenje. Ob številnih ne- patični. To je glavno. Vsak dogodek je po svoje zanimiv, vsak dan
gativnih vplivih so se pokazale tudi številne rešitve in priložnosti. lahko doživiš različne situacije, različne pogovore, tudi pacientov,
Zato se bomo v letu 2021 posvetili spremembam in inovacijam v ki se te dotaknejo ali tudi ti njih … Tako da je vsak dan prav ta nav-
zdravstveni negi ter njihovemu vplivu na oblikovanje prihodnosti dih, doživetje, kako pacientu pri tem pomagati.«
zdravstvene nege,« je zapisala predsednica Mednarodnega sveta Nika Klavora, dipl. m. s.: »Delo v Enoti intenziv-
medicinskih sester Annette Kennedy, ki pričakuje, da bomo zna- ne terapije mi predstavlja vsakodnevni izziv
li iz svetovne krize izluščiti tudi dobre prakse. Slogan letošnjega že zaradi narave dela, saj naš oddelek pokri-
dneva je: »Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva.« va vse smeri terapije, kar zahteva nenehno
izobraževanje, učenje in sledenje novim
Enako verjamemo v osrednji slovenski bolnišnici. Nepredvidljivi smernicam. Pri nas so pacienti sedirani,
urniki in nova delovišča so ustvarili tudi nepričakovana prijatelj- analgezirani, kar pomeni, da so v umetni komi
arBmLSsao0peuaedsor«ejljsaviesraulkgs7zjlrtdas,bnaelunuaaikkcvitobcaajpilkhattckržaiignlsionidlienčmieoonjibpvzjlzzoeiktiinezrnaicčntnonaergzjveočaklKosanienfiavnjaeoRzaevraoenzopsaooisldacmdhosliskTsrRabeemoes.čsieai.opčo.zmsVoitjvcTorbollavnaladetOzpjeijiSzvVeaidenieahViSpnnpvniddanakzvtts2nvalj,eoetrlneSinaaa,iouaoa0aovoorzčsl»oAvtjrljennvt0nlisgikleoeEDOotronnfietieik2eiesrvrlmgvvaebnanvdroanvapaotme,erasnrzvennsrvlimmrtnona2vrtnjačiavtoooajoMopzpiopm0mčpaidannlnuesvjg.snivjeardoa1souvntioiuinriiskRtsjmzdsdVKb4eiskKneid2son-lanevabttzoezkk-tvjPat4oujaeponiiamieleandionin-tktrtjuiiOtlisarOjatopisjesotaercoatjPp,avnnntuk.rmrdeseo.-iouivošr-iinlaAjamnoasssepdIdsgiepTevooLnaaki,aesljtj–lKniojupljtšhieezjhr,ibopnurecavsIlunrojnvajeeeiaDorusnptnšdsnedndtrajktzvuaarlaievdoadlsn)širijdrčeeaaeidmkanpeemlllavkiiooplnD,Inoslnvržpiknitvrnenkneeaavčanidaaodekksšaezss)asoanea,rmGtttl),eTaiod,ndlbzanvmpatDoaiaoeltapvžjejpjaelhvšlipaan.svrvnenirnniizltšieojčsi.udazak(nvo,jna.ejidzkioOdD.gcd.:ieapeo»eeszrmjllPčtil.vasmaiBonarvndovejcaareoldjcopišbkb(avNeeobdirncsSlgikiiojhapeskualait,vlmcaj.pnGekbezreoKitoia.n(nogllnkslejevaašks..k,nkvaim.thRzoeojHidv.lmesjrpokareaš.aoš,rde–aKvtkg(invtsdasOomiaetitjkppveloveznlalavuia,d.anmkinddikmcikpaea.aiajnoesimllrh)aa----.,, in tako popolnoma odvisni od naše pomoči. Zato
ga najdete pod dinamika dela, delo zunaj na terenu in potem se mi zdi, da tu vloga medicinske sestre res lahko pride dobro do
ovic.  izraza. Ta celostna obravnava pacientov, njihovih svojcev in multi-
disciplinarni pristop so tukaj ključnega pomena. Zavedanje, da to
najprej delo z ljudmi. V takšnih situacijah, pripomore k dobremu rezultatu, je zame nekaj neprecenljivega. V
ko prihajaš k ljudem domov, se znajdeš v intenzivni terapiji rada delam zato, ker mi v prvi vrsti omogoča, da
raznoraznih situacijah, pozitivnih, negativ- sem samostojna pri delu, za katerega sem se izobraževala, si ga
nih, in v bistvu je to tisto, kar me privlači pri sama prerazporedim, triažiram in opravim kar se da kakovostno.
tem delu. Potem pa seveda tudi adrenalin, vo- Nudi mi ogromno znanja in dopušča, da je vsak dan drugačen in
žnja z reševalnim vozilom pod nujno v prometni vsak pacient edinstven. Res pa je, da tu človek hitro spozna minlji-
konici, vožnja na kraj prometne nesreče, delo v primeru prometnih vost, vrednost svojega življenja in zdravja, kar je nemalokrat vzeto
nesreč. To delo je na različnih področjih, tako da je to tisto, kar te kot samoumevno.«
Ines Glavan, diplomirana babica: »Do danes
mi ni žal, da sem izbrala poklic babice, ki me iz
dneva v dan dopolnjuje. Čutiš zadovoljstvo,
da sodeluješ pri enem od lepih dogodkov
v življenju, kot je rojstvo. Ko se odločiš za
poklic medicinske sestre, moraš vzeti v
zakup, da ni tvoj delovnik samo dopoldne od
sedmih to treh, temveč je 24 ur na dan. Če de-
laš s to mislijo, ti ni nikoli težko delati, popoldanske, nočne, kar koli.
Meni osebno ni bilo nikoli težko delati. Ženske nas potrebujejo.« 

vleče. Predvsem si ne predstavljam, da bi delal na oddelku. Neka-
ko si že v osnovi, ko sem končal Srednjo zdravstveno šolo, nisem
predstavljal, da bi delal na oddelku, in sem zato iskal neko delo, kot
sem ga opisal, se pravi delo reševalca, zunaj na terenu, dinamično, z
odgovornostjo, tako da je to tisto, kar me vleče že približno 30 let.« AKTUALNO

Številka 3 | junij 2021 15

Služba za odnose z javnostmi Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko
Zlati znak Zbornice – Zveze
za tri sodelavke UKCL 50 milijonov evrov
nepovratnih sredstev
Zlati znaki so najvišja priznanja, ki jih podeljuje Zbornica – iz pobude React-EU za
Zveza ob svetovnem dnevu medicinskih sester. Letošnjega celovito energetsko prenovo
15. maja so bile med prejemnicami tri naše sodelavke, zato UKC Ljubljana
objavljamo povzetek obrazložitve.
V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so odo-
VIDA BRAČKO brili evropska sredstva za projekt »COVID19 – Celovita ener-
Vse od devetdesetih let prejšnjega sto- getska sanacija stavbe UKC Hospital«. Skupna višina sredstev
letja je gospa Vida Bračko zapisana na za projekt, ki ga bo izvajalo Ministrstvo za zdravje, znaša 50 mi-
urgentnemu kirurškem bloku Univerzite- lijonov evrov, sredstva pa bo v celoti prispeval Evropski sklad
tnega kliničnega centra Ljubljana, veliko let za regionalni razvoj iz virov React-EU. Gre za že šesto naložbo
kot odgovorna nadzorna medicinska sestra. iz pobude React-EU v okviru Instrumenta NextGenerationEU,
Ves čas se posveča razvoju področja zdravstve- instrumenta za okrevanje po epidemiji.
ne nege urgentnih pacientov, njena najmočnejša strokovna
področja so urgentna obravnava kirurških pacientov in triaža “ V okviru projekta, ki bo zagotovil boljše
po manchestrskem triažnem sistemu. pogoje za bolnike v Univerzitetnem
kliničnem centru Ljubljana, se bo
JOLANDA MUNIH izvedla celovita energetska sanacija dveh
Ob pogledu na prehojeno poklicno pot go- stavb UKC Ljubljana na Zaloški cesti 7,
spe Jolande Munih, v kateri se kažejo trdo tako glavne stavbe (hospital) kot tudi
delo, visoka strokovnost, širina, etično-mo- starega dela stavbe – Diagnostično-
ralna drža, čut do človeka ter predanost terapevtska služba.
stroki zdravstvene nege, ki jo je pokazala
pred epidemijo, še toliko bolj pa v času epide- V okviru energetske prenove se bo izvedla toplotna izolacija
mije covid-19, ne čudi, da je med dobitniki najvišje- fasade, ravne strehe in tal neogrevanega podstrešja. Poleg
ga priznanja Zbornice – Zveze. Jolanda Munih dela na podro- tega bo posodobljen sistem ogrevanja, hlajenja, prezračeva-
čju infektologije dobrih 30 let in je s svojim strokovnim delom nja in klimatizacije, prav tako bo posodobljena razsvetljava,
in predanostjo učinkovito pripomogla k preprečevanju in ob- stavbno pohištvo pa bo zamenjano. Na dvigala bodo namestili
vladovanju z zdravstvom povezanih okužb. frekvenčne elektromotorje, vzpostavili pa bodo tudi centralni
nadzorni sistem in organizacijske ukrepe. Predvidoma bo pre-
VESNA SVILENKOVIČ novljenih 74.894,15 kvadratnih metrov neto tlorisne površine.
Zanimiva ter bogata poklicna pot je gos- Gre za že šesto naložbo iz pobude React-EU v zadnjih mese-
po Vesno Svilenković pripeljala v novo- cih. Spomnimo, februarja 2021 je Evropski sklad za regionalni
ustanovljeni tim Kliničnega oddelka za razvoj prispeval 3,6 milijona evrov za projekt »COVID19 - Pre-
anestezijo in terapijo operativnih strok v selitev Oddelka za pljučne bolezni na lokacijo UKC Maribor«,
Univerzitetni klinični center Ljubljana, kjer marca 2021 4,5 milijona evrov za projekt »COVID19 – Ure-
je ustanovila službo za lajšanje akutne po- ditev prostorov za pridobitev dodatnih kapacitet Negovalne
operativne bolečine. Zgodaj je ugotovila, da je za bolnišnice Ljubljana«, v začetku maja 2021 1,5 milijona evrov
učinkovito lajšanje bolečine potrebno veliko znanja. Tako je za projekt »COVID19 - informacijska podpora naročanju (na
Vesna Svilenković leta 2005 začela pripravljati program za cepljenje) na primarni ravni«, konec maja 2021 93 milijonov
strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev z naslovom evrov za »Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastruk-
Lajšanje akutne pooperativne bolečine.  turo za krepitev odpornosti izvajalcev institucionalnega
varstva, upoštevajoč deinstitucionalizacijo«, včeraj, 14. junija,
pa 30 milijonov evrov za javni razpis »Spodbude za digitalno
transformacijo MSP (P4D React EU)«. 

AKTUALNO

16

Služba za odnose z javnostmi

Potrjenih že več kot 200 primerov

mišje mrzlice, strokovnjaki
pričakujejo dodaten porast

»Bolezen se začne tako kot vse druge virusne okužbe – nenadno, “ Dodaten porast okužb
velikokrat tudi z visoko vročino,« je pojasnila predstojnica Infekcij- strokovnjaki pričakujejo
ske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Kot je dodala, ima v naslednjih dveh mesecih
velik delež bolnikov tudi mrzlico, skoraj večina, kar pri drugih virusnih
boleznih ni tako pogosto. Tatjana Avšič Županc iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo
Ob tem bolnike bolijo mišice, značilni so tudi glavoboli in zaripel ob- Medicinske fakultete v Ljubljani je dejala, da niso pričakovali, da bo
raz. Lejko Zupanc je poudarila, da je šlo pri vseh primerih, ki so jih do ponovne epidemije prišlo že dve leti po zadnji – leta 2019 so bile
doslej obravnavali v UKC Ljubljana, za lažji potek bolezni in da res- okužbe potrjene pri 252 ljudeh. »Zdaj smo na polovici leta in smo že
nih zapletov niso imeli. »Tudi sicer se ta bolezen, čeprav prizadene blizu te številke,« je dodala. Glede na to, da je mišja mrzlica sezon-
ledvice in je včasih potrebna dializa, v glavnem kar dobro konča,« ska bolezen, pa največje število primerov strokovnjaki pričakujejo v
je dodala. tem in prihodnjem mesecu.
Za razliko od prejšnjih let, ko je bilo težišče bolezni v vzhodni Slo- »Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, ki je edini laboratorij
veniji, letos po besedah predstojnice Infekcijske klinike Univerzite- v Sloveniji za diagnosticiranje hantavirusne okužbe, so do torka
tnega kliničnega centra Ljubljana Tatjane Lejko Zupanc ugotavljajo testirali 516 vzorcev, od katerih so bili 203 pozitivni,« je poveda-
zelo veliko število hospitaliziranih in ambulantno pregledanih bolni- la Tatjana Avšič Županc. »Diagnostika je urgentna, poteka ves dan,
kov za hemoragično mrzlico v drugih delih države. tako da se poleg diagnostike novega koronavirusa letos ubadamo
Bolezen se z miši na človeka prenaša zlasti z vdihavanjem prahu, ki še z diagnostiko hemoragične mrzlice. Tega smo navajeni, saj to dia-
je okužen z njihovimi izločki. Prvi znaki bolezni se običajno pokažejo gnostiko v našem laboratoriju izvajamo že 38 let,« je še dodala Avšič
približno 14 dni po okužbi. »Ko spomladi oziroma poleti posprav- Župančeva. »Približno 40 odstotkov vseh preiskovanih vzorcev
ljamo podstrešja, kleti in skladišča, te prostore najprej temeljito je pozitivnih. Vsi testiranci so bili okuženi z virusom Puumala,« je
prezračimo za vsaj 30 minut in se v tem času ne zadržujemo v pro- dejala in pojasnila, da poznajo tudi virus Dobrava. Omenjena virusa
storu. V prostor vstopimo zaščiteni z rokavicami, masko, z dolgimi sta v Sloveniji najpogostejša povzročitelja hemoragične mrzlice z
rokavi, če je le mogoče, najprej razkužimo predele, kjer sumimo, da renalnim sindromom. 
so bili glodavci ali so vidni njihovi sledovi,« priporoča epidemiologi-
nja z NIJZ-ja Eva Grilc. Po številu okužb izstopa primorsko-notranj-
ska regija, zadnja žarišča so v bližini Idrije in Škofje Loke.

doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Vsako leto zdravimo okoli deset ugrizov kač

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana je Ð zastrupljenec ne sme piti alkohola; STROKOVNO
poleg UKC Maribor ena od lokacij, kjer v Sloveniji hranimo protistrup Ð preveze uda nad ugrizom, križnega reza, izsesavanja strupa in
za ugrize kač. Letno število zdravljenih zaradi ugrizov strupenih kač
niha, večinoma je okoli deset oseb (13 v 2020, 11 v 2019). Za upora- izžiganja rane ne smemo delati.
bo protistrupa se odločamo glede na klinične znake. V približno po- Protistrup uporabimo v bolnišnici, če se oteklina razširi po okončini
lovici primerov se protistrupa ne uporabi. Ob ugrizu sta pomembna preko večjega sklepa, npr. komolca, ali če se pojavijo sistemski znaki
samozaščitno ravnanje in sledenje osnovnim pravilom. zastrupitve, npr. hipotenzija. 

Prva pomoč pri ugrizu gada in modrasa: Številka 3 | junij 2021
Ð poskrbimo za svojo varnost pri reševanju in odženemo kačo;
Ð za pomoč pokličemo klicno številko 112;
Ð zastrupljenec mora mirovati;
Ð odstranimo uro, zapestnice, prstane in drug nakit;
Ð rano očistimo, sterilno obvežemo in hladimo z obkladki;
Ð ud imobiliziramo, lahko z vejo ali s pohodno palico;
Ð prizadeti ud naj leži nižje od srca;
Ð poskrbimo za prevoz v bolnišnico, ob zastrupitvi v gorah in

na nedostopnem predelu nam lahko pri reševanju pomagajo
gorski reševalci s helikopterjem;

17

Služba za odnose z javnostmi

Dnevi brez zaslona

Odložimo zaslone in se skupaj z otroki
podajmo v njihov resnični svet

STROKOVNO “ Raziskave kažejo, da 8- do 10-letni otrok Velikokrat opažajo, da starši že pri majhnih dojenčkih pri navajanju
preživi izven šole skoraj 8 ur na dan za na hranjenje uporabljajo naprave z risankami in animacijo. To mo-
zasloni. Naše osnovno priporočilo je, da goče kratkoročno otroka zabava, dolgoročno pa lahko vodi v teža-
družine opredelijo čas uporabe zaslonov ve pri hranjenju kasneje, je povedala dr. Anja Radšel iz Sekcije za
glede na otrokovo starost, glede na to, kako primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo. »Zdi se, da dojenčkom,
jih uporablja, ter glede na to, koliko časa ki ne marajo jesti, pomaga ekran z risanko tisti hip, ampak kasneje
ostane za medosebne odnose, za telesno to res lahko privede do dolgotrajnih težav s hranjenjem. Med do-
dejavnost in za kakovostno spanje, jenjem je dojenček cel priklopljen na mamo, tudi preko očesnega
stika, in zelo pomembno je, da je tudi mama priklopljena nanj, ne pa
je ob izdaji smernic za uporabo zaslonov pri otrocih povedala dr. na telefon,« je povedala Anja Radšel.
Marija Anderluh, vodja Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične Do drugega leta starosti naj otrok sploh ne bo izpostavljen za-
klinike. slonom. Od 2. do 5. leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura
na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti
V zadnjih letih se pediatri pri svojem delu vedno pogosteje sre- staršev (okvirno pri triletnem otroku 20 minut dnevno ali pri šti-
čujejo z otroki in mladostniki, ki imajo zaradi neprimerne uporabe riletnem otroku 30 minut dnevno). Od 6. do 9. leta naj otrok pred
naprav z zasloni (zaslonov) različne težave. Posebej izstopajo zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro
predšolski otroci, ki imajo zaradi neprimerne uporabe zaslonov in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na
odstopanja že zgodaj v razvoju. Naslavljanje te izredno aktualne dan. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne.
problematike terja poenotene in strokovne usmeritve. Zato so To so časovna priporočila in usmeritve, ki jih poleg vrste drugih
primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pe- strokovnih vsebin prinašajo prve nacionalne Smernice za uporabo
diatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Pripravili so jih primarni pedi-
zbornici Slovenije pripravili prve nacionalne Smernice o uporabi atri skupaj s strokovnjaki z drugih področij. Nastale so na podlagi
zaslonov pri otrocih in mladostnikih. izsledkov raziskav in konsenza številnih strokovnjakov ter po zgledih
smernic iz tujine. Dokument je dobil široko podporo različnih stro-
kovnih organizacij, dosežen je bil zares širok dogovor med pediatri,
šolskimi zdravniki, otroškimi psihiatri, psihologi, Zavodom za šolstvo,
delovnimi terapevti, logopedi, medicinskimi sestrami, specialnimi
pedagogi, predstavniki NIJZ, Logouta, projekta Safe.si in drugimi.
»Smernice so v prvi vrsti namenjene vsem strokovnjakom, ki se pri
svojem delu srečujemo z otroki in mladostniki tako v vzgoji, izobra-
ževanju, zdravstvu ali drugih strokovnih službah. Želimo si, da bi vsi
strokovnjaki delovali usklajeno in enotno ter da bi dvignili raven
ozaveščenosti o pomenu časovnih omejitev, ustreznega načina

18

uporabe in kakovosti izbranih vsebin, ki jih otroci in mladostniki in s tem ne znajo delovati, ne znajo sčistiti svojega telesa, misli, STROKOVNO
spremljajo preko zaslonov,« je na začetku današnje novinarske čustev, kar se potem izkaže kot pomanjkanje koncentracije in po-
konference poudaril pediater Denis Baš, predsednik Sekcije za zornosti, kot agresija, zapiranje v svoj lastni svet, nezadovoljstvo,
primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo. hlepenje po zmeraj več in na koncu tudi kot zasvojenost. Odrasli
Predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno moramo otrokom omogočiti, jim dati priložnost, da impulze, ki jih
nevrologijo dr. Damjan Osredkar v Ljubljani dodaja, da je uporaba dobijo, znajo prepoznati, znajo sčistiti in znajo z njimi živeti naprej.«
naprav z zasloni v današnjih časih neizbežna. »Te naprave so nam Doc. dr. Marta Macedoni-Lukšič, dr. med.,
v mnogočem olajšale in izboljšale življenje, določeni vidiki uporabe Inštitut za avtizem Ljubljana
so lahko tudi koristni, na primer aplikacije za podporo duševnemu »Prve dve, tri leta otrokovega življenja so z vidika razvoja možga-
zdravju, ohranjanje družabnih stikov in drugo. Se pa zelo strinjam, da nov najbolj pomembna. V tem obdobju intenzivno nastajajo in se
je po drugi strani treba njihovo uporabo znati omejevati.« Opozoril razvijajo nove povezave med živčnimi celicami, in sicer na osnovi
je na škodljivost uporabe zaslonov pred spanjem, saj ta dokazano izkušenj, ki jih otrok dobi, zato ni vseeno, v kakšnem okolju raste,
slabša kakovost spanja in neugodno vpliva na cirkadiane ritme, zato kakšne izkušnje na gibalnem, senzornem, socialnem, emocional-
je uporaba pred spanjem in v nočnem času odsvetovana. nem in komunikacijskem področju dobi. Otrok se namreč uči s po-
Dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno snemanjem in uči se, še preden je sposoben določene veščine iz-
vesti. Govora se na primer uči še preden začne govoriti. Zato je tako
“pediatrijo Združenja za pediatrijo: pomembno, da dobi vse te izkušnje in seveda, če je pretirano pred
Velikokrat opažamo, da starši že pri zasloni, so v tem primeru pravzaprav te njegove izkušnje bistveno
majhnih dojenčkih pri navajanju na omejene in na neki način je zanemarjen z vidika, koliko nekih izku-
hranjenje uporabljajo neke naprave z šenj lahko dobi v svojem okolju. Seveda pretirano pomeni več ur
risankami in animacijo. dnevno, ampak to je sedaj že dejstvo, ko sprašujemo starše, ki pri-
dejo k nam v ambulanto, je dejstvo, da je to zdaj že kar veliko otrok,
To mogoče kratkoročno otroka zabava, dolgoročno pa lahko vodi tudi že dojenčkov, ki so toliko časa pred različnimi zasloni. Študije
v težave pri hranjenju. Zdi se, da dojenčkom, ki ne marajo jesti, po- in tudi naše klinične izkušnje kažejo, da pretirana raba zaslonov v
maga ekran z risanko tisti hip, ampak kasneje to res lahko privede tem zgodnjem obdobju pomembno poslabša razvoj govora. Te ot-
do dolgotrajnih težav s hranjenjem. Med dojenjem je dojenček cel roci so bolj nemirni, so slabše socializirani in tudi čustveno manj
priklopljen na mamo, tudi preko očesnega stika, in zelo pomembno zreli. Zato je pomembno, da se starši zavedajo, kako pomembno je,
je, da je tudi mama priklopljena nanj, ne pa na telefon.« da predvsem v tem prvem obdobju, se pravi prvih dveh letih, po-
polnoma odstranijo zaslone iz njihovega življenja, tudi pasivno, ne
Špela Reš, univ. dipl. psihologinja, LOGOUT. samo aktivno. Veliko staršev je, ki mislijo, da če je televizija prižga-
Center pomoči pri pretirani rabi interneta: na ves čas in otrok ne gleda v zaslon, da to ni pomembno. Pa je, saj
»Primer enega od pisem, ki smo ga prejeli na Logout-u, pismo oče- otrok vseeno sprejema te informacije. Ni pa samo pomembno, da
ta, ki pravi, da sta z ženo izgubila nadzor nad svojim 11-letnikom. Več otrok ne gleda v zaslone, pomembno je, da tudi starejši sorojenci in
kot 14 ur dnevno preživi v fantazijskem svetu iger in počutita se starši čim manj ter da namenijo bistveno več časa danim skupnim
popolnoma brez moči. Zasvojenost s spletom res ni igra. Otrokom aktivnostim in skupni igri.«
je treba pomagati, pomagati pri zaključevanju prijetnih aktivnosti
in postaviti okvirje varne in uravnotežene rabe zaslonov.« “Maja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes:
Vsebine na spletu, ki veljajo za otroške, so
Mag. Đulijana Juričić, ravnateljica OŠ Trnovo: pogosto le pretveza in preobleka za reklame,
»Na šolah se v zadnjem času srečujemo z zelo zanimivimi pojavi, ki igrače, nezdravo hrano in podobno.
se tičejo odnosov. Ugotavljamo, da so se učenci zelo dobro naučili
uporabljati funkcijo ''waiting room'' in ''mute'', kadar so prišli v situ- Ne puščajmo otrok samih pred temi vsebinami, za manjše otroke
acijo, da so morali na hitro reševati zapletene situacije. Zdaj pa so pomagajmo izbrati vsebine na verodostojnih mestih in s starejšimi
nazaj v realnem življenju, ko teh dveh gumbov ni, in včasih namesto se pogovarjamo o tem, kaj gledajo. Na internetu lahko objavlja kdor
tega uporabljajo pesti ali grde besede. Naloga odraslih – učiteljev koli, objavi lahko kar koli, zaradi tega so vsebine na spletu pogos-
in staršev - je predvsem, da otroke nazaj naučimo, kako reševati si- to neresnične, pol-resnične ali popolne laži. Pomagajmo otrokom,
tuacije brez teh dveh gumbov. Računalniki oziroma vsa zaslonska da se naučijo, kako ločiti zrno od plevela. Pomagajmo jim s tem, da
tehnologija so izjemno močno orodje. Orodje, ki sicer se ga hitro in skupaj pregledujemo vsebine.«
intuitivno naučiš, čemur so priča naši otroci. Dobijo pametno uro,
dobijo pametni telefon, dobijo računalnik in čez nekaj časa znajo Anja Koncilija, logopedinja, Razvojna ambulanta s Centrom
z njim zelo dobro ravnati. Ampak tako kot vsako orodje zahteva za zgodnjo obravnavo otrok, Zdravstveni dom Domžale:
znanje, zahteva znanje in izkušnje in neko zrelost tudi uporaba za- »Čas, ki ga otroci in starši preživijo pred zasloni, odvzema pri-
slonske tehnologije. Starši zagotovo ne bomo 10-letnemu otroku ložnosti za igro in za skupno branje knjig, ki pa vemo, da ugodno
dali voziti avta, če tega še ne zna, in podobno je tudi z zaslonsko vplivata na razvoj komunikacije, govora in jezika. Prižgani zasloni
tehnologijo. Odrasli ozavestimo, da ni kar tako delati s tehnologijo med otrokovo igro, med komunikacijo med starši in otroki ter med
in da moramo naše otroke na to pripraviti, moramo biti zraven, ko se otrokovo dnevno rutino zmanjšuje kakovost interakcije, ki pa je
učijo, in moramo jim pomagati ozaveščati, kaj pomeni živeti v virtu- ključna za razvoj otrokove komunikacije. Obstaja prepričanje, da
alnem svetu, na kaj vse človek v tem naleti in kako se s tem spo- ogledi risank pripomorejo k učenju otrokovega govora in k širje-
pada. Mislim, da se odrasli ne zavedamo v zadostni meri, kakšnim nju besedišča, raziskave pa dokazujejo ravno nasprotno. Namreč
impulzom in kakšni koncentraciji signalov so otroci izpostavljeni, prekomerna izpostavljenost ekranom privede do zaostankov na
kadar so pred zaslonom. V zelo kratkem času pridobivajo na milijo- področju govorno-jezikovne komunikacije.«
ne impulzov, ki se predvsem nalagajo v njihovem živčnem sistemu

Številka 3 | junij 2021 19

Dr. Marija Anderluh, UKC Ljubljana: SPLETNE OBJAVE IN POHVALE
Služba za otroško psihiatrijo:
STROKOVNO »Raziskave kažejo, da 8- do 10-letni otrok preživi izven šole skoraj 8
ur na dan za zasloni. Naše osnovno priporočilo je, da družine opre-
delijo čas uporabe zaslonov glede na otrokovo starost, glede na to,
kako jih uporablja, ter glede na to, koliko časa ostane za medosebne
odnose, za telesno aktivnost in za kakovostno spanje. Čas, ko od-
ložimo zaslon in ko damo svojo polno pozornost otroku, je izjemno
dragocen. Takih 10 minut na dan, ko postanemo njeno/njegovo hva-
ležno občinstvo, gradi naš odnos z njim/z njo za prihodnost.«

Katja Šuštar, delovna terapevtka, Razvojna ambulanta s
Centrom za zgodnjo obravnavo otrok, Zdravstveni dom
Domžale:
»Naj nas navdušenje malčka nad dogajanjem na zasloni ne zave-
de, to je kratkotrajno. Igra z nami ima trajnejši učinek. Dokazano je,
da otroci, ki so v zgodnjem obdobju preveč pred zasloni, dosegajo
slabše rezultate na razvojih testih. Pri svojem delu v razvojni am-
bulanti in v otroški posvetovalnici opažam, da je vedno več malčk-
ov že pred drugim letom starosti nahranjenih in mnogokrat tudi
preoblečenih pred zasloni. Pomagajmo jim raje razvijati igro, ne
dušimo je z zasloni. Znano je, da uporaba zaslonov pred spanjem
slabša kakovost spanja. To velja za vse, tudi za odrasle, posebej pa
za otroke pred tretjim letom starosti. Pri delu z otroki s posebnimi
potrebami opažam, da so ti še posebej ranljiva skupina. Pomagaj-
mo jim razvijati igro, ne dušimo je z zasloni.«

Dr. Špela Selak, Nacionalni inštitut za javno zdravje:
»Znaki zasvojenosti z videoigrami so prisotni pri približno 10 % slo-
venskih mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. Znaki problematične
uporabe družbenih omrežij pa so prisotni pri približno 8 % sloven-
skih mladostnikov. Ta zadeva ni tako prisotna le vsepovsod na svetu,
pač pa je postala tudi del našega vsakdanjika. Otoke in mladostni-
ke spodbujajmo k zmerni, odgovorni, uravnoteženi in varni uporabi
zaslonov, od njihovega prvega stika z napravami dalje. Pri tem po-
membno vlogo igrajo redni in odprti pogovori glede aktivnosti na za-
slonskih napravah, pa tudi pozitivne spodbude in lasten zgled.«

Asist. Špela Markelj, dr. med., UKC Ljubljana: Očesna klinika:

“ Pri uporabi zaslonov je tako, da več
kot bodo otroci preživeli za zasloni,
večja verjetnost je, da bodo postali
kratkovidni in da bodo potrebovali očala.

Poleg tega je tudi večja verjetnost, da bo razvili preutrujene oči, se
pravi, da jih bodo oči začele boleti, da bodo oči razdražene, da bodo
dobili tudi glavobole ali pa prehodne motnje vida. Zato svetujemo
enostavno pravilo, 20-20-2, se pravi vsak otrok naj vsakih 20 mi-
nut svojega intenzivnega bližinskega dela pogleda za 20 sekund
v daljavi in na ta način sprosti pogled. Poleg tega pa je zelo pripo-
ročljivo, da so otroci vsaj dve uri dnevno zunaj, na naravni sončni
svetlobi, saj to zmanjša verjetnost, da postanejo kratkovidni.«

Izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., UKC Ljubljana: Klinični
oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo:
»Uporaba naprav z zasloni je v današnjem času neizbežna. Te na-
prave so nam v mnogočem močno olajšale in izboljšale življenje,
vendar pa je pomembno, da znamo to uporabo tudi omejevati, saj
ima nebrzdana in nekontrolirana raba zaslonov lahko svoje škodlji-
ve posledice.« 

20

Klinični inštitut za medicino prometa, dela in športa

Simpozij o rezultatih projekta Premik z veliko udeležbo

Klinični inštitut za medicino dela, pro- Obravnavala je 12 skupin delavcev s poklicnim zavarovanjem: po-
meta in športa je 20. in 21. aprila or- klicni vojaki, delavci v policiji, poklicni vozniki, delavci v kovinski
ganiziral spletni simpozij o rezultatih industriji, delavci v rudarstvu, železniški delavci, delavci v žele-
raziskave zdravstvenega stanja skupin zarstvu, tekstilni delavci, delavci v steklarstvu, delavci v carinski
delavcev v poklicnem zavarovanju, ki se službi, komunalni delavci in poklicni gasilci ter delavci v jedrskih
ga je udeležilo okoli 180 strokovnjakov in sevalnih objektih. Rezultati raziskave po posameznih poklicnih
s področja medicine dela in varnosti pri skupinah so bili predstavljene prvi dan simpozija, drugi dan pa
delu ter predstavnikov socialnih par- splošni povzetki rezultatov in sistemi poklicnega zavarovanja v
tnerjev. Evropi in pri nas. Simpozij se je zaključil z okroglo mizo, ki je bila
namenjena pojasnitvi nekaterih podrobnosti raziskave, predvsem
Simpozij je odprl minister za delo, družino, metodoloških, in odgovorom na vprašanja, ki so jih med simpozijem
socialne zadeve in enake možnosti Janez Ci- postavljali udeleženci v spletni klepetalnici.
gler Kralj, ki je poudaril, da je opravljena ana- Pri moških se v skupino poklicev, ki so se v raziskavi pokazali kot
liza ključni korak pri sprejemanju novih meril najbolj tvegani, uvrščajo delavci v železarstvu, ki so imeli skoraj
zastarelega sistema poklicnega zavarovanja 2,5-krat višje tveganje za delovno invalidnost II. in III. kategorije v
in dobra podlaga za uvrščanje poklicnih skupin v poklicno zavaro- primerjavi z delovno populacijo, poleg tega pa tudi visoko frekven-
vanje glede na tveganje za zdravje. Minister Cigler Kralj se je pred co in resnost bolniškega staleža. V isto skupino ogroženosti lahko
začetkom simpozija srečal z vodstvom UKC Ljubljana in KIMDPŠ. uvrstimo tudi delavce v steklarstvu, po stopnji tveganja pa sledi-
jo delavci v kovinski industriji in rudarstvu, medtem ko pri drugih
Raziskava je bila opravljena v okviru triletnega projekta Premik poklicnih skupinah s študijo ni bila ugotovljena pomembna zdra-
(PREMIK – POKLICNO ZAVAROVANJE – Razvoj Enotnega Mo- vstvena ogroženost.
dela zdravstvene analize glede na Izpostavljenost in Kategori- Pri ženskah je bila zaskrbljujoče visoka delovna invalidnost med
jo delovnega mesta), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in delavkami v kovinski industriji, visoka pa je bila tudi resnost nji-
Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Kot je v svojem hove bolezni v primerjavi z delovno populacijo. Njim enakovredno
predavanju povedala predstojnica KIMDPŠ prof. dr. Metoda Dodi- ogrožene so bile ženske v steklarstvu, sledijo tekstilne delavke. 
ča Fikfak, bodo podatki omogočili, da bo socialni dialog o prenovi
sistema poklicnega zavarovanja potekal na strokovni ravni.

“ Analiza je skupaj zajela več kot 50
tisoč delavcev v dvajsetletnem
obdobju (1997–2016) in med seboj
povezala podatke iz različnih baz: podatke

o umrljivosti in obolevnosti zaradi
različnih vzrokov in posebej rakavih
bolezni, o bolnišničnih obravnavah,

bolniškem staležu in invalidnosti.

STROKOVNO

Številka 3 | junij 2021 21

doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., MA,Pediatrična klinika, KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni

Slovenski model zgodnjega odkrivanja družinske
hiperholesterolemije del »bele knjige«
Svetovnega združenja za srce

Slovenski program zgodnjega presejanja družinske hiperholeste- zato predstavlja enega ključnih dejavnikov v pre-
rolemije je bil uradno s strani Svetovnega združenja za srce (WHF) ventivi prezgodnjih srčnožilnih dogodkov. Družin-
prepoznan kot modelni program, ki bi lahko pomagal do pravočasne sko hiperholesterolemijo ima po novejših spozna-
diagnoze tudi osebam drugod po svetu. Gre za veliko strokovno pri- njih 1 na 300 oseb v populaciji, s čemer gre za
znanje, ne samo za naš model presejanja družinske hiperholestero- najpogostejšo priprojeno življenje-ogrožujočo
lemije, pač pa tudi za naš zdravstveni sistem v celoti, tako na primar- presnovno motnjo; izrazito hiperholesterolemijo, ki
nem nivoju (zelo kvalitetno preventivno delo primarnih pediatrov), je do določene mere tudi dedno (poligensko) pogo-
kot na terciarnem nivoju (vrhunska nadaljnja genetska in klinična jena, pa vsaj še nekajkrat več oseb.
diagnostika in nadaljnja obravnava družin s to presnovno motnjo). Že leta 1998 je WHO v svojem poročilu označila
Da bi po celem svetu izboljšali trenutno razmeroma neugodno družinsko hiperholesterolemijo za pereč javno-zdra-
stanje na tem področju je Svetovno združenje za srce izdalo belo vstveni problem, vendar je bilo v naslednjih 20 letih
knjigo (»white paper«) o holesterolu. V njej so strokovnjaki iz de- na tem področju narejenega premalo. V svetu je po
lovne skupine WHF za hiperholesterolemijo »Global Call to Acti- ocenah več kot 30 milijonov ljudi (oz. 90 % vseh) z
on« (v sodelovanju s strokovnjaki UKC Ljubljana), na področju neprepoznano družinsko hiperholesterolemijo, še
možnosti zgodnje prepoznave družinske hiperholesterolemije, bistveno več pa oseb, kjer hiperholesterolemija ni
posebej izpostavili slovenski nacionalni program presejanja dru- ustrezno ali pravočasno zdravljenja. Glede na novej-
žinske hiperholesterolemije, ki vključuje pregled in testiranje vseh ša spoznanja se mora - za učinkovito primarno pre-
otrok v starosti pet let ter nadaljnjo genetsko diagnostiko (tudi pri ventivo srčno-žilnih bolezni -, odkrivanje družinske
svojcih) ter spremljanje v specialistični ambulanti. Na ta način je (ali druge izrazite) hiperholesterolemije, in zatem ustrezno ukrepa-
mogoče doseči zadostno in zgodnjo prepoznavo te življenje ogro- nje, pričeti že v otroštvu. 
žajoče presnovne motnje za učinkovito primarno preventivo srč-
STROKOVNO
“nožilnih zapletov.
Hiperholesterolemija sodi med
najpomembnejše dejavnike tveganja
za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so
vodilni vzrok prezgodnje umrljivosti
po svetu. Zgodnje prepoznavanje
oseb z izrazito povišanimi vrednostmi
holesterola - zlasti družinsko
hiperholesterolemijo, ki je v svetu
izrazito pod-diagnosticirana ,

22

Elizabeta Radelj Pepevnik, Onkološki inštitut Ljubljana

Kožni melanom - kako se mu lahko izognemo in od
česa je odvisna uspešnost zdravljenja?

Za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 mije COVID-19 diagnosticirali 35 % manj kožnih melanomov kot
ljudi in kljub temu, da predstavlja zgolj 15 odstotkov vseh pred epidemijo, v jesensko-zimskem valu pa je bilo diagnoz manj
kožnih rakov, je ravno melanom tisti, ki povzroči največ za približno četrtino. Še večji, skoraj 60 %, pa je bil spomladi upad
smrti zaradi rakov kože. diagnoz nemelanomskega kožnega raka. Na Onkološkem inštitutu
Po podatkih nacionalnega Registra raka na Onkološkem inštitutu spremljamo vpliv epidemije COVID-19 na obravnavo onkoloških
Ljubljana (OI) je bilo v času epidemije COVID-19 diagnosticiranih bolnikov in izide njihove bolezni v projektu OnKOvid.«
manj kožnih melanomov kot pred epidemijo, zato strokovnjaki opo- Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr.
zarjajo, da ob morebitnih sumljivih kožnih spremembah o tem takoj Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica, je predstavila
obvestimo osebnega zdravnika, saj je od pravočasnosti diagnosti- primerjalne podatke analize študije, ki je bila izvedena leta 2011 in
leta 2019, kjer je bilo anketiranih 550 oziroma 553 Slovencev. Ana-
“ke odvisna uspešnost zdravljenja. liza je pokazala, da smo Slovenci v zadnjih letih od 20 do 50 % manj
Najpomembnejši dejavnik tveganja seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek melanoma (dednost,
za pojav kožnega melanoma je fototip kože, pomen znamenj ter UV sevanje). Študija je pokazala,
izpostavljenost UV žarkom; sončne da se najmočnejšemu soncu izogibamo v večji meri kot pred leti in
opekline do 4-krat povečajo možnosti da za zaščito uporabljamo lokalne pripravke z višjim zaščitnim fak-
za nastanek kožnega melanoma, je pa torjem. Vendar pa je v zadnjih letih 50 % več tistih, ki zaščitnih krem
ozaveščenost o tem v zadnjem času slabša, ne uporabljajo. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da še vedno veliko šte-
zato strokovnjaki pozivajo k ustrezni vilo anketirancev obiskuje solarije - umetne vire UV sevanja, ki so v
zaščiti pred sončnimi žarki ter rednemu nekaterih državah zaradi svoje škodljivosti že popolnoma prepove-
samopregledovanju sprememb na koži. dani, je še poudarila prim. dr. Planinšek Ručigaj.
Specialistka kirurgije na OI doc. dr. Barbara Perić, dr. med., je iz-
postavila, da je osnovno zdravljenje kožnega melanoma kirurgija,

Na današnji virtualni novinarski konferenci v organizaciji Onkolo- saj tako pozdravijo več kot 90 % bolnikov. »Kožni tumor odstra- STROKOVNO
škega inštituta je vodja Epidemiologije in registra raka na OI prof. nimo s kratkim posegom, ki ne pa ne omogoča zgolj zdravljenja
dr. Vesna Zadnik, dr. med., izpostavila, da kožni raki, tako neme- temveč tudi opredelitev tumorja in napoved prognoze bolezni. Z
lanomski kot kožni melanom, spadajo med najpogostejše rake, nadaljnjimi kirurškimi posegi lahko pridobimo tudi podatke o more-
za katerimi zbolevajo Slovenci. Za kožnim melanomom zboli letno bitni prizadetosti bezgavk in nato načrtujemo zdravljene s sistem-
več kot 600 oseb, število zbolelih se poveča vsako leto še za 3 %. skimi zdravili ali obsevanjem. Kirurgija tako ostaja zlati standard
»Po podatkih nacionalnega Registra raka smo v prvem valu epide- zdravljenja kožnega melanoma«, je dejala. 

Številka 3 | junij 2021 23

Služba za odnose z javnostmi UKCL Evropski dan osveščanja
o možganski kapi
Svetovni dan
hiperteznije

Skoraj polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki se zavedajo, Evropski dan osveščanja o možganski kapi je vsako leto na drugi
jih polovica ne stori ničesar, da bi nadzorovali svoj krvni tlak s spre- torek v mesecu maju, letos je bil to 11. maj. Možganska kap je tretji
najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot
“membo življenjskega stila ali z zdravili. 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Prib-
To pomeni, da je 75 % svetovnih bolnikov ližno 30 % ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdob-
s hipertenzijo izpostavljenih povečanemu ju. 40 % bolnikov ima po možganski kapi zmerne, 15−30 % hujše
tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, težave pri funkcioniranju, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri
možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem in izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti. Kakšna je pot bol-
doživijo nenadno smrt. nika z možgansko kapjo, ko vsaka minuta šteje? Je zagotovljena
optimalna obravnava teh bolnikov? Kaj bi lahko izboljšali, da bodo
Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 uvedla Svetovni dan hi- čim boljši rezultati zdravljenja in tudi rehabilitacijska pomoč pravo-
pertenzije, da bi povečala zavedanje o nevarnosti hipertenzije po časna in ustrezna?
svetu. Vsako leto praznujemo 17. maj kot Svetovni dan hipertenzije.
Med leti 2013–2018 je osrednja tema »Poznaj svoje številke – Prim. Matija Cevc, dr. med, KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana
Spoznaj svoj krvni tlak!«. in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:
Zvišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za Najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi
obolevnost za kronične nenalezljive bolezni. Sem sodijo predvsem je zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju
bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske posameznika: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres,
kapi, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic. Kro- vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati,
nične nenalezljive bolezni so namreč v Sloveniji in v svetu vodilni jesti več sadja in zelenjave ter omejiti vnos soli, maščob in slad-
vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti. Tveganje za razvoj zapletov korja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr.
bolezni je še večje, če so prisotni tudi ostali srčno-žilni dejavniki kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip.
tveganja, kot je na primer sladkorna bolezen tipa 2. Zvišan krvni
tlak je velik problem tudi v Sloveniji, saj ga ima vsak tretji prebiva- Možgansko kap moramo hitro prepoznati. Ob možganski kapi nas
lec Slovenije.  samih ali pri drugi osebi je treba ukrepati hitro in pravilno. Ne sme-
mo čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli
v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih
kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukre-
pajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti pre-

“voza bolnika v najbližji zdravstveni center.
Najbolj preprosto in zanesljivo
prepoznamo znake kapi s pomočjo
besede GROM:

Več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno
ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. 

STROKOVNO

24

Katja Draksler, univ. dipl. soc., in asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

Čili v UKC Ljubljana: 6. dan za zdravje

Zadnji četrtek v mesecu maju smo ponovno organizirali že
6. dan za zdravje v UKC Ljubljana. Potem ko smo lansko po-
mlad morali dogodek zaradi epidemiološke situacije odpo-
vedati, smo letošnji dogodek izpeljali navkljub epidemiji, le
da smo tokrat vse aktivnosti izpeljali na prostem, v omeje-
nem obsegu in z upoštevanjem vseh preventivnih ukrepov.

Vse dejavnosti so tokrat potekale na ploščadi pred glavno stav-
bo UKC Ljubljana. Glavna tema ostajajo kostno-mišične bolezni,
ki so še vedno vodilni razlog za bolniško odsotnost delavcev v
naši organizaciji. Vzdušje je bilo krasno, navdušenje zaposlenih
prav tako, tudi vreme je bilo kot naročeno, saj so bile temperature
ravno pravšnje za fizično aktivnost na prostem. Dan za zdravje je
s pozdravnim govorom otvoril Jože Golobič, univ. dipl. prav., v. d. ge-
neralnega direktorja. Sledil je govor prof. dr. Metode Dodič Fikfak,
dr. med., spec. MDPŠ, predstojnice KIMDPŠ. Oba sta poudarila
pomen skrbi za zdravje zaposlenih, še posebej v teh težkih časih.

Tekaška ekipa pred odhodom na Ljubljanski grad Jutranja vodena telovadba na prostem

Otvoritvi dneva za zdravje je sledila vodena jutranja telovadba na Številka 3 | junij 2021 25
ploščadi, kjer je na primerni medsebojni razdalji telovadilo okoli 40
zaposlenih. V nekoliko manjšem obsegu smo z zaposlenimi telova-
dili tudi na vodenem aktivnem odmoru ob 12. uri. Dan za zdravje se
je, podobno kot v preteklih letih, zaključil s tekom in pohodom na
Ljubljanski grad, ki se ga je udeležilo okoli 50 zaposlenih.
Za vse tiste, ki se dejavnosti niso mogli udeležiti v živo, smo pripra-
vili plakate in zloženke s predlogi vaj za aktivni odmor, štiri kombi-
nacije vaj za aktivni odmor v obliki petminutnih filmov pa so s pove-
zavo z intranetne strani objavljene tudi na YouTube kanalu UKCL.
Dan za zdravje nas je spomnil na čas pred epidemijo, ko je bilo izva-
janje različnih dejavnosti, namenjenih zaposlenim, enostavnejše.
Hvala vsem udeležencem in sodelujočim! Upamo, da se prihod-
nje leto ponovno zberemo s čim manj omejitvami in v čim večjem
številu.

UTRIP UKCL

Mojca Tomažič, dipl. m. s, spec. manag., svetovalka glavne medicinske sestre UKCL za higiensko epidemiološko področje

Sekunde štejejo

Mednarodni dan higiene rok, 5. maj 2021

Pandemija SARS-Cov-2 še kar traja. Naveličani higienskih SEKUNDE
in drugih ukrepov, ki nam jo pomagajo obvladovati, jih ra-
zumsko sprejemamo in izvajamo, želimo pa si, da bi se svet ŠTEJEJO.
čim prej spet vrnil v čas pred pandemijo. Želimo videti na-
smeh na ustnicah sogovornika in občutiti stisk roke. Tisto, RAZKUŽI SI ROKE
kar je obstajalo že prej in mora ostati stalnica za naprej, je
dosledna higiena rok. Najpreprostejši in najučinkovitejši IN REŠI
ukrep za obvladovanje okužb v zdravstvenih ustanovah in
izven njih. ŽIVLJENJE.
Svetovna zdravstvena organizacija promocijo higiene rok letos
usmerja na higieno rok na mestu oskrbe, takoj po izvedenem po- © WHO 2021. Some rights reserved. This work is available under the CC BY-NC-SA 3.0 IGO licence. SOJ UKCL, april 2021
stopku oziroma posegu. Gre za mesto, kjer pride do srečanja in sti-
ka med zdravstvenim delavcem in pacientom ali njegovo okolico. Učinkovita higiena rok ni le ključni ukrep za preprečevanje širje-
Če hočemo to zagotoviti, je treba plastenke z razkužili namestiti v nja SARS-CoV-2 in za varno cepljenje proti covid-19, ampak tudi
bližino pacientov, v bližino mesta oskrbe, na postelje, delovne po- zmanjšuje druge okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo ter šir-
vršine in vozičke. Bližina sredstva za higieno rok dokazano pove- jenjem protimikrobne odpornosti. Čiste roke medicinskih sester,
čuje skladnost oziroma izvajanje higiene rok. Seveda to ni dovolj,
temveč je treba razkužilo še uporabiti na pravi način. Potrebnih je
le 3 ml alkoholnega razkužila za roke in 30 sekund, da razkužilo na-
nesemo in vtremo v vse predele rok in naše roke so čiste in varne.
V UKC Ljubljana smo letošnji mednarodni dan higiene rok obeležili
s posameznimi dejavnostmi, ki so jih higieniki izvedli na svojih eno-
tah. Preverili so, ali je nameščenih dovolj razkužil za roke in ali so
ta na mestih, kjer so najbolj potrebna. Med sodelavci so tudi širili
vedenje o pomenu higiene rok. Organizirali smo nekaj promocij-
skih stojnic in ob tem upoštevali vsa priporočila za preprečevanje
širjenja SARS-CoV-2. Priredili smo plakat Svetovne zdravstvene
organizacije s sloganom »Sekunde štejejo« in z njimi opremili de-
lovišča ter druge lokacije, kjer se zadržujejo zaposleni.

babic in drugih zdravstvenih delavcev ter ljudi izven zdravstvenih
ustanov so zdaj še bolj kot kdaj koli prej pomembne zaradi prepre-
čevanja prenosa okužb. Poskrbimo, da bomo imeli razkužilo pri roki
in da ga bomo prav uporabili. Sekunde, ki jih namenimo razkuže-
vanju rok, so pomembne in štejejo. Ohranjajo zdravje in življenja
pacientov, zdravstvenih delavcev in sodelavcev. 

UTRIP UKCL Namesto poslovalnice NLB, svetovalnica NLB

Spoštovani,
naša poslovalnica bo 1. julija postala svetovalnica. Seveda vam
bodo naši svetovalci še vedno na voljo, vendar za negotovinsko po-
slovanje.
Najbližji bankomat se nahaja v pritličju UKC-ja, v neposredni bližini
pa prijazno vabljeni tudi v prenovljeno NLB Poslovalnico Moste.
DOBRO JE VEDETI! Tudi kompleksnejše finančne storitve lahko
opravite 24 ur na dan, 7 dni na teden. S spletno in mobilno banko
NLB Klik in Klikin ter video klicem, imate poslovalnico vedno pri roki
– kjerkoli in kadarkoli.
Več na www.nlb.si in 01 477 2000

26

NAGRADNA IGRA Služba za odnose z javnostmi UKCL

Vabimo vas k sodelovanju v nagradni igri. Izpolnite SUDOKU in

Visok obisk na cepilnem mesturešitev – geslo, pošljite na naslov soj@kclj.si.

1 224567 89

10 3 5 4 2 6

11 4 9 7 6 1 8

12 6 1 3245

13 3 9 5 8

14 9 6 587 3

15 8 1 3 4 9 2

16 8 5 6 1 4 Pred odhodom na tekme
Lige prvakov so prišli po od-
17 2 549 7 merek zaščite člani moške
odbojkarske reprezentance.
18 1 4 9 73 6 »To nam daje dodatno svo-
bodo, varnost in olajša po-
8 11 10 16 6 15 18 14 23 20 tovanja. Letos sem naredil
A S B E C KDUN F 80 testov v Italiji in izogniti
se kakšnemu testu vedno
13 17 12 10 18 14 16 11 8 9 prav pride,« je povedal kapetan reprezentance Tine Urnaut. Le
4DEHŠZ TOPE nekaj dni kasneje jim je sledila simpatična ženska reprezentanca.
»Ko smo dobile možnost, smo se brez pomisleka odločile. Veliko
12 18 10 11 21 12 15 22 17 14 potujemo in res imamo že dovolj testiranj,« je povedala kapetanka
RJ Ž E 1 JOTW5 Eva Mori. 

9 10 14 21 18 10 12 14 13 15 Knjiga ob 130. obletnici
NMG R A H K J 1 M obstoja Očesne klinike

Očesna klinika je
v sodelovanju s
NAVODILA ZA REŠEVANJE: Službo za odnose
1. Reši sudoku! z javnostmi ob 130.
OČESNA KLINIKA UKC LJUBLJANA 130 LET obletnici delovanja
2. Nad sudokujem so številke od 1 do 9. V vsakem navpičnem stolpcu pripravila knjigo, ki
(v vrstnem redu od 1 do 9) seštej številke v poljih, ki so označena s OČESNA KLINIKA UKC LJUBLJANA 130 LET opisuje razvoj v naj-
pikčastim vzorcem, in vsoto poišči v tabeli s črkami. Črko označi.
PRIMER: V navpičnem stolpcu 1 so označena polja s tremi sodobnejši in stro-
številkami: 8, 2 in 1. Vsota številk je 11. V tabeli s črkami označiš črko kovno visoko uspo-
pod številko 11. sobljen očesni
center. Publikacija
3. Desno od sudokuja so številke od 10 do 18. V vsaki vodoravni vrsti predstavlja kratek
(v vrstnem redu od 10 do 18) seštej številke v poljih, ki so obarvana zgodovinski oris ter
zeleno, in vsoto poišči v tabeli s črkami. Črko označi. strokovne, pedago-
ške in znanstvene
4. Iz označenih črk oblikuj nagradno geslo sudokuja. 

dejavnosti. Poseben del je namenjen razvoju
zdravstvene nege in predstavitvi osebja.  UTRIP UKCL

Dostopna je tudi na povezavi:

Številka 3 | junij 2021 27

UTRIP UKCL Služba za odnose z javnostmi

Epidemija (kmalu?) le kot del zgodovine

V osrednji bolnišnici nadaljujemo sodelovanje z Muzejem novejše
zgodovine pri ohranjanju predmetov in gradiv, ki so pomembni za

“narodni spomin in ohranjanje dediščine.
V sodelovanju s Službo za preprečevanje
in obvladovanje bolnišničnih okužb,
Lekarno UKC Ljubljana in Službo za
oskrbo s perilom smo zbrali (odpisano)
osebno varovalno opremo s covid oddelkov,
uniforme UKC Ljubljana, embalažo cepiv
ter informativni material, ki bodo postali del
zbirke o življenju v Sloveniji v 21. stoletju.

Službam, ki so sodelovale pri zbiranju materiala, se v Službi za od-
nose z javnostmi zahvaljujemo za pomoč.
Del prevzetega materiala je vključen v razstavo o življenju v Slo-
veniji v prvih 30 letih od osamosvojitve, s katero so predstavili ob-
dobje od osamosvojitve do danes. Gre za prikaz sprememb z raz-
ličnih področij, od politike do šolstva, zdravstva in gospodarstva.
Razstava temelji na prikazu mnogoterih sprememb na področjih
politike, vstopanja v mednarodne integracije, lokalne samouprave,
gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja,
okolja, mobilnosti, komunikacij in drugih.
»Izpostavljamo številne dosežke v tem obdobju, od Nobelovih
nagrajencev do svetovno priznanih zdravnikov, literatov, umetni-
kov, filozofov, kuharskih mojstrov in navsezadnje športnikov,« je
povedala kustosinja Irena Ribič. Razstavni prikaz tridesetletnega
obstoja Republike Slovenije temelji na predmetih, fotografijah, be-
sedilih in statističnih podatkih.
V UKC Ljubljana smo se vključili v razstavo s prispevkom predme-
tov iz časa epidemije ter uniform vseh profilov v UKC Ljubljana,
ki so postali del muzejske zbirke. Po izbiri kustosov so bili izbrani
tudi dosežki v medicini, med njimi tudi delo prof. dr. Uroša Ahčana.
UKC Ljubljana bo z muzejem delil tudi bogato foto in video doku-
mentacijo iz časa epidemije, ki bo potrebna za pripravo muzejskih
postavitev in zbornikov – pomnikov sodobnega časa. Verjamemo,
da bo z uspešnim cepljenjem epidemija kmalu v čim večji meri le še
spomin na izzivov polni leti 2020 in 2021. 

V zbirko smo vključili osebno varovalno opremo, uniforme ter embalažo cepiva.

28

Ameriški partnerji nadaljujejo Želimo, da se porodne zgodbe
s podporo slovenskemu začnejo lepo in prijetno
zdravstvu
»Julije smo se odločile za prenovo očetovske in materinske sobe
Ginekološka klinika je prevzela novo napravo za dezinfekci- iz lastnih izkušenj. Vsaka mama ima svojo porodno zgodbo in želele
jo bolnišničnih prostorov UVC Steripro. smo, da bi se te zgodbe začele lepo, prijetno,« je ob prenovi pro-
Gre za skupen projekt veleposlaništva Združenih držav Amerike ter storov povedala Tanja Bivic Plankar, predsednica Rotary kluba
poveljstva ameriških sil U. S. European Command (EUCOM) v so- Ljubljana Julija. Da bi bila ta čim lepša in da bi se bodoča starša
delovanju z Ministrstvom za zdravje. počutila čim bolje, smo v ljubljanski porodnišnici uredili novo ma-
terinsko in očetovsko sobo. Šlo je za dobrodelni projekt Rotary
kluba Ljubljana Julija, ki se je začel konec januarja.

Združene države Amerike so od začetka epidemije prispevale za S prenovo sledimo cilju, da osrednja slovenska bolnišnica ob UTRIP UKCL
več kot 710 tisoč evrov opreme različnim organizacijam v Sloveniji. strokovni obravnavi zagotovi tudi čim bolj prijazno doživetje tako
Skupna pomoč obsega deset naprav za hitro sterilizacijo prosto- lepega dogodka v življenju, kot je rojstvo otroka. Projekt sovpada
rov ter opremo v obliki kombinezonov, rokavic in druge zaščitne s ciljnimi področji, ki jih zasledujeta Rotary Internation in s tem
opreme. »Tovrstna oprema bo prispevala k predanosti zdravstve- tudi Rotary Slovenija in Severna Makedonija – pomagati na izbra-
nega osebja pri naporih za pomoč Sloveniji,« so prepričani pred- nihpodročjih zdravja, kjer je še posebej izpostavljeno zdravje bodo-
stavniki Združenih držav Amerike, ki pri iskanju potreb sodelujejo čih mater in otrok.
z Ministrstvom za obrambo in Upravo Republike Slovenije za zaš- Porodnišnica je prva izkušnja vsakega prebivalca z Univerzitet-
čito in reševanje. Ob primopredaji so se za odlično sodelovanje in nim kliničnim centrom Ljubljana in hkrati zelo pomembna izkušnja
podporo ameriški strani zahvalili člani vodstva UKC Ljubljana ter za vsakega starša pri enem od lepih dogodkov v življenju, kot je
vodstvo Ginekološke klinike.  rojstvo. »Imamo prostor za mamice, imamo vmesni prostor, kjer se
lahko druži z očkom in ostalimi[NK1] bodočimi starši. Ta socializa-
V težavah vidiš, kdo je cija in medicinsko okolje lahko pripomore k manj stresnemu in le-
Najboljši sosed pšemu doživljanju celotne situacije,« je ob odprtju povedala vodja
porodnega bloka Mirjam Druškovič. 
V UKC Ljubljana smo pred dnevi zaznali napako v hladilnici osrednje
kuhinje, ki dnevno pripravlja približno pet tisoč obrokov za pacien- Nov film o bivanju v Porodnišnici
te osrednje bolnišnice. Ob izzivu, kako čim prej popraviti napako, je V UKC Ljubljana verjamemo, da se bodočim staršem poraja
bila največja skrb zagotoviti, da shranjena živila niti za trenutek niso mnogo vprašanj, kako bo potekalo njihovo bivanje v Porodnišni-
bila izpostavljena neprimerni temperaturi. Z veliko hvaležnostjo spo- ci. V želji, da bi spoznali našo ustanovo in svoje bodoče porodno
ročamo, da so se pri našem poslovnem partnerju Mercator odzvali okolje, smo pripravili film, v katerem vas bomo
klicu na pomoč in takoj zagotovili brezplačne kapacitete za začasno popeljali po prostorih porodnišnice. Film, ki
hranjenje vseh živil na način, da je bila neprestano zagotovljena hla- je imel v dveh dneh preko tri tisoč ogledov, je
dna veriga za zagotavljanje varnosti živil. objavljen na Youtube profilu UKC Ljubljana in
Zaposlenim v skladiščih Mercatorja smo v kuhinji kot manjšo po- odgovarja na marsikatero vprašanje bodočih
zornost in zahvalo za neprecenljivo pomoč spekli in predali sladko staršev.
presenečenje. 

Številka 3 | junij 2021 29

KO ZA TORAKALNO KIRURGIJO NVnVnPoaVjEssoesšoseoVgensopojzRbeeeatavjvbaOcuvhronir,sovLednokkalnOhoiirlpltjoboginŠoMdijiiajheKnnoz1avs1nAahiar.nltjevel5Kiodagind.noLlad2iejtlmeroIev0ž.NnpSnonč2Ioozveaa1Ki.st.nsvtrtAnutpeagoemprFžrnelorejeoindžvvliadovrzoelaKdjlaloOoknnuščjVejk,aaNndokooaIatčNelpj,eeTrodta-lzaaepoKpspirjlmoronini.osvoičsaknntrsjbi–eseogomldoododvzzeioiavdlpennoakoamzszšiaalteičidgvnioaaspsmpookrčahueečvljaetia,arlkli-o.o

Spoštovani, URGENTNI KIRURŠKI BLOK
rdbaijaedgajenbobi ziilziornepakrvliajkalpjzunobohjveinablsoitloKrolmiknooičvjennboemi–vauondojedzddperrailkvnunjihizkaonvtao,dmrvaeskedailpcnrionijesktkirniuhor.sgČeijoisst. teDorr,vatsemehanotisikčeon-vi Pozdravljeni,
in ostalega podpornega osebja. vipsnkonibzomiitčsisiveeinzsorattoerdarnakmeazrangnhaiajvooas,dšrlideleaedplozkodussr,eaekmvbanetbiejkidroliarhm. oSimbitnereafmnavennžadaolvivcnasiennkeasvmkenimmua.iunsregdser.tnKracrmiavvzaUanKjpaCr+ijLamzjunebdolisjcatinnina-
PNsosevkraeosrmedjtevrrveeapsčnneo,jamčenu.oebStdkjiuedappejiandelkrnrtauejide,pžka,aoidvimaozepdei,monpjseeuatsšpdatoavnuivablzapidronsarduejšidhgaoeoilbaslvk,ttapkeraramsonketiopmonoskepčoekrulop,etkgojieilač,mlda,ukaetkaijmljtiiehceirrosneebssmkrtaepurkamroelnaesnihnemakjnuopeejrdzeetaiišdcl.u,uisnpjaesajkše V preteklosti sem imela veliko neprijetnih izkušenj z zdravniki, zato mi topel
klic pride z njihove strani. odnos, ki sem ga bila deležna, veliko pomeni.
Kmodoemsdi.emsneptstaotrrmzadonrveuopgkoersestvtaravanlnjjaai ndjeaiappgroniččoauzkt,joleavhpakonooop/pnoeonrraumcdaiijilpnjaeocziineelnkotdduaovjbbprioosgdeloebšdielvol.ttČore,ekbpaarjav Najbolj me je pomirilo, ko se mi je zdravnik (Dimitar Stefanovski) pred
dodatno obrniti na zdravnika. obravnavo predstavil.
to prva izkušnja z operacijo in hospitalizacijo. Iz izkušenj članov Hvala še enkrat, res cenim vaše delo in vam želim vse dobro v prihodnosti.
Zame je bila vem, da take prakse v preteklosti niso doživeli.
ožje družine staeddaojbprarapkrsaakvssaeuhveoldjadveilnkoavvnsaehUoKdCdeLljkuibhljvaanšae. V kolikor ni, bi
bolnišnice, in
Upam, da je to
si želela, da se
nato še dalje po ostalih bolnišnicah..

COVID – VRAZOV TRG DSsvŠkvKpsTonkreevVMeoazosrSolladepimtišetsvkotrdtovbstaokajovnisjalkibvevaimimoemoniraošlobaensnpsipoipetmrtovkitisroar,jsieaoaesmbksmznsrvbitiodaitelvuoznsjedjracze,meaed,eepj,mvvgovlzDloabaniaaadlzvuičšiehšoamecžkaigvkedlesisseoaćelnromresleideiDjnedllee,kačteigkrcgmazilealik.earananTigdaečjvob–taaezkcsuomiinltoltviapdidri,znajoenidroodožeoonraogurčocnjsubaervič.atoVtvronjaanoaomnDlll7jovviiiopmn.kTnks5jaioSzeuo,tck.aams,sn1ooisne9dtpealdijenoko,6eddozgtadši3eoodcotvatl,vedioemktmns.rnevulesii,oamlakkkkvjjnoeieuepUsjsmmoensavoKjaeabieabnCmsdrsboroztaoniiLdraltampiaedjlrhuažoaeniivubnnžnolaakrlracjzonjltuavlo.uvnsonesoD.teaočivanT.-almSozl-i
Spoštovani,

nlcDueiepžknmjaeevmU2inz,a3KdB.Cpar4oeb.Llžloiejinucdttbooeplsnjrtaeezsnpiomvaeom,olo.jajedelipkbneoeatdsmVeerrdiansezuoontmvapšterrelgežde,ptpparoaokvlonnejoegnčkaajaospj lurseerdcjaenohmvjepindrjieunkmtoar.oepslpjutaičlinnnaiacDdos-ztorrdoedpšeijle--
Nazaj na oddelek
sem bil odpuščen sem se vrnil 1. maja ponoči, na deževni petek 7. maja pa
domov.
ktoVtZiois,maslteie.mt,brjjeojaepmknoooolsjbvejeneembohtnsapoitkrdieio,dzpdkeerpuilnkjišasaonzavpnjn,iookapsjsezoetdrsib,rsenkaeboavmntiilzoaslkee, umlžmešaetnljs.eijhTtaloeodilsniozknžapoeivrvpemzereilzeomvkdčutaaiišmnssnotipjisahšot.edmiZdmndieneaalhjunn,s,jankpeaeozd.tdsorrrpbeaervčožsalptjšivvokeočjnseuo-r-
kirurgije. njih me ni strah za slovensko
doZedavptonuosbtidnseeelomvisnleissmtkurn,bjni.me,pkoi zjinhažmal z izjemo dr. oKdoksorcšaarzUahlčvaarljiel vzae,npjoihdopvisoapnreiznaa- Lahko ste ponosni na njih in zaradi
po imenih,
zdravstvo. Velik poklon in še enkrat hvala za vse.

Lepo je živeti z mislijo, da premoremo toliko dobrih ljudi. KO ZA TRAVMATOLOGIJO
Pred kratkim sem imela artroskopijo kolena.
RPrkmabESoaNdoeztŠtaaeadntEjarralbzieaVh)epivp,AlosplnošjeheLraasivntiNzhtmaaiar,vnlAokhaačkovPlpnoavarOvelzisišnjlaSiealaažvTn,raspteAelueršknJod!eaifiAsvjedeačsomleinonzinzj5eiaajuk.p0lni.op0ami,,zpnnjruialiajttara,azsnnjtč(aa1n0ipen.aje5zd.edeomvlkaepolmaalita95ijor..1e55. š.)Le(. neUvopapčlpcanoemazm,didzara-a, v Hospitalizirana sem bila na E-oddelku na stari travmatološki kliniki. Osebje je
bilo skrbno, prijazno in moje kratko bivanje na oddelku bo zaradi njih ostalo v
lepem spominu.
Obenem pa bi rada pohvalila in se hkrati zahvalila asist. Marku Macuri, dr. med.
S svojim sproščenim odnosom, jasnimi informacijami, razlago in strokovnostjo
je odpravil moj strah pred posegom in si zasluži vse pohvale.

Še enkrat vsem iskreno hvala!

KO ZA ŽILNE BOLEZNI PEDIATRIČNA KLINIKA – KO ZA PULMOLOGIJO
Pozdravljeni, vsa pohvala sestrama Lidiji in Darji na oddelku KOŽB za Iz petka 21. 5. 2021 na soboto 22. 5. 2021 je bil sin sprejet na Pediatrično
prijaznost, strpnost in pomoč. kliniko.
Najlepše se zahvaljujem osebju ob sprejemu in osebju na Pulmološkemu
KAJ MENIJO O NAS GINEKOLOŠKA KLINIKA oddelku za vso prijaznost, pomoč, ustrežljivost ter dobrosrčnost.
Spoštovani, Želim vam vse dobro in uspešno delo še naprej.
pišem vam, ker želim izreči srčno pohvalo oziroma zahvalo zdra-
vstvenemu tehniku Žigi in zdravniku Luki Kovaču, dr. med., iz Najlepša hvala in lep pozdrav!
urgentne Ginekološke ambulante. Pohvala gre za strokovnost in
prijaznost. Posebna pohvala gre tehniku Žigi, ki je resnično lepo OČESNA KLINIKA
poskrbel zame. Ima izjemen čut do soljudi in vidi se mu, da svoje
delo opravlja z veliko ljubeznijo. Pozdravljeni, bi
rizapdoasbtai sveilazashpveacliialalizzaanotbaraLvunkaovRo,ekbioslejam, kjei jbeilbaildperliepžrneagnleadoučzeeslonirkalzinuimkie. Zvalajostči in
30 Hvala za vso prijaznost in odlično obravnavo.
ustrežljiv.

PORODNIŠNICA
Pozdravljeni,
dLnnNFkRti4eapidaareaodp.brKngnr2edsoeenottCe1tieelropli7rkTj.nkmos.ezrlGČ4hoaeejpbe.ams.,emj2jiaDouiezlpmpe1pdos(riLsasCpaerpeziaogtovrjrr)auevaavnpiCjrtnpveoio(obinloevvzlEj,iodeinarsvksIanbnsreNiovjreeeegjuerkTed–oasbrlroipogbjeakitpsvlrdeioemadlitoadtnrvapvstniebtsuerreejnlzeiekežkslgtiaa)smkaeesac.haslhSpec,azvjpdepatošeraparsorčrllmrdeoeilokeelnojateičačejnneebrkemiteldeglrnalaaozi1mrmeacv.m8d(ii.uenM3Evo.0.pta3Iekjoos0iNešhor.ismojtTirodageee,epč.rL,bkdk.noesujjMetuejtrenčenourioon4hdd.sivin.oaanohnnpni3Lzošiarke/ansaudu7sneivčs)cjlbbtotjzooree.lvaoidznržnrpalaaoiidjkrčmdaadr.n.idDeo(ioLzEilno4visp)le,iiu,odjoka3ms1odg-3.-v.a.
KO ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO
Pozdravljeni. Dne 08. 06. 2021 sem bil na pregledu v Abdominal-
ni ambulanti. Izrekam zahvalo in pohvalo dr. Davidu Banovincu in
sestram v ambulanti. Prijazno, strokovno, srčno. Vse lepo vsem.

DTS Mmbmbčooleiaosdrdjvilaoiienck.ok.ai.ln)sjpeusitrnnbaekoleojti.semstHtrmeaauvbvujanojn,luaosdoneavzvbaaassjmpDutviesTonziaSjaazinp-dpiinDourvtisšseomtitndaozozvdapjileevčj,elnsmuknketuiisrm.vbirnic,ronumuda.oduPskemvoullksiežjueebjab(emnSe. eSojasčonpe,bjoadrmz,aaaIiznhsneeevi,sanp,laojSuzVajieatšimsvknae,
zsszzddsSdddpriaepcčrrronmaaaoandevvvšovbbslsstjauzieottlkmevvjnvslaleejajpoulahnnanrbvoiie,iimna,dgepjnelakropaoaotisrspsvzdiilseineein,bltatdbkbeooeiijompjecn1jure9aamzoimzmi.ddjvae0Uoonpzp5žbKidrbireo.ovCero2sdlatžjli0Lenevditvlndije2ajkueejnlko1ebetnoojvz.lkejjZaaanzj.IerananMačahhfatdldeooevr,zikbavkžjicrckpeitlajonosiuokljviasi,jgooiibzkdlnmpaečoeipsndorsvkellejaajunleucivtšnžačiažziiizvnikrcvvnnaeibselceijšeeleUebuosonp,osKtekdjnotleCedinrihajzaisoevnLnšmtsajpnrimu,loidoei,sbmekoks.eloIejlmazevrn-ngaia pPrroofseismio, dnaalseenjsimtrovkmoovejenmodimneonsudzoachovvailditbeozlaninkeav. erjeten pristop in
Hvala vam vsem iz UKC Ljubljana iz srca za vse ...

KAJ MENIJO O NAS

Številka 3 | junij 2021 31

IN MEMORIAM Vspomin: prof. dr. Martin Tonin Vspomin: prof. dr. Tine Prevc

11. maja je nehalo biti srce prof. dr. Mar- Profesor Prevec, Tine, je svojo de-
tina Tonina, dolgoletnega predstojnika lovno dobo začel in jo tudi zaključil
KO za travmatologijo UKCL, strokovnega na Inštitutu za klinično nevrofizi-
direktorja Kirurške klinike UKCL, cenje- ologijo. Najlažje si ga prikličem v
nega učitelja, mentorja, dragega kolega spomin v njegovi značilni govorniš-
in prijatelja. ki pozi, ko je govorjenje spremljal in
Prof. Tonin se je rodil let 1942 v Ljublja- se tudi izražal z gibi rok. Bil je miren,
ni, kjer se je tudi šolal. Poleg medicine zbran, sproščen in dober govorec, ki
je študiral tudi glasbo. Večkrat nam je je vidno užival v tej svoji vlogi.
govoril, da sta kirurgija in glasba zelo po- Tine se je Inštitutu za klinične
vezani: za oboje so potrebni vztrajnost, nevrofiziologijo pridružil v njegovih
ročna spretnost ter smisel za harmonijo pionirskih časih. Zato je bil v mno-
in lepoto. Po diplomi na Medicinski fakulteti in po končanem sta- gih stvareh in funkcijah prvi oz. le izjemoma in z razlogom kdaj
žu je takoj začel specializirati splošno kirurgijo na Kirurški kliniki drugi. Bil je prvi med zdravniki, ki se je pridružil profesorju Di-
v Ljubljani in se že takrat zapisal travmatologiji, ki ji je bil zvest do mitrijeviću. Postal je drugi predstojnik IKN (tu seveda ni mogel
konca. Bil je del velike skupine mladih specializantov, ki so potem biti prvi). Ustanovil je in bil prvi predsednik Sekcije za klinično
nadaljevali z delom na novem Kliničnem centru. Takoj po speci- nevrofiziologijo SZD. Bil pa je še drugi z IKN, ki je za raziskovalno
alističnem izpitu iz splošne kirurgije je začel z intenzivnim izo- delo dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča.
braževanjem v tujini. Šolal se je v ZDA, Švici in na Švedskem pri Kot raziskovalec se je skoraj v celoti, čeprav ne izključno, posvetil
najboljših kolenskih kirurgih tistega časa. Že med izobraževanjem funkcijam senzoričnih sistemov živčevja. Kot raziskovalne me-
v tujini je začel uvajati nove tehnike in tehnologijo v skeletno ki- tode je, podobno kot delam zdaj jaz, ki bi rad priklical iz spomina
rurgijo. Sredi sedemdesetih let je opravil prvo moderno diagno- nekaj Tinetovih podob, uporabil metode tako imenovanih izzvanih
stično artroskopijo v Sloveniji (takrat še v Jugoslaviji), čez nekaj potencialov osrednjega živčevja. Tako je na pobudo predstojnika
let pa prvo akutno rekonstrukcijo sprednjega križnega ligamenta Klinike za otorinolaringologijo začel razvijati metode za objek-
z vezanim tkivnim presadkom. Vodil je dva raziskovalna projekta o tivno določanje slušnega praga in morda prav zato kasneje tudi
poškodbah in rehabilitaciji kolenskega sklepa. Zato lahko mirno objektivno metodo za merjenje praga zaznave rahlega dotika.
zapišemo, da je bil pionir moderne kirurgije kolenskega sklepa v Z evociranimi potenciali je s sodelavci raziskoval tudi somato-
Sloveniji. Predstojnik KO za travmatologijo je postal leta 1997. Ta- senzorični in vidni sistem človeka. Od nesenzoričnih naj omenim
koj je začel uvajati subspecialne time. Da bi se izognil drobljenju njegove raziskave duševnih funkcij nezavestnih bolnikov po hudi
stroke, je zahteval, da pred usmeritvijo vsak travmatolog odlično poškodbi glave, epilepsije, spastičnosti ter zdravljenja motenj
obvlada urgentno in splošno travmatologijo. Ta pristop se je izkazal motorike s funkcijskim električnim draženjem.
za zelo uspešnega in danes je večina velikih travmatoloških oddel- Tine je gotovo bil mednarodni ambasador IKN – v Jugoslaviji in
kov v Evropi organizirana prav na tak način. Ker je vedel, da za spre- v svetu. Skozi strokovno delo se je z mnogimi sodelavci spopri-
membe potrebuješ nove ljudi, je v kratkem času zaposlil več spe- jateljil in z njimi ostal prijatelj celo življenje. Verjetno je bil zato
cializantov, ki danes tvorijo hrbtenico subspecialnih dejavnosti na med vsemi nami očitno najpriljubljenejši mentor. Pri izdelavi
KO za travmatologijo. Od leta 2004 do 2010 je bil tudi strokovni doktorskih in magistrskih del je pomagal gotovo več kot tride-
direktor Kirurške klinike UKCL. setim kandidatom.
Profesor Tonin je verjel v načelo »živi in pusti živeti«. Vendar ne v Tine je, takega sem ga videl sam, znal uživati življenje tudi zunaj
anarhičnem smislu. Mlajšim kolegom je pustil, da so razvijali svoje Inštituta. Včasih sva ga s svojo soprogo, vedno v dobri družbi,
talente in stroko, pri tem pa nas je nevsiljivo usmerjal in spodbujal. srečala na Pokljuki. Šele kasneje sem izvedel, da sta imela nje-
Kdaj nam je bil poleg šefa tudi kot oče. Poslušal je naše težave in gova starša skupaj s prijatelji malo dalje, na Uskovnici, idilično
se odkrito veselil prav vsakega našega uspeha. Kot se je veselil kočo. Ko že omenjam starša, moram reči, da sem mu njiju ne-
tudi vsakega novega dneva, nikoli se ni pritoževal. Zato je bil pro- kako zavidal. Sam sem navdušenec nad gorami, vendar nikoli
fesor Tonin tudi odličen organizator. Organiziral je na desetine do- nisem bil pravi alpinist. Tinetova starša pa sta to bila. Vem za
mačih in tujih travmatoloških srečanj, višek njegove organizacijske vršiček v grebenu med Goličico in Planjo na Primorskem, ki se
kariere pa je bila organizacija Evropskega kongresa travmatologije po njegovem očetu imenuje Prevčev stolp. V prostem času je bil
in urgentne kirurgije leta 2006, nekaj let pred pokojem. Takrat je Tine navdušen jadralec. Jadrnico je kupil v Angliji in jo po fran-
800 predavateljev iz celega sveta in več tisoč udeležencev dobe- coskih kanalih pripeljal v Sredozemsko morje. Zadnja leta pa sta
sedno okupiralo Cankarjev dom in Ljubljano. Poleg odličnega vse- s soprogo, tudi za daljši čas, pozimi rada odpotovala v tople kra-
binskega dela (predavanja so potekala vzporedno v sedmih preda- je, večkrat na Kubo pa tudi v Oman.
valnicah) so bili nepozabno organizirani tudi obkongresni dogodki, Hvala Tinetu za njegov prispevek k delu Inštituta in za druženje
od vrhunskih koncertov do kulinarike. z nami. 
Dragi naš profesor Tonin, sodelovanje s teboj je bilo res izziv in do-
živetje. Hvala, da smo lahko skupaj s teboj razvijali slovensko trav-
matologijo. Vedi, da smrt lahko konča življenje, ne more pa končati
prijateljstva in spomina.
Počivaj v miru.
Kolegice in kolegi s KO za travmatologijo, UKCL 

32

Založba Chiara predstavlja knjigo, avtorja dr. William Glasserja
GNTIeJepAoOznoSaEmBrNnaiErjoSdaVaO, kBiOibDizmEubbolalhjikkororkisentjiilgaPakNotOsVloAvPenSsIHkeOmLuO. - TIEZOBIRRIEJAnnČaeerkosodmlinkooemSnlaopdvoenvnjpicmrei,čvsjmuznoiangnmloeosdrtedi aionmveikkkuoelntmuoermndosčk-loui vrmaeezšvtkniitioošsdktneimonseuoksvjet-vpvaormjamenodju-- nsdgtguroeojuedvgsjdiietansomzit-avottnaurnjzdd!ulaimejZn,oeaozvkhtarodkumzeotgepnjbo--oae--rvepjčerekbdniIlaDnjisvšgvratei.ilnttpWuovotvLnWviosloselilzimAlniaanasmmgnveeiGlptGeulssal.iushaNsiuesaasrtpst.eaiersn,arkolivjjeiel
KznzolmmaaavzbDsslotnpozjotevuerržinasr.esdadiinnsetmndatnzGdoziaeiAeogjmbnsknlaedbklzodosavtaeuioonnrvettrrotgvdsnna,,souuoejasosipdčetatank,ndgrne,l,reto,alrsna.aveooeikroedapagtTčsatesrrmnodčstimtpreauitooaiesdteaančgnzkomvrkzttsourprvredeaoaeaeEedtplraža,raorjdo,,ačvrmkggvvsiozzidepudgekvmoitsšršradvuhsčp,aoeltrelgkaiearitajikoeamovorpljbinaeijznbjbiosaegtvsžesgpkččenieveakrlkidzinoansonisnrvjtjraovninveaeevuaaiamatčo.ljotajhzmjaoiindPčakeippzagsBndnp,ironi–rjšdieitaomnababeaarovijos,nosvzneitnudzaoedo,,s,stb,etgvasošmugudvkanddtilksakirtiorljaerštmiakjaaaeiaejšab,ndsaeatvaknsnčoončrmutjiojtizrimelantendeateseo.lajiptlsmoivemgoWavopruuBkkenvovnoarludagoraeaojonsoranvzriodeagiguaes,davkavlaemabkjtvroamkalsnšuojkieztzinanaadroigdčausdlvkrojsaleziojanneieetaamiLookkodiovnaklz.ggtačejoasoeslevtailOvoonaosooimietgvazjsGzusbtosvikžzčbgjiaočežnektztrgčolkeeea,leiatailpakieblazeoovjltinn,sožipseižrolinnrntltvlpsmboosskvojaeriaonnsviosetešaeoelvgpttnetveroiuoačujnrišečcažveoe,nij,si.čjjnknredtjunnnečeppaksiaoavisejaenonejjzkiuabr,episagivtkspnmeromszti.kusioe.iaogbnjeaočnatoodvTsdumaoiieevvsvtv,seltiietžčlnstieesei–pkaedipidianspitdedlvičuomzztdelivirjom.iajee,,aeepgunlaredTi,ejkkmsn,ooangzjaavtkpaliisasjkdatjoanokonairdssreo.dtdčarjo.eijen,orneevieceejKorapauijomeassjsuntvlszoožlevdprin.gtpoeuz,,itopmVsvioevpdddilrrmjimjhoojelazeozaageaisaj,ngmnvbezltgtrotpidjjtlvedianenmiiaeeutvookavovrjaajaliddooenme.žaensrsskbZ.miia-vitoens-soiieošvveksavčeljsjakloeiiaaln-izj,-kujia--, dr.William Glasser TEORIJA IZBIRE »Nebpoolzjnkaomrisntialarokdoat,skloi bvei mnsukelamhuk.o«k–nLjeigoanNLoojvka, ppssiihhoolologginijapsoihseotbenraepsevvotbode »W
jnopZvveipodedlmrngisbasuovomšeobsda,njononodveejasoanmtsbpjsroueirionezd-lnjdapalkaejholuianlksimdrtiotmeaapnvzmvrioaelipgjenecspirnieipiozšhajsbskopiaovihlooamltojdvgšeletoaimpjozegnnor,isj,ievdkkmvpriase.imrWosnetžludečuiilažtljpipjearaaorvmsm.ememVd.Geevovnmloastii,esdpsdsntrčaeieo,ldsokrseivvpihssersmaešitvnmtoovzkozaopaa,prnvkčereaoueusstdčuiepeelsil,rlvioiiktpapdavnrrnikaajjooeav- šVnsvbizeieeipmmkdčre’ainil,ntjoaeianbtmrsioimespelhjvmnriooi.kučpjrgea‘idtlmaioomšjo-eei,-27,90€ nsmtarvečesšazejndvespšncogo'asizdriisača,ktbtjnčeuv,oel,mvuGkiaoodfombbnokdodetvldmsoeraemeirraietenokv,rmnjkems'pi,eibn,oktameihtjoasih.iakooš,cpgskniidk,,ivvPo.ieoooadeizajkotdsbedjstkrjeO
Nova psihologija osebne svobode

takšne opredelitve psihologije. Glasserjevih
teoretičnih iz-
hodiščih zapi-
sal v spremni
besedi k slo-
venskemu prevo-
du njegove knjige Teorija nadzora, ki jo lahko
naročite na spletni strani ali pa si izposodite v kateri od slovenskih
knjižnic. (L.L.)
Dr. William Glasser opozarja na dejstvo, da človeštvo izjemno napre-

dr. WILLIAduje na tehnološkem področju in skoraj nič na področju sožitja. Zato
M GLASSERraziskuje težave in išče rešitve na vseh pomembnejših področjih živ-

ljenja: v zakonski zvezi, v družini, v vzgoji in izobraževanju, na delovnem
mestu, v krajevnih skupnostih in implicitno nakazuje tudi možnost
izboljšanja mednarodnega sožitja. Loti se tudi odnosov z ljudmi, s ka-
terimi je pregovorno težko razviti dobro sožitje.

Knjiga je napisana preprosto, ker je avtor ni pisal le za strokovnjake, Avtorja dr. Glasserja ne skrbi pretirano, da ljudje ne bi imeli dobrih na-
temveč za najširši krog bralcev. Na videz spominja na vse številnej- menov. Nasprotno. V svoji teoriji poudarja - med drugimi temeljnimi
še knjige namenjene samopomoči, v katerih nam v glavnem ponujajo potrebami - človekovo potrebo po sodelovanju in ljubezni.
načine in spretnosti, kako se izogniti tegobam ob srečanju z ljudmi, ki
niso takšni, kot bi si mi želeli. Če bi pričujočo knjigo razumeli na ta na- Te potrebe ne razume kot nasledek nekega individualnega procesa
čin, bi zgrešili njeno bistveno sporočilo, ki kot da sloni na misli Alberta socializacije, niti kot sublimacije spolnega nagona, ampak - kot pra-
Einsteina: »Pomembnih težav, s katerimi se spopadamo, ni mogoče davno izkušnjo človeštva, zapisano v dedno zasnovo, da brez sodelo-
rešiti na isti ravni razmišljanja, na kateri smo bili, ko smo jih ustvarili.« vanja ne more biti uspešno. V tem smislu zbuja optimizem.

S teorijo izbire se avtor odlepi prav od te ravni razumevanja človekove- Glavni vzrok težav za razvijanje kakovostnih odnosov, ki hkrati pred- SPONZOR KRIŽANKE
ga vedenja, ki nas je pripeljala do težav sožitja in ki nam močno otežuje stavljajo tudi pogoj za osebno srečo in zdravje človeka, vidi avtor prav
najti rešitve zanje. Raven razmišljanja, na kateri so težave nastale, se v tem, da ne razumemo, da drugemu človeku ni nujno ‘dobro’ to, kar je
je izoblikovala na zgrešenem prepričanju v obstoj in moč zunanje (ek- nam ‘dobro’. Človek je osebek, ki svobodno izbira svoje cilje, s katerimi si
strinzične) motivacije - prepričanju, ki ga avtor imenuje “psihologija teši svoje potrebe, pa tudi načine, kako jih bo dosegel. Ko to spoznamo o
zunanjega nadzora”. sebi in drugih, postanemo svobodnejši. Odstopimo od nemogočega, da
Tako kot nekateri drugi raziskovalci človekovega vedenja se tudi dr. Wil- bi nekoga drugega spremenili v predmet. Postanemo tudi učinkovitejši,
liam Glasser zaveda vsakdanjega sklepanja večine ljudi, ki imajo svoja ker se posvetimo kakovosti informacij, ki jih dajemo drugim, in ne več
razmišljanja in doživljanja dokaj naivno za edino pravilna in resnična. sredstvom, s katerimi bi jih prisilili, da naše informacije upoštevajo.
Dokler drugi ljudje razmišljajo in doživljajo enako, so ‘pravi’, ‘normalni’ in Takšno razumevanje človeka in odnos do njega kot do izključno notra-
predani resnici; tisti, ki mislijo in doživljajo drugače, ‘niso pravi’, ‘niso nor- nje motiviranega subjekta pomeni socialno zrelo vedenje, ki omogoča
malni’ in izkrivljajo resnico. Slednji nas motijo in nam povzročajo težave. stalno rast kakovosti odnosov med zakoncema, med starši in otrokom,
Če je taka ‘neprava’ oseba nekdo, od kogar posebej pričakujemo, da bi med učitelji in učenci, med vodjo in delavci, med svetovalcem in sveto-
morala ustrezati našim željam (naš otrok, zakonski tovariš itn.), ljudje vancem, med ljudmi nasploh.
lahko neznosno trpimo. Je tudi resnično razumevanje, kaj pomeni sprejeti različnost drugih,
Težave rešujemo tako, da hočemo na vsak način spremeniti tiste dru- ne da bi zatajili svojo istovetnost. Precej ljudi se zaveda, da težave
ge, ki nam ‘povzročajo’ težave, pa četudi s silo, s prepričevanjem, s sožitja izvirajo iz različnosti med ljudmi, zato se miselnost, da je treba
podkupovanjem, obupavanjem ali kakor koli že. Uporabo teh sredstev drugačne od sebe sprejeti in spoštovati ne glede na njihovo različnost,
pogosto opravičujemo z dobrim namenom, z dolžnostjo, celo z ljubez- širi v omikanem svetu; žal prepogosto le kot modno izjavljanje. Manj
nijo do sočloveka. Priznajmo: do neke mere se držimo načela “namen ljudi se zaveda, da ‘sprejemanje drugačnih’ ni neko moralno dejanje
opravičuje sredstva”. žrtvovanja, v katerem pač sprejmemo nekoga, ‘ki sicer ni tako dober,
Tudi kadar danes to načelo zavračamo, ga ponavadi zavračamo iz mo- kot smo mi’ - ampak pogoj, brez katerega sami ne moremo najti radosti
ralnih razlogov in ne zaradi spoznanja, kaj je s tem načelom resnično in sreče; zadovoljstvo in ugodje, pravi avtor te knjige, lahko pridobimo
narobe. Ko preberemo knjigo Teorijo izbire, spoznamo, da osnovna brez upoštevanja drugih, srečo pa le, če se znamo srečati z drugimi! In
zgrešenost načela ‘namen posvečuje sredstva!’ ni toliko v grobosti vsi drugi so, če to hočemo ali ne, vsaj malo drugačni od nas. Kako to
in nemoralnosti sredstev, kolikor v namenu: predvsem v zmotnem in storiti, si preberite v knjigi. Zagotovo se boste srečali. Tudi s seboj. 
naivnem prepričanju, da je cilj, ki smo ga namenili in postavili pred dru-
Predgovor k slovenski izdaji, Leon Lojk

Številka 3 | junij 2021 33

interno
Brezplačno glasilo Interno nudi eksluzivni dostop
do zaposlenih in obiskovalcev osrednje
slovenske bolnišnice.

februar 2021 | št. 01 Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana junij 2020 | št. 02 Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

OSNOVNE INFORMACIJE Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana M4MPF0aoreigtlsdeo.kAteroeopnčpdididolriTerestimjtamoBižjvoaroeunsdčsavCamapnOrkotirVmziaIvptoDKrtč-vol1eoil9niskrieiočonbkntpejeeurmneovszbciaevoednnjniouetttegprivuarBo:ooo»trdTikgedčaakrelncnmlokeimavaDkjkeSooObtzivalVamoičobndi–čapaRKojunvoedishdnomaivknueasl«eetcaih1972 september 2020 | št. 03

Glavni urednik: generalni direktor

Dinamika izdajanja: 6 številk letno ODAdFTkKkOSPtaliaTovjinsOtnpriioZč:erNmnVsa:iDadehsjin:btokhaioljdinooltjršjršseuakepžiiunrbpierneuenmžnssaeietnvmnnmoiičerdmbijmtiieleeaadsvsitnjakeatemučtratov

Tiskana naklada: 3.000 izvodov

Ogledi na spletu: od 800 do 1.000

Število strani: 28 do 36 strani

PREDVIDEN DOSEG Kin4liOn5PhpkcIulrorezoemij:tfpems.aolmdujneserpnr.nnpeeAijjrarddudojvnuoospijnsltersfoaeorLskžrtčutik,znakgkiaeviarnbibdnzpaeoeaošillkprvianhaliooićdzkspnmroetukar«ioežoščbkl,rkjtrroaoieohmvrvbenSaoosjntatžnasjkeuinkčopakpnvrao:ikempKidhrrruujvzuidrasangtičpalibeajrkaot:eik»nlnseoKjaazamadnmvkiisctozieeenvavhporjaiupsplndnltojnieuadookčsrkooedpumčzeržojilbionohevetanrsoboCkdouOok,mVoinIilDnjoeav-l1zan9ateivzkdeirnraupvrrngiisikjteeop

Ì 8.300 zaposlenih
Ì obiskovalci v čakalnicah

USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ CENIK ZAKUPA STRANI TEHNIČNE ZAHTEVE
UKC Ljubljana
Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana Ì za zakup sta na voljo 2. in Ì formati oglasa v živi rob:
Služba za odnose z javnostmi
predzadnja stran za 1/1 = 210x297 mm + 3mm
CENIK ZAKUPA STRANI celostranski oglas
Služba za odnose z javnostmi UKCL Ì format grafične priprave:
Email: soj@kclj.si Ì 1/1 = 800,00 € + DDV
Tel: 01 522 71 00 CMYK, pdf
OMEJITVE PRI OGLAŠEVANJU
V glasilu Interno so na podlagi mne- Ì resolucija: 300dpi
nja Komisija za strokovno-etična
vprašanja UKC Ljubljana sprejemlji- PREDVIDENI TERMINI
vi oglasi podjetij, tudi farmacevtskih, IZIDOV REVIJE V 2021
vendar ne o produktih farmacevt-
skih podjetij zaradi morebitnega Ì 28. februar Ì 28. avgust
konflikta interesov. Prav tako se ne Ì 28. april Ì 28. oktober
oglašuje drugih proizvodov, ki nima- Ì 28. junij Ì 23. december
jo preverjeno pozitivnega vpliva na
zdravje ali če je produkt lahko po-
tencialno škodljiv.

Glasilo doseže vse zaposlene in
je na voljo pacientom in obisko-
valcem UKC Ljubljana na stoja-
lih in pultih na najbolj obiskanih
delih, kot so čakalnice in vhodi v
bolnišnico.

To ni
le nov
dom.

To je prostor
za ustvarjanje
spominov.

NLB Stanovanjski kredit

Ujemite akcijske obrestne mere NLB Stanovanjskega kredita
do 31. 8. in si zagotovite še do 330 EUR popusta ob sklenitvi
NLB Osebnega kredita* in bančnega paketa Premium**.
Za najboljšo individualno ponudbo enostavno skenirajte QR kodo
in izpolnite obrazec.

www.nlb.si/stanovanjski-kredit
* Velja 12 mesecev od sklenitve NLB Stanovanjskega kredita. ** Velja za nove imetnike bančnega paketa Premium.

nagradna križanka

3K DEFEKT MESTO OB SERGIO POVZPETNIK
SOTOČJU ROSSI
MESTO V SAVE IN
SIBIRIJI
SORE

SLOVENSKA ANGEL, ZA JAPONSKI
KOZJI GLAS NAPOVEDO­ STOPNJO REŽISER
NIŽJI OD KUROSAWA
VALKA BAŠ SERAFA

IZDELKI
IZ ŽGANE

GLINE

VERONIKA NASPROTNO
DROLC OD GOST

JOŽE NOVO MESTO
POTREBUJEŠ

Ð VZDEVEK UROŠ
LADJARJA ROJKO
ONASSISA KDOR
NATIPKAN STATIRA
TEKST
Ð
SRBEČE ANTONIM AMERIŠKI PETRA ð ð LATINSKI RISARSKI
KOŽNO IGRALEC MAJDIČ IZDELEK
VNETJE BRANKA PREDLOG GUSTAV
(AL) JURCA VARNO MES­ IPAVEC
EVROPSKA TO PRI IGRI
LJUDSKA JOSIP … TITO LOVLJENJA NASILNO KRAJ OB
STRANKA BELA SNOV, RAVNANJE SOTLI
TRADICIO­ DOBLJENA DOMOVINA (EKSPR.)
NALNA IZ VANILJE PIRAMID
PRIREDITEV SLOVENSKI
V BOHINJU FILOZOF
AMERIŠKA KREFT
TOVARNA
PRIZADEVATI
PIJAČ: SI PRITI
…­COLA DO ČESA

REKA (ŠP.)

PREDPONA, PREDMET,
KI POMENI ČAŠČEN
PO BOŽJE
PREVEČ JEZERO V
PATAGONIJI
ACETILEN AMERIŠKA
IGRALKA PRETLAČEN
MUNN KROMPIR
DEOKSIRIBO­
NUKLEINSKA KONČNICA
KISLINA VARNOSTNE
EMILIANO DATOTEKE
ZAPATA
KRATKO AMERIŠKI
KRILO ODSOTNOST PEVEC
(POG.) (OD POUKA) (ROY)

Povsod KOS LESA ZA OBRI SPODNJI DEČEK S PREDPONA,
z vami KURJAVO JOSIP VISAR­ DEL NOGE ČUDEŽNO KI POMENI
JONOVIČ … NEKATERIH SVETILKO ŽELODEC
MESTO V ZDA NASPROTNO SESALCEV NINA IVANIČ
OD PRAZEN
BERNARDA
OMAN ŽIVAL,
KI LETA
ARABSKA ŠVEDSKA NESTRO­
DRŽAVA IGRALKA KOVNJAK
SEJANJE, ULLMANN
SETEV TADEJ www.trik.si
(STAR.) JANEZ LABERNIK
KLADA ZA ERŽEN SKUPINA
SEKANJE ŽUŽELK

DRV JADRAN
(NEM.)
POKROVI­ EDVARD
TELJSTVO ŽITNIK

ELEKTRIČNO
NABITI
DELCI

NAIVEN KROMPIRJEV
ČLOVEK SVALJEK

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE
dopisnici) najpozneje do 15. septembra 2021 na naslov: UKC IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Nagrade je prispevala založba Chiara,
Ljubljana, ali na e-naslov: soj@kclj.si, s pripisom ZA NAGRADNO knjiga Najti se in ostati skupaj,:
KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam pošljemo 1. nagrada: Ivica Jakopanec
nagrado. 2. nagrada: Nada Kovačević
3. nagrada: Alenka Trampuš
Nagrade prispeva založba Chiara:
1., 2., 3. nagrada: knjiga Teorija izbire, William Glasser