Časopis UKCL INTERNO - Februar 2021

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana februar 2021 | št. 01

Od klasičnih k družbenim medijem
DTS in ZVD: hitra uresničitev načrtov
Aktivni radiološki inženirji
FOTO: Najboljše pustne maske
Kaj pomenijo spremembe statuta
Potres: stanje in navodila

kazalo

3 UVODNIK: Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi

AKTUALNO
4 Stroka o številnih zdravstvenih težavah po preboleli bolezni covid-19
5 Uspešna presaditev pljuč bolniku z dokončno odpovedjo zaradi covid-19 pljučnice
6 DTS za dodatnih 150 bolnikov s covid-19, v izrednih razmerah do 300
7 Presejalno testiranje zaposlenih na SARS-CoV-2
7 Predsednik Republike Slovenije je sprejel dr. Marijo Anderluh,

predstojnico Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki
8 Jaz sem se CEPIL, cepi se ŠE TI!, kampanja cepljenja proti covidu-19 v UKC Ljubljana
10 Od klasičnih k družbenim medijem, UKC Ljubljana skozi oči javnosti v lanskem letu
12 Radiološki inženirji aktivni (tudi) na vseh covid deloviščih
13 Telemedicinska obravnava kot varnost in udobje za pacienta in zdravstveno osebje
14 Kako se na potres pripravimo in kako ob njem ravnati?
15 Prenova največje avstrijske bolnišnice poteka kljub epidemiji

STROKOVNO Člani Sekcije picopekov so pred ljubljanskim UKC-jem
16 Presaditev organov v UKCL v letu 2020 pripravili posebno presenečenje, s katerim so želeli zaposle-
18 Stres med epidemijo: kako si lahko pomagamo? nim izkazati hvaležnost za požrtvovalno delo. V dobrodelnem
19 Perfuzionisti prejeli evropski certifikat Evropskega združenja perfuzionistov za maratonu so spekli 700 pic in to kljub slabemu vremenu. Kot
sami pravijo, so pice pekli 100 na uro, ob tem pa ni manjkalo
kardiovaskularno kirurgijo zabave in dobre volje.
19 Anatomske rekonstrukcije lističev aortne zaklopke

UTRIP UKCL
20 Kaj pomenijo spremembe statuta UKCL
21 Pust v UKC Ljubljana
22 Oddelek za terapijo bolečine KOAIT je dobil nove prostore
22 Predsednik Republike Slovenije obiskal Infekcijsko kliniko
23 Ročno izdelane kocke zapornikov za otroke Pediatrične klinike
23 Kočevarska smreka in jaslice iz Gorij pred glavno stavbo
23 Rad v šolo spet bi šel, s prijatli se lepo imel ...«
24 V naših mislih so tisti, ki niso imeli počitka niti med prazniki«
25 Nov sistem elektronske pošte UKC Ljubljana
26 Prostovoljci LPP postali častni reševalci UKCL
26 Civilna zaščita aktivno podpirala aktivnosti zdravstva

27 Mojih 400

27 Volitve v Svet UKC Ljubljana Likovni izdelek je nastal v Bolnišnični šoli OŠ Ledina kot

26 IN MEMORIAM: Jolanda Jezernik Leskovšek in mag. Maja Kotar skupinsko delo učencev, ki so se zdravili na kliničnem od-
delku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo.
Po zgledu znane umetnine: Črtomir Frelih – Šopek.
29 SPONZOR KRIŽANKE: Založba UMco predstavlja knjigo Izvori, avtorja Lewisa Dartnella Mentorica: Tina Žvab.

30 KAJ MENIJO O NAS Naslovnica: Tako so novo leto dočakali v intenzivni terapiji
32 NAGRADNA KRIŽANKA Infekcijske klinike. Foto: Facebook Anja Muhič, objava s
soglasjem

uvodnik

SEDMI ODMEREK Interni časopis Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana
S cepljenjem je znanost premagala pošast – na nas pa je, da najdemo pot iz labirinta. december 2021, številka 01
Pet ali šest odmerkov iz viale cepiva je le prvi korak proti izhodu. Univerzitetni klinični center Ljubljana
Odlična organizacija cepilnih mest in olajšanje po prejeti revakcinaciji sta dokaza, Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija
da resnica in znanost trenutno vodita pred skeptiki in Facebook preroki. Ni bilo Glavni urednik: Janez Poklukar, dr. med.
vedno tako in ne bo večno tako. Deležni smo bili številnih pohval – pomembna je Uredniški odbor:
prav vsaka izmed njih. Soočeni smo bili s številnimi kritikami. Nekatere ugotovitve • prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med.,
niso bile daleč od tega, da s(m)o si epidemijo izmislili v bolnišnicah, ker jo imamo
radi ali pa se nam pač splača. Nekatere ugotovitve gotovo takšne še bodo. višja svetnica
Želeli ali ne – vstopili smo v postfaktično družbo. Nekoč je imela vsaka vas svojega • Jure Brankovič
norca, zdaj si norci na družbenih omrežjih postavijo svojo vas in v njej gojijo kult Lektoriranje: Nina Krajnc
norosti. Pri tem je del interesnih medijev – nemočen nad svetom, ki se okoli njih Fotografije: Tina Roš, Adobestock, Istock
spreminja – nekritično spremlja in povzema. »V tej družbi smo novinarji – vse bolj Fotografija na naslovnici: Anja Muhič
velja tudi za znanstvenike – izgubili svoj položaj in po svoje državljanstvo,« v knjigi Oblikovanje: Ana Vedlin
Plan B ugotavlja novinar Boštjan Videmšek. Javnost s sledenjem kvaziportalom in Tisk: Grafex d.o.o., naklada: 3.000
histeričnim ekscesom uglednih hiš medijem jemlje funkcijo psov čuvajev. V času
»krivologije«, ko je vsak dogodek lahko razlog za iskanje medijske obsodbe, se v VABIMO VAS, DA TUDI VI
poplavi tovrstnih zgodb skrije marsikaj, kar bi morali psi čuvaji ustaviti. Za zdaj mnogi SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS
– predvsem uredniki javnih medijev – nimajo odločnosti, da tovrstno banalizacijo
lastnega poklica ustavijo. »Ljudje težko razumejo nekaj, če je njihova plača odvisna Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu
od njihovega nerazumevanja,« je zapisal pisatelj Upton Sinclair. 2021 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri-
Kuga se bo – kot vsaka do sedaj – enkrat končala. Končala se bosta trpljenje in spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti
umiranje. Ostale bodo brazgotine. V času epidemije smo tako zasebno kot službeno v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne-
sprejeli in še sprejemamo številne težke odločitve. Pogosto smo bili soočeni s je do 15. marca 2021. V uredništvu si pridržujemo
trenutkom, ko ni bilo idealnih rešitev – odločali smo se tako, da smo izbrali manj pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora
slabo možnost. Pomembno je, da lahko za vsemi brez kančka dvoma stojimo. Tudi fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektori-
zato bodo podaljški v političnih razpravljalnicah naporen, a v resnici ne zelo ključen ramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov:
del življenja. Politični resničnostni šovi bodo trajali le toliko, da bo stampedo soj@kclj.si.
iskalcev krivde našel nove tekače. Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši
S cepljenjem je znanost premagala pošast – na nas pa je, da najdemo pot iz labirinta. prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali
Pravi izziv blodnjaka ni toliko v tem, da je tako grozljiv, temveč da je videti, da se ga 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte
ne bo dalo nikoli zapustiti. V Egiptu so bili labirinti okrogli templji, posvečeni času, posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif),
evoluciji in neštetim potem, ki jih mora človek prehoditi, da najde središče, ki je minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno
pravzaprav on sam. Če nas je znanost pripeljala do petega ali šestega odmerka, navedite ime avtorja fotografije.
skrivamo pot do izhoda ali sedmi odmerek v resnici globoko v sebi.
Glasilo v
Jure Brankovič, elektronski
vodja Službe za odnose z javnostmi
obliki na:
www.kclj.si

Služba za odnose z javnostmi

Stroka o številnih zdravstvenih težavah
po preboleli bolezni covid-19

AKTUALNO Številni, ki so covid-19 že preboleli, imajo po okrevanju raz- šnico, bodisi zaradi zapleta pri covid-19 bodisi zaradi poslabšanja
lične zdravstvene težave. Približno 15 odstotkov se jih vrne kronične bolezni, ki so jo imeli že prej.
v bolnišnico zaradi težav s pljuči, srcem ali zaradi nevro- Ambulant za bolnike, ki so covid-19 že preboleli, je sicer več. Ena
loških težav. Na UKC Ljubljana smo zato odprli več ambu- je na Pulmološki kliniki, imajo pa jih tudi infektologi. »Namen teh
lant za post covid bolnike. »Spremljamo, koliko časa pri njih ambulant je spremljanje bolnikov po odpustu iz bolnišnice. Učimo
vztrajajo spremembe na rentgenski sliki ali izpad v pljučni se, koliko časa pri njih vztrajajo spremembe na rentgenski sliki ali
funkciji,« je dejal Matevž Harlander, vodja KO za pljučne izpad v pljučni funkciji,« je pojasnil. Hkrati pa bolnikom svetujejo
bolezni in alergijo. glede zdravljenja s kortikosteroidi, ki se je uveljavilo predvsem pri
zdravljenju težjih potekov bolezni. »Namen ambulant je torej tudi
Ker je bolezen med nami šele dobro leto, o dolgoročnih posledicah prilagajanje zdravljenja in omejevanja morebitnih stranskih učin-
covida-19 vemo zelo malo, pravijo v UKC Ljubljana, kjer kljub temu kov,« je dejal.
opažajo določene spremembe. Ker se v javnosti pojavljajo številna
vprašanja, so pripravili pojasnila stroke. “ Pojasnil je še, da to ni tip bolezni, pri
»Po okužbi s covid-19 je veliko posledic,« je potrdil Matevž Harlan- kateri »odležiš, počakaš še kakšen teden
der,in dodaja, da ljudje pogosto opisujejo utrujenost, slabo počutje in si spet nazaj v formi.« »Morda to velja
in nezmožnost za delo. »Nekateri imajo nevrološke težave, precej za lažje oblike, za težje oblike pa velja, da
pa jih ima občutek težkega dihanja po preboleli bolezni, kar lahko potekajo dlje, kot so potekale na primer
izvira iz podaljšane prizadetosti pljuč ali pa zaradi izgube same viroze, ki smo ji poznali prej,«
telesne zmogljivosti na račun upada zmogljivosti mišičnega siste- je še dejal Matevž Harlander,
ma,« je dodal. vodja KO za pljučne bolezni in alergijo
»Covid-19 poznamo šele približno eno leto, to je prekratko obdob-
je, da bi zares lahko vedeli, kakšne so dolgoročne posledice,« pravi Tudi marsikdo, ki je bil v dobri formi, se je po preboleli bolezni po-
Harlander. »Lahko pa povemo nekaj o srednjeročnih posledicah,« čutil, kot da ne more niti po stopnicah. »Tudi pri drugih pljučnicah,
je dodal in razložil, da na podlagi raziskav hospitaliziranih bolnikov zlasti pri rizičnih skupinah, smo opažali počasno okrevanje. Ali
iz Vuhana vedo, kako se bolezen vede od tri do šest mesecev po okrevanje po okužbi s covid-19 poteka izrazito dlje, skoraj ne mo-
preboleli okužbi. »Pri bolnikih, ki so bili hospitalizirani, še šest me- rem odgovoriti. Je pa zagotovo res, da je bolezen bistveno bolj ob-
secev po preboleli bolezni opažajo slabšo pljučno funkcijo,« pravi. sežna kot druge bolezni,« je sklenil.
Od tega pri četrtini tistih, ki niso potrebovali umetne ventilacije ali
intenzivnejše respiratorne podpore, in pri kar polovici tistih, ki so OKUŽBA Z VIRUSOM COVID-19 LAHKO VPLIVA NA SRCE
bolezen prebolevali v najtežji obliki. »Okužba z novim virusom ima številne obraze in lahko prizadene
Kot še pravi, je na podlagi te raziskave jasen trend glede na težo številne organe, med drugim tudi srce,« je dejal Matjaž Bunc, KO
bolezni. Zato tudi sklepajo, da bodo imeli tisti, ki niso potrebovali za kardiologijo in pojasnil, da ima kar 60 odstotkov bolnikov, ki so
hospitalizacije, manjše posledice. Pravi sicer, da lastnih podatkov hospitalizirani v intenzivnih enotah, znake poškodbe srca.
iz Slovenije glede tega nimajo, a da je bilo nedavno objavljeno, da »Te bolnike, če je treba, tudi koronografiramo. Ugotavljamo lahko
se pri nas 15 odstotkov bolnikov po preboleli okužbi vrne v bolni- tudi motnje prekrvavitve srčne mišice, vendar so mehanizmi dru-
gačni, kot jih poznamo pri klasičnih bolnikih z miokardnim infark-
tom. Tudi sama sestava trombov, ki jih najdemo v srcu, je pri bol-
nikih s covid-19 drugačna,« je dejal in razložil, da sicer za zdaj ni
bilo jasno pokazano, da bi zaradi covidnega infekta počil plak na
koronarni žili in bi to povzročilo miokardni infarkt.
Pri bolnikih, ki preživljajo hujšo obliko okužbe z virusom covid-19,
lahko nastane citokinska nevihta, v okviru katere nastane imunski
odziv, ki lahko prizadene vse organe v telesu, je še razložil. Poleg
tega zadnje čase opažajo več pljučnih embolij in genskih trom-
boz, »zaradi nekakšnega protrombogenega stanja, ki ga povzroča
okužba z virusom covid-19.«
Vse bolnike, tudi tiste s srčnim zastojem, testirajo, vendar če so
covid-19 že preboleli, je test lahko tudi negativen. »Ne opažamo
porasta, da bi imeli bolniki, ki so preboleli covid-19, več miokardnih
infarktov. Tega številke vsaj za zdaj ne govorilo,« je dejal.

4

Služba za odnose z javnostmi

Uspešna presaditev organa bolniku
z dokončno odpovedjo pljuč zaradi
covid-19 pljučnice

V noči s četrtka na petek 11. 12. 2020 je ekipa UKC Ljublja- »Po štirih tednih zunajtelesne membranske oksigenacije (ECMO) AKTUALNO
na presadila pljuča mlajšemu bolniku z dokončno odpo- smo na žalost lahko le ugotovili, da so pljuča dokončno uničena,
vedjo pljuč zaradi covid-19 pljučnice. Poseg je skupno tra- zato je bila potrebna presaditev pljuč. Zanjo so primerni samo tisti
jal 10 ur, presajena pljuča dobro delujejo, bolnikovo stanje bolniki z dokončno odpovedjo pljuč, pri katerih vsi ostali organi, z
v Centru za intenzivno terapijo je stabilno. 34-letni mož in izjemo pljuč, normalno delujejo in so obenem dovolj mladi, da bodo
oče je bil z izjemo blage astme pred tem popolnoma zdrav, lahko po posegu lahko dobro okrevali. Presaditev pljuč pri bolniku,
kadil ni nikoli. ki je bil več tednov priključen na zunajtelesno membransko oksi-
»To je bila prva presaditev pljuč zaradi posledic covid-19 v Sloveniji genacijo (ECMO), skriva številne nevarnosti in pasti. Med dru-
in ena izmed približno desetih doslej na svetu,« je povedal pred- gim tudi možnost hude, včasih neobvladljive krvavitve, saj bolniki
stojnik KO za torakalno kirurgijo doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med. dobivajo heparin – zdravilo, s katerim preprečimo strjevanje krvi v
Ekipa UKC Ljubljana je opravila že šestnajsto presaditev pljuč v ceveh in v napravi ECMO, obenem pa membrana za oksigenacijo
letošnjem letu. krvi okvarja krvne ploščice (trombocite), to so krvne celice, ki imajo
Covid-19 povzroči pljučnico pri več kot polovici bolnikov, pri neka- osrednjo vlogo pri zaustavljanju krvavitev. Pri našem bolniku smo
terih bolnikih pa so pljuča tako hudo bolna, da potrebujejo dodaten krvavitev dobro obvladali, presajena pljuča pa so takoj začela op-
kisik ali celo mehanično ventilacijo. Prizadeti deli pljuč si lahko po ravljati svojo funkcijo, zato smo lahko z zunajtelesno membransko
okužbi povsem opomorejo ali pa ostanejo trajno uničeni. Večina oksigenacijo (ECMO) prenehali že v operacijski dvorani. Sedaj je
ljudi ima v pljučih dovolj rezerve, da lahko preživijo tudi zgolj s polo- pred nami največja in najtežja naloga, ki bo lahko trajala tudi več
vico pljuč, vendar pa se zmanjšanje pljučne funkcije vedno pokaže mesecev: krepitev mišic, ki so v mesecu in pol izgubile večino svoje
z zmanjšano telesno zmogljivostjo, npr. pri športnih aktivnostih, moči, najprej dihalnih mišic, da bo bolnik lahko popolnoma samos-
hoji navkreber, vzpenjanju po stopnicah ipd. »V nekaterih primerih tojno zadihal, nato pa še mišic rok, nog in trupa, da se bo lahko spet
lahko covid-19 pljučnica nepovratno uniči celotna pljuča. Temu vrnil v običajno življenje,« pojasnjuje Štupnik.
pravimo dokončna odpoved pljuč, bolnika pa lahko reši le presadi- »Med samo transplantacijo je življenje pacienta v rokah anestezi-
tev pljuč darovalca,« pojasnjuje Štupnik. ologa in kirurga. Tako zaradi same narave transplantacije nadome-
»Naš bolnik je zbolel konec oktobra s kašljem in temperaturo. Po ščamo delovanja pljuč in srca z aparatom zunajtelesno podporo
približno tednu dni so se pojavile še težave z dihanjem, ki so hitro dihanju z aparatom srce pljuča. Ko bolnik pride na naš oddelek, ga
napredovale. Po desetih dneh zdravljenja in mehanske ventilacije so priklopimo na monitor življenjskih funkcij. Bolniki so v umetni komi
pljuča povsem odpovedala, zato so ga morali v Centru za intenzivno dva do pet dni. Drugi dan naredimo bronhoskopijo, a preverimo,
interno terapijo UKC Ljubljana priključiti na napravo za zunajtelesno kako so nova pljuča prišita in povezana s sapnikom. Po nekaj dneh
membransko oksigenacijo (angl. extracorporeal membrane oxyge- se bolnik začne prebujati in spontano dihati – stanje je še vedno
nation – ECMO), s katero so preko zunajtelesne črpalke črpali kri iz kritično. V tem trenutki so pomembni respiratorni in lokomotorni
telesa in jo nasičeno s kisikom vračali nazaj v telo. fizioterapevti. Ti pacienti so vsi imunsko oslabljeni, zato je večja
Gre za bolnika, ki je bil star pod 40 let in je zbolel za covid-19. nevarnost okužbe in jih izoliramo v posebnih sobah. Transplanta-
Sprva se je zdravil v eni od regionalnih bolnišnic, vendar klasično cijskega programa nismo zmanjšali in zato si toliko bolj prizade-
zdravljenje z umetno ventilacijo – umetnim predihavanjem ni bilo vamo, da se umaknemo iz 47 let starih prostorov v nove prostore
uspešno, zato je bil premeščen k nam za izventelesni krvni ob- za intenzivno zdravljenje,« je povedal doc. dr. Primož Gradišek, dr.
tok. Če odpove zdravljenje z umetnim predihavanjem, je to edini med., vodja Oddelka za intenzivno terapijo – CIT. 
način, s katerim lahko vzdržujemo življenje. Bolnika smo sprejeli,
vzpostavili izventelesni krvni obtok in potem je bil skoraj mesec dni
popolnoma odvisen od izventelesnega obtoka, saj je šlo za popol-
no odpoved pljuč zaradi okužbe s covid-19. Po enem mesecu je k
sreči dočakal presaditev pljuč. Covid-19 je seveda pretežno bole-
zen starejših, vendar lahko prizadene tudi mlajše bolnike, ravno te,
ki so kandidati za izventelesni krvni obtok dobivamo v bolnišnico.
Tako vidimo tudi skrito plat okužbe s covid-19, saj lahko ta bolezen
pripelje do uničenja pljuč tudi pri mlajših bolnikih«, je povedal prof.
dr. Marko Noč, dr. med., vodja KO za intenzivno interno medicino.

Številka 1 | februar 2021 5

Služba za odnose z javnostmi

DTS za dodatnih 150 bolnikov s covid-19,
v izrednih razmerah do 300

AKTUALNO Novembra smo v prvem in drugem nadstropju diagnostič- nost del izbranega po-
no-terapevtskega servisa (DTS) odprli dodatne prostore za nudnika je bila nižja
zdravljenje bolnikov, okuženih s covid-19. V njih je mogoče od projektantske
namestiti 150, v izrednih razmerah pa do 300 bolnikov. ocene investicije.
Kapacitete se bodo prilagajale skladno z razvojem epidemije. Če Postopek je po-
se bo trend umiril in ne bo novih sprejemov bolnikov z okužbo co- tekal s pogajanji
vid-19, bodo na to lokacijo preseljeni bolniki iz drugih oddelkov, kjer brez predhodne
danes ne morejo opravljati svojega dela, kot so na primer ortoped- objave, in sicer
ska klinika, bolnica dr. Petra Držaja, Negovalna bolnišnica ipd. po č) točki prvega
V prostorih DTS so se 18. novembra na operativnem sestanku odstavka 46. člena
pred zaključkom del sestale vse službe, ki so pomagale pri zago- ZJN-3. 
tovitvi nujne zasilne namestitve za bolnike z okužbo covid-19. Gre
za Slovensko vojsko, upravo za zaščito in reševanje, Civilno zašči- Jure Dolinar, pomočnik generalnega direktorja za investicije in
to Mestne občine Ljubljana (MOL) in Rdeči križ Slovenije (RKS). upravljanje s premoženjem
Načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš je pouda-
ril, da vojska rada priskoči na pomoč tako pri delu kot s sredstvi. ZVD zaživel kot siva
Spomnil je, da so na tej lokaciji že vzpostavil rentgen v kontejnerju. cona covid-19
Vojaki pa so na pomoč priskočili tudi pri vzpostavitvi covid cone.
Kadrovsko UKC Ljubljana pomagajo tudi prostovoljci in bolničarji Objekt nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu, ki se naha-
iz Rdečega križa ter Oddelka za zaščito, reševanje in civilno ob- ja nasproti Pediatrične klinike, je bil konec prejšnjega leta
rambo Mestne občine Ljubljana. Generalna sekretarka RKS Cvet- preoblikovan v t. i. sivo cono za obravnavo bolnikov z novim
ka Tomin je povedala, da v UKC sodeluje 60 bolničarjev. Poudari- koronavirusom. Prvenstveno bo namenjen obravnavi paci-
la je, da so strokovno usposobljeni, a so pri delu podpora rednim entov, ki imajo poleg akutne bolezni še sum na covid-19.
službam. Robert Kus, ki na MOL-u vodi oddelek za zaščito, pa je V pritlični etaži je nastalo devet izolirnih bolniških sob z lastnimi
poudaril, da zaposlenim v UKC pomagajo tudi pri namestitvi in pre- toaletnimi prostori in štiri bolniške izolirne sobe s stalnim nadzo-
vozu v službo. rom, namenjene bolnikom, ki so v nekoliko slabšem zdravstvenem
Zaradi neslutenih razsežnosti razvoja epidemije covid-19, ki očitno stanju. Poleg izolirnih bolniških sob so urejeni vsi dodatni prostori,
presega obstoječe bolnišnične kapacitete, se je vodstvo UKC Lju- na primer za preoblačenje zaposlenih v osebno varovalno opre-
bljana namesto za selitev v bolnišnične objekte odločilo za izko- mo, čisti in umazani prostori ter prostori za osebje. Bolniki bodo v
riščanje prostorov nedograjenega objekta Diagnostično-terapev- sivi coni nameščeni od nekaj ur do enega dneva, odvisno od časa,
tske službe. Ocenjeno je bilo, da je ta rešitev smiselna zaradi boljše potrebnega za rezultate testiranja na okužbo z novim koronaviru-
dostopnosti vse bolnišnične in druge infrastrukture (zagotovitve som, in drugih preiskav, potrebnih za opredelitev akutne bolezni.
kisika posteljam) ter možnosti čim boljše organizacije zaposlenih. Po znanih rezultatih testiranja bodo bolnike ustrezno premestili v
Temeljni kamen objekta Diagnostično-terapevtske službe je bil pos- nadaljnjo bolnišnično obravnavo.
tavljen leta 2007. V njem je bilo načrtovano, da bodo poleg obsto- Statična sanacija stavbe je bila izvedena leta 2008, ko so bili iz-
ječih urgentnih služb in heliporta do leta 2011 vzpostavljeni Center delani projekti in je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Streha je
internistične intenzivne medicine (CIIM), Kardiovaskularna inten- bila v celoti odstranjena in zamenjana z novimi materiali, površin-
zivna terapija (KVIT), Center intenzivne terapije (CIT) in nekatere ske plesni znotraj objekta pa so bile fizično odstranjene in sanira-
skupne službe. V UKC Ljubljana so v teh prostorih zaradi potreb ne. Objekt je priključen na vse vire, dostop je omogočen od zunaj
tehnično izrisali in preverili možnosti izvedbe večjega števila postelj, po rampi ter neposredno v urgenco v isti etaži.
pri čemer gre zahvala zaposlenim za izredno hitro projektiranje. Izbira izvajalca je potekala kot postopek oddaje naročila male
Na osnovi popisov del in projektantske ocene so bile s projektan- vrednosti s pogajanji, ki je eden izmed postopkov oddaje javne-
tom izvedene tudi opcije racionalizacije popisa del s cenami. Prva ga naročila po ZJN-3. Na podlagi 38. člena ZIUOOPE lahko na-
projektantska ocena je bila ocenjena na 2.618.000 EUR brez DDV mreč naročniki uporabijo postopek naročila male vrednosti pri
oz. 3.193.960 EUR z DDV, vrednost racionaliziranega projekta pa javnem naročilu gradnje, če je vrednost javnega naročila nižja od
na 2.271.167,79 EUR z DDV. Zaradi kratkih rokov je bila posredova- 1.000.000 evrov brez DDV, kar je bilo doseženo, saj so celotna
na racionalizirana vrednost investicije, povpraševanje za JN pa je dela stala z davkom 1.204.060 EUR. 
bilo izvedeno za celovit projekt. Po večkratnih pogajanjih z dvema
podjetjema (Remont in Makro5 gradnje) so bila dela oddana za
2.379.900,00 EUR (brez DDV) ugodnejšemu ponudniku – podje-
tju Remont, ki je na pogajanjih preko aplikacije eJN znižal prvotno
ponudbo v vrednosti 2.994.623,57 EUR (brez DDV). Končna vred-

6

Mag. Peter Požun Služba za odnose z javnostmi

Presejalno testiranje Predsednik Republike Slovenije
zaposlenih na SARS-CoV-2 je sprejel dr. Marijo Anderluh,
predstojnico Službe za otroško
»Izvedite pilotni projekt testiranja zaposlenih na covid,« je psihiatrijo na Pediatrični kliniki
priletelo sporočilo tistega dne po sejah strokovnih orga-
nov. »Pa bomo«, smo rekli. Projekt organizirati testiranje Predsednik Repu-
skoraj 9000 sodelavcev in drugih pogodbenih delavcev v blike Slovenije Bo-
ustanovi, ki bo potekalo vsak teden, mačji kašelj. rut Pahor je danes,
12. januarja 2021,
V ospredju je bil izziv uskladitve na pogovor sprejel
logistike izvajanja, ki je zajema- dr. Marijo Anderluh,
la organizacijo ekip, preskrbo predstojnico Službe
z materiali, urnike odvzemov in za otroško psihia-
nanje vezane urnike prihodov trijo na Pediatrični
zaposlenih, kurirsko službo, kliniki v Ljubljani.
delo laboratorija in že od same- Pogovarjala sta se
ga začetka smo se zavedali, da o odzivu otrok in mladostnikov na izredne razmere zaradi epide-
bo treba celoten proces infor- mije covida-19, ko se soočajo tudi s tesnobami, depresijo in celo
matizirati, kar smo realizirali s poskusi samomora. Hospitaliziranih po poskusu samomora je bilo
pomočjo informatikov podjetja med srednješolci v tem obdobju kar za 30 % več kot v običajnem,
List. Tako smo prvi v državi vsa- primerljivem obdobju.
kega zaposlenega takoj, ko je Dr. Marija Anderluh meni, da bi morala družba bolj ceniti prispe-
bil laboratorijski izvid potrjen, z vek mladih k premagovanju zdravstvene krize. Predsednik Pahor
SMS obvestilom seznanili z re- je z njo soglašal, da je prispevek otrok in mladih v tem času veli-
zultatom in navodili za ravnanje. kanski, saj se morajo skoraj v celoti odreči svojemu običajnemu
Podatek o izvidu je bil takoj na načinu življenja, kar poraja številne stiske in tesnobo. Predsednik
voljo Službi za obvladovanje bolnišničnih okužb, da so lahko v pri- je dejal, da se vsem otrokom in mladim zahvaljuje, ker z razumeva-
meru pozitivnega rezultata ukrepali. Izvid je bil istočasno poslan v njem sprejemajo spremembe in se jim prilagajajo, ter da skupaj z
Centralni register pacientovih podatkov, kjer je dostopen osebnim njimi upa, da se bodo lahko kmalu vrnili v šole in k svojim običajnim
zdravnikom za potrebe urejanja karantene, bolniške odsotnosti oz prostočasnim dejavnostim in druženju. Skupaj z dr. Anderluh sta
za spremljanje svojih pacientov. Tudi vodje imajo pregled, kdaj je ocenila, da se morajo pristojne šolske, zdravstvene in socialno-
bil kateri zaposleni testiran, saj so odgovorni za redno testiranje -varstvene oblasti dobro pripraviti na odpiranje šol, saj se bo šele
sodelavcev. takrat lahko dovolj dobro ocenilo in ukrepalo glede problemov du-
Sreča je, da ima vsak od sodelujočih v tem projektu izvrstna znanja ševnega zdravja mladih.
in izkušnje na svojem področju, tako da ni bilo veliko razprav po- Dr. Marija Anderluh je dodala, da je pred dobrima dvema letoma
tem, ko smo določili cilje. Vsakdo je vodil in reševal svoj del, skupne sprejet Nacionalni program duševnega zdravja primerna podlaga
točke smo prediskutirali in uskladili. za ukrepanje tudi v teh razmerah, predsednika Pahorja pa je poz-
Za pripravo smo imeli na razpolago slabih 5 dni, kar ni nič neob- vala, naj se pri pristojnih odločevalcih zavzame, da se ustrezno
ičajnega, a že navajeni časovne stiske nismo jamrali, temveč se pripravijo na psiho-socialno pomoč mladim, ki bo po odprtju šol
je vsak lotil svojega dela naloge, in tako smo 26. novembra 2020 neizogibno potrebna. 
izvedli prvo množično testiranje zaposlenih na Ginekološki klini-
ki. Anekdote in zapleti prvega dne so nam pomagali, da smo nato AKTUALNO
naslednja dva dni odpravili težave in izboljšali proces. Tako je na
osnovi našega pilotnega projekta 7. decembra 2020 steklo mno-
žično testiranje vseh zaposlenih, študentov, pogodbenikov, zuna-
njih sodelavcev ter sedaj še študentov na klinični praksi.
Pripravljen proces, ki je v celoti informacijsko podprt, smo upora-
bili tudi pri izvedbi cepljenja zaposlenih. Z obema projektoma smo
dokazali, da smo v UKC Ljubljana kos vsaki, še tako zahtevni, izje-
mno obsežni nalogi, ki jo je potrebno rešiti.
Seveda vse to ne bi bilo mogoče brez izjemno zavzetih in motivi-
ranih sodelavk in sodelavcev, ki jim ni bilo težko delati na tej nalogi
ob nobeni uri dneva (noči). 

Številka 1 | februar 2021 7

Asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

Jaz sem se CEPIL, cepi se ŠE TI!, kampanja
cepljenja proti covidu-19 v UKC Ljubljana

V želji čim večji delež zaposlenih v UKC Ljubljana motivirati za cep-
ljenje proti covidu-19 smo konec leta 2020 začeli z načrtovanjem
kampanje cepljenja. Glavno sporočilo kampanje: Cepljen, varen
in svoboden! je pomembnost zaščite s cepljenjem, ki bo omogo-
čila vsaj delno normalizacijo življenja in dela. Pri iskanju ustrezne-
ga slogana kampanje smo imeli kar nekaj težav, saj za razliko od
cepljenja proti sezonski gripi cepivo proti covidu-19 pred boleznijo
ščiti le prejemnika, ne pa tudi ljudi, s katerimi je ta v stikih. Poleg
tega smo se dnevno srečevali z logističnimi izzivi glede razpoložlji-
vosti cepiva. Tudi samo rokovanje s cepivom je nekoliko bolj kom-
pleksno kot v dosedanji praksi cepljenja proti sezonski gripi, zato
je treba kandidate za cepljenja naročati in se ure dosledno držati.

AKTUALNO S plakati: V varnem objemu zdravja, urniki cepljenja in pohodnimi Želimo si, da se bo za cepljenje
nalepkami, ki upoštevajo varno razdaljo, smo opremili vseh pet ce- proti covidu-19 odločilo dovolj
pilnih mest: montažno konstrukcijo v glavni avli ter cepilna mesta visoko število zaposlenih v
na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Pediatrični kli- UKC Ljubljana, in da bo izvaja-
niki, Nevrološki kliniki ter Bolnici dr. Petra Držaja. nje podobnih aktivnosti, kot jih
Informativne nalepke in urnike obratovanja cepilnih mest smo prikazujemo na plakatih, zopet
namestili ob vseh registracijskih terminalih za evidentiranje služ- mogoče. 
bene prisotnosti. Izdelali smo plakate B2 formata, ki prijazno in
nevsiljivo spodbujajo delavce k cepljenju ter nagovarjajo vse po-
klicne skupine. Plakat Prejmem cepivo, uživam v živo prikazuje
izsek telovadbe delavcev v glavni avli na Dnevu za zdravje v UKC
Ljubljana. Plakate smo namestili na hodnikih, ob dvigalih in v sku-
pnih prostorih na klinikah, nalepke velikih formatov pa na stekle-
nih vratih glavnih vhodov. Obveščanje o cepljenju se izvaja tudi
po intranetu in socialnih omrežjih (Facebook, Viber). Po prejemu
drugega odmerka vsak zaposleni prejme priponko z logotipom in
napisom Jaz sem se cepil, cepi se še ti!, da postane ambasador
cepljenja ter zgled sodelavcem.
Tri makete Klinkota smo izdelali v dvometrski velikosti, postavili pa
smo jih v glavno avlo, na Pediatrično in Nevrološko kliniko. Sode-
lavci so se po cepljenju ob njem fotografirali in sporočilo delili na
socialnih omrežjih.

8

ODZIVI ZAPOSLENIH V UKCL AKTUALNO
PO CEPLJENJU

Številka 1 | februar 2021 9

Jure Brankovič, vodja Službe za odnose z javnostmi

Od klasičnih k družbenim medijem

UKC Ljubljana skozi oči javnosti v lanskem letu

Slovenski mediji so v letu 2020 objavili 6.549 prispevkov, POMEMBNEJŠE TEMATIKE PO MESECIH
v katerih je bil omenjen UKC Ljubljana in/ali njegove kli- JANUAR
nike. To je približno 50 % rast v primerjavi s prejšnjim le- y Prvi novorojenček v letu 2020 se je dve minuti čez polnoč
tom. (4.400 v 2019). Objave so se gibale skupaj z epide-
mijo; tako so največ prostora osrednji bolnišnici namenili v rodil v Ljubljani
marcu (887) in oktobru (853), ostale mesece se je število y Omejitev obiskov na vseh oddelkih UKC Ljubljana
objav gibalo med 294 in 719. V povprečju so mediji objavili y Ob začetku sezone gripe v UKC Ljubljana odprli oddelek za
545 objav mesečno ali 17,9 dnevno. Dodaten vzpon ali kar
renesanso komuniciranja pa prinaša neslutena rast druž- epidemije
benih omrežij. y Slovenija spremlja razmere glede širjenja novega koronavirusa

FEBRUAR
y V UKC Ljubljana v letošnji sezoni sprejeli že več kot 300 bolni-

kov zaradi gripe, posamezni hudi zapleti tudi pri otrocih
y V razpravi o pripravljenosti Slovenije na novi koronavirus tudi

opozorila o pomanjkanju ustreznih kapacitet
y Popolna omejitev obiskov v UKC Ljubljana in poseben režim

dostopa v bolnišnico

MAREC
y Vzpostavljen klicni center za informacije o koronavirusu
y UKC Ljubljana stopnjuje priprave na rast števila obolelih s

koronavirusom
y V UKC Ljubljana kljub omejitvam gibanja več poškodovanih v

adrenalinskih športih
y Za pomoč pacientom s covidom-19 v UKC Ljubljana tudi

telemedicina

APRIL

AKTUALNO Izdatno se krepijo objave na spletu in zmanjšujejo deleži in vpliv y Ljubljanska urgenca z novo vstopno točko za bolnike s sumom
tiskanih medijih. Televiziji s spletnima stranema (rtvslo.si in 24ur. na covid-19
com) ostajata za zdaj nesporni glavni spremljevalki osrednje bol-
nišnice. Facebook ima po lanskih podatkih 775 tisoč dnevnih(!) y V UKC Ljubljana odprte »kontejnerske« ambulante za bolnike
uporabnikov, ob dosedanji povprečni letni rasti 5−10 % bo v kmalu s covidom-19
objavljenih podatkih verjetno presegel 820 tisoč oseb, sploh gle-
de na digitaliziranost zadnjega leta. To pomeni, da Facebook dose- y Za okužene z novim koronavirusom UKC Ljubljana namenil
že dnevno več uporabnikov kot mediji (med njimi vodi po raziskavi svoje počitniške kapacitete
MOSS 24ur.com s 482 tisoč uporabniki dnevno).
V UKC Ljubljana smo okrepili pojavnost na tem področju (po zgle- y UKC Ljubljana v izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah
du Mayo klinike ali Charite Berlin). Število sledilcev na Twitterju y UKC Ljubljana lani prepolovil izgubo, epidemija bo verjetno
je preseglo 6.400, na Facebooku pa od vzpostavitve strani marca
doseglo 12.000. Posamezne objave so bile deljene po več tisoč- vplivala na dobre obete za letošnje leto
krat in dosegle več sto tisoč oseb. Pismo generalnega direktorja
18. oktobra ob začetku drugega vala epidemije 560 tisoč oseb, MAJ
odgovor specializantov na vprašljive izjave glede covida 360 tisoč y V UKC Ljubljana v normalizacijo delovanja, zamude bodo sku-
oseb in covid pričevanje 334 tisoč oseb. Na Youtube portalu UKC
Ljubljana imajo naši opozorilni in izobraževalni filmi tudi po več kot šali nadomestiti čim prej
sto tisoč ogledov. y Na ljubljanski infekcijski kliniki samoplačniško testiranje na
Družbeni mediji postajajo nova resničnost, tuje organizacije
vzpostavljajo posebne oddelke zgolj za tovrstno komuniciranje. okužbo z novim koronavirusom
Izraelska vojska ima »specialno enoto« za družbena omrežja vse
od leta 2008, vključno s profilom na TikToku. Klinika Mayo ima JUNIJ
svoj televizijski in radijski studio, v katerem pripravljajo svoje vse- y Bolnišnice ob neprekinjenem zagotavljanju oskrbe med epide-
bine ali omogočajo javljanje svojih strokovnjakov v različne medije
(vtipkajte v Youtube Mayo Clinic channel). mijo izpostavile pomen javnega in dostopnega zdravstva

JULIJ
y UKC Ljubljana za odpravo minusa pričakuje uskladitev cen

ZZZS
y V UKC Ljubljana v priprave na pričakovani porast števila okužb

s koronavirusom v hladnejših mesecih

10

AVGUST Pismo generalnega direktorja je preko Facebooka doseglo več kot pol milijona ljudi
y V UKC Ljubljana z inovativnim pristopom v menjavo srčne
NOVEMBER
zaklopke y V UKC Ljubljana zaradi vse več covidnih bolnikov dodatne
y V UKC Ljubljana prvič presadili pljuča pri otroku
y Jabolko navdiha še v roke zdravnic in zdravnikov namestitve
y Z rentgensko napravo Slovenske vojske pred Infekcijsko klini-
SEPTEMBER
y Svet UKC Ljubljana delo bolnišnice med epidemijo covida-19 ko do hitrejše in varnejše obravnave bolnikov
y Preureditev prostorov UKC Ljubljana za dodatne postelje v
označil kot zelo uspešno
y Na gastroenterološki kliniki odprli pet novih endoskopirnic polnem teku
y UKC Ljubljana uradno prevzel tri nove CT aparate y V UKCL v 10 dneh zagotovili nove zmogljivosti za covidne bolnike
y V bolnišnicah s covid oddelki ponovno način dela kot v času y Nekatere bolnišnice zaradi pomanjkanja v nakupe ventilatorjev
y Ljubljanski UKC v diagnostično-terapevtskem servisu odprli
epidemije
y UKC Ljubljana največ s 105 covid posteljami ob normalnem še preostale cone
y V UKC Ljubljana v ponedeljek s testiranjem najbolj izpostavlje-
delovanju ostalih dejavnosti
y Čakalne vrste na mnogih področjih kljub epidemiji celo krajše nih zaposlenih, nato tudi ostali
DECEMBER
OKTOBER y UKC Ljubljana v DTS odpira nov oddelek za bolnike s korona-
y UKC Ljubljana v ureditev prostorov za sivo cono in dela urgence
y Vodstvi ljubljanskega UKC in izolske bolnišnice dorekli način virusom
y Epidemija covida-19 razgalila šibkosti zdravstvenega sistema,
sodelovanja pri obvladovanju epidemije
y Na ljubljanski infekcijski kliniki kljub naraščanju števila bolni- odrešitev se pričakuje v cepljenju
y V UKC Ljubljana prvič presadili pljuča bolniku z odpovedjo pljuč
kov s covidom-19 obvladujejo razmere
y UKC Ljubljana bolnike Infekcijske klinike seli v Šiško, ustavil je po covidu-19 

tudi poseben program Številka 1 | februar 2021
y Koronavirus oklestil izobraževanja medicinskih sester, specia-

lizacije zdravnikov za zdaj potekajo nemoteno
y V ljubljanski porodnišnici porodnice v aktivni fazi poroda brez

zaščitne maske
y UKC Ljubljana bolnike s covidom-19 začel nameščati tudi v

prostorih ortopedske klinike
y UKC Ljubljana za 14 dni zaustavlja elektivno dejavnost; obrav-

nava onkoloških bolnikov, nosečnic in porodnic brez omejitev
y UKC Ljubljana bolnike s covidom-19 začel nameščati tudi v

Bolnišnico Petra Držaja
y Ob vse bolj obremenjenih bolnišničnih oddelkih spremenjen

režim testiranja na okužbo s koronavirusom
y V UKC Ljubljana na prva usposabljanja prišli prostovoljci Rde-

čega križa Slovenije
y Bolnišnice ob strmem naraščanju bolnikov s covidom-19

pokajo po šivih
y UKCL z ureditvijo nedograjenih prostorov do 150 dodatnih postelj

AKTUALNO

11

Robert Kokovnik, viš. radiol. teh., Klinični inštitut za radiologijo

Radiološki inženirji aktivni (tudi)
na vseh covid deloviščih

Radiološki inženirji smo vseskozi, sploh pa v trenutni zdra- Sama izvedba neposrednih preiskav oz. »slikanj« sicer ni nič spre-
vstveni situaciji, neposredna in zelo dejavna poklicna sku- menjena, protokoli obdelave pa so se vseeno močno podaljšali, saj
pina zdravstvenih delavcev, ki dejansko nastopamo tako v je potrebnih bistveno več načrtovanja, organizacije in ne nazadnje
prvih linijah odkrivanja in diagnosticiranja kot seveda vsa- tudi aktivnosti zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja bolezni.
kodnevno v procesih obravnave in zdravljenja tudi covidnih Z zaščito sebe kot izvajalca radiološke dejavnosti mora radiološki
bolnikov. inženir seveda paziti tudi na druge, bolne in poškodovane, pa tudi
Tako rekoč so vsa RTG delovišča in druge radiološke aparature (UZ, na vse zdravstvene in nezdravstvene delavce. Dosledna uporaba
MR, nuklearna medicina, radioterapija, …) v t. i. sivi ali celo rdeči coni osebne varovalne opreme, strokovno in dosledno izvajanje radi-
delovanja. Najtežje bolnike, ki niso sposobni ali pa bi jih s transpor- oloških protokolov v smislu dobre radiološke prakse ter seveda
tom na diagnostične RTG oddelke preveč in po nepotrebnem obre- ustrezno pridobitev uporabnih slik/podatkov, ki omogočajo ned-
menjevali, pa se »slika« z mobilnimi RTG aparaturami nepos- voumne izvide, dosledno izvajanje dezinfekcije sebe in radioloških
redno v bolniških sobah oz. na intenzivnih ali negovalnih
oddelkih. aparatur so žal navkljub strokovnosti zelo podalj-
šali čas izvedbe preiskav in bistveno pove-
čali osnovne delovne obremenitve, tako
fizične kot tudi psihične in ne nazad-
nje čustvene.
Vsak od operativnih RI dejansko
s svojo prisotnostjo ob posa-
mezniku, ki potrebuje diagno-
stično ali terapevtsko obde-
lavo, ni »obremenitev« le zase
in za tistega, ki ga mora »po-
slikati«, ampak tudi za ostali
strokovni kader, naslednjega
bolnika, ki je napoten na radi-
ološko preiskavo/obdelavo, vse
sodelujoče v zdravstvenih timih in
na koncu tudi za vse, s katerimi se sre-
čuje v nadaljevanju, predvsem sodelavce

v rednem delovnem procesu in ne nazadnje
svoje domače oz. bližnje izven službe. Ta skrb in od-
govornost sta zato še toliko bolj obremenjujoči kot samo izvajanje
radioloških storitev pri neposrednih bolnikih z okužbo s covid-19
oz. sumljivih. Zato si tudi radiološki inženirji še toliko bolj želimo, da
bi se zdravstvena situacija čim prej razrešila. Vse, ki še nimajo pro-
titeles pozivamo, da čim prej izrabijo ponujeno možnost cepljenja
proti koronavirusu. 

Samo v mesecu novembru 2020 smo radiološki inženirji samo z
mobilnimi RTG aparati opravili preko 3500 slikanj, prvenstveno
prsnih organov. Zaradi intenzivnosti delovanja tudi v našem pokli-
cu RI že čutimo posledice takšnih obremenitev. Že prej kadrovsko
deficitarni poskušamo krizne razmere vseeno strokovno in odgo-
vorno izvajati. Zagotovo je to še toliko težje, ker smo v neposre-
dnem dnevnem stiku z veliko večjim številom pacientov kot morda
drugi zdravstveni delavci in sodelavci, ki delujejo samo ob posa-
meznikih ali oskrbovanih na istem oddelku, ter z vsemi udeleženimi
v procesih zdravstvene oskrbe.

AKTUALNO

12

Služba za odnose z javnostmi

Telemedicinska obravnava kot varnost in
udobje za pacienta in zdravstveno osebje

Ključne prednosti telemedicinske obravnave so individu-
alna zdravstvena obravnava pacientov, bolnišnice so raz-
bremenjene zaradi manj hospitalizacij, stroški pa so nižji od
klasične hospitalne obravnave, pojasnjuje vodja Telemedi-
cinskega centra UKC Ljubljana Dominika Oroszy.

Klinični timi lahko na tak način obravnavajo več bolnikov, kot bi jih
v bolnišnici. Med marcem 2020 in januarjem 2021 je bilo skupno
s telemedicino obravnavnih 505 oseb, med njimi 422 bolnikov z
okužbo covid-19, 59 nosečnic s sladkorno boleznijo ter 24 oseb s
srčnim popuščanjem. Te dve skupini sta bili vključeni, ker sta rizični
in smo želeli zmanjšati tveganje, da bi se okužili med zdravstvenimi
storitvami. Največ obravnav (280) je bilo v UKC Ljubljana, sledita
SB Celje (121) in SB Novo mesto. Med njimi so praktično vse noseč-
nice, ki so bile covid pozitivne v osrednjeslovenski regiji.
»Naša izkušnja je super, ker je bilo to udobje za pacienta in zdravni-
ka. Bistvena je dobra komunikacija, bili so nam na razpolago 24 ur,«
pojasnjuje Metka Poje, ki je uporabljala telemedicino za spremljanje
poteka okužbe s covid-19. »Moram reči, da je zahtevnost minimal-
na, če obvladaš osnove uporabe mobitela ali tablice. Mogoče je za
starejše težje, bi bilo pa super, da bi v projektih, kot je denimo Sim-
bioza, ozaveščali starejše in jih pripravljali na nove čase, ki prihajajo,
ker očitno bo treba vedno več tega obvladati,« svojo izkušnjo opisuje
Metka Poje. Prednost vidi predvsem v tem, da zdravstvenih ustanov
v času obravnave ni treba fizično obiskovati.
Telemedicinski center je bil ustanovljen v prvem valu epidemije co-
vid, v drugem valu so vključili ostale zdravstvene organizacije, tre-
nutno v začetku januarja še štiri bolnišnice in zdravstvene domo-
ve. Napotitev na teleobravnavo opravi lečeči zdravnik, v centru so
bolniki vključeni v platformo, podučeni o uporabi na daljavo in nato
spremljani dvakrat dnevno. Covid pacienti se vključujejo preko bol-
nišnice – lahko iz hospitalnega oddelka ali covid ambulant. 

Skupno število telemedicinskih obravnav Število telemedicinskih obravnav COVID 19
Telemedicinski center UKC Ljubljana po zdravstvenih zavodih
marec 2020 - januar 2021
300 marec 2020 - januar 2021
600 250 254

500 505
422
200
400

300 150
121
200
100

100 59 50 26 17 4 AKTUALNO
24 UKCL SB ZD Logatec
0 0 nosečnice Novo mesto in Vrhnika
COVID 19 kronično nosečnice s skupaj UKCL
srčno sladkorno SB
popuščanje boleznijo Celje

Številka 1 | februar 2021 13

Bojan Peršl, Služba za korporativno varnost

Kako se na potres pripravimo
in kako ob njem ravnati?

Potres nas vedno preseneti. Zaenkrat se ga še ne da napovedati in čih predmetov, knjižnih omar ali druge opreme, ki se med potresom
zato je toliko bolj nevaren. Pred njim se ne moremo zaščititi, ščitijo lahko prevrne ali pade na nas. Zaščitimo si glavo. Glavo upognimo
nas samo varno zgrajene stavbe. Praviloma so varne stavbe zgra- h kolenom, s komolci si zavarujemo glavo in s sklenjenimi dlanmi
jene po skopskem potresu leta 1963. Seveda pa to ne pomeni, da pokrijemo zatilje.
ne moremo ničesar ukreniti.
Načeloma so bolnišnice bolje zgrajene kot ostala stavbe iz tistega “ Med potresom ne tečemo iz stavbe! Ne
obdobja. Tako smo zaposleni v UKC Ljubljana na delovnem mes- uporabljamo dvigala ali stopnic in ne
tu bolj varni pred potresom kot prebivalci, ki se nahajajo v drugih skačemo skozi okna!
stavbah iz tistega obdobja. To gotovo velja za glavne bolnišnične
objekte, kot so glavna stavba UKCL na Zaloški cesti 7, Nevrološka Ob močnejšem potresu se lahko zgodi, da bo začasno prekinjena
klinika, Pediatrična klinika, Očesna klinika, ORL in CFK ter Tehnič- oskrba z elektriko in zemeljskim plinom. Motena je lahko oskrba z
no-vzdrževalne službe. Tu smo lahko bolj brez skrbi, saj tudi v pri- vodo oziroma voda ni pitna, poškodovan in zaradi tega neupora-
meru močnega potresa ni pa pričakovati hujših posledic. ben je lahko kanalizacijski sistem, sistem ogrevanja ne deluje ali
ni varen za uporabo. Stacionarni in mobilni telefoni ter internet ne
Nekatere starejše stavbe bodo delovali.
so v slabši kondiciji (In- Če se med potresom nahajamo v dvigalu in se to ne ustavi samo-
fekcijska in Gastroentero- dejno, takoj pritisnemo tipko naslednjega nadstropja oziroma tip-
loška klinika, BPD Šiška, ke vseh nadstropij. Ko se vrata dvigala odprejo, previdno izstopimo
Travmatološka klinika, ter na bližnjem varnem mestu počakamo do konca tresenja, nato
Vrazov trg, bivša Nevrolo- pa umirjeno po stopnicah zapustimo stavbo. Če se vrata dvigala
ška klinika, Bohoričeva in ne odprejo, jih ne poskušamo odpreti na silo. Z namenskim gum-
Reševalna postaja) in bi v bom v kabini opozorimo nase servisno službo.
primeru hujšega potresa
že lahko pričakovali blažje

Razpoke po zadnjem potresu v starejšem objektu UKC Ljubljana.

AKTUALNO ali hujše posledice potresa ter morebitne poškodbe pri zaposlenih POTRES – NEKAJ OSNOVNIH INFORMACIJ
in pacientih, ki so v teh stavbah. Statično je bil v zadnjem obdobju Na pomen krepitve ukrepov preventive in odzivnosti za primer
že obnovljen objekt bivšega ZVD. Elaborat iz leta 2003 predvideva potresa sta nas opozorila tudi zadnja potresa v naši neposre-
natančne posege za ojačitev objekta Gastroenterološke klinike, ki dni bližini, v Albaniji in na Hrvaškem. V Albaniji se je zgodil 26.
pa v delih predlaga zelo invazivne posege v stavbo. Trenutno pote- novembra 2019 (magnituda 6,4, umrlo je okoli 51 ljudi in okoli
ka podrobna analiza Infekcijske klinike, predvidena pa je tudi sta- 2000 je bilo ranjenih), zadnji potres pa je bil v Petrinji na Hr-
tična sanacija Negovalne bolnišnice. vaškem, 29. decembra 2020, (magnituda 6,4, umrlo je 7 ljudi,
vsaj 26 je bilo ranjenih).
KAJ LAHKO STORIMO PRED POTRESOM? Magnituda potresa je številska mera velikosti potresa, ki jo iz-
Poučimo se o potresni ogroženosti in preverimo potresno odpor- računamo iz instrumentalnega zapisa nihanja tal in je običajno
nost določene stavbe. Če nimamo podatka o ogroženosti stavbe, podana na desetinke natančno. Intenziteta potresa je mera za
jo lahko določimo z aplikacijo Potrog: Potres – portal POTROG učinke potresa na predmete, ljudi, zgradbe in naravo. Ker opi-
(http://potrog2.vokas.si/). Ob tem lahko določimo čim bolj varna suje, kaj se je ob potresu zgodilo, je za prebivalce pomembnejši
mesta, ki jih lahko ob nevarnosti hitro in varno dosežemo (npr. podatek kot magnituda potresa, ki opisuje dogajanja v žarišču
pod trdimi mizami, med podboji vrat, v kotih ob notranjih nosilnih potresa.
stenah, izogibamo se stopniščem, zunanjim predelnim stenam, …).
Pregledamo lahko stene, če je vse dobro pritrjeno, kaj je na poli- Intenziteto potresa merimo z Evropska makroseizmično
cah, in to, ali so ustrezno pritrjene omare, kajti leteči in padajoči lestvico, ki ima 12 stopenj:
predmeti so lahko nevarni. f ● Šibak potres do 3 stopnje, občuti malo ljudi, mirujoče

MED POTRESOM OSTANIMO MIRNI! občutijo zibanje
Takoj prekinimo svoje dejavnosti, poglejmo naokrog, hitro presodi- f M● očan potres od 4 do 5 stopnje, občutijo ljudje v stavbah,
mo razmere in ustrezno ukrepamo. Poiščimo zaklon pod masivnimi
mizami in klopmi ali med podboji vrat v nosilnih stenah. Če takih zunaj redki, vrata loputajo, …
možnosti nimamo, poiščemo zaklon v kotu ob notranjih nosilnih f 6 ● do 8 stopnje, težke poškodbe, pri višjih stopnjah se
stenah prostora. Umakniti se moramo od steklenih površin, vise-
lahko porušijo že nekatere slabše grajene stavbe
f 9● –12 stopnje, rušilen potres, splošen preplah, stavbe se

rušijo, možni požari, eksplozije …

14

PO POTRESU Predstavništvo mesta Dunaj v Ljubljani, Eurocomm-PR
Predvsem je pomembno to, da ostanemo mirni in preudarni. Po-
tresu namreč lahko sledijo tudi močnejši popotresni sunki. Ob njih Prenova največje
ravnamo enako kot ob potresu. Če pride do hujšega potresa, je pot- avstrijske bolnišnice
rebno oceniti škodo in preprečiti nastajanje nadaljnje popotresne poteka kljub epidemiji
škode. Izklopimo vse plinske in električne naprave ter vire gretja,
katerih delovanje bi lahko povzročilo požar ali eksplozijo. Pojavi se Mesto Dunaj in država Avstrija bosta do leta 2030 z 1,3
strah, da se bo potres ponovil. Morebitne poškodbe objektov UKC milijarde evrov obnovila in modernizirala Univerzitetno bol-
Ljubljana sporočimo na obramba@kclj.si. V primeru, da bi potres nišnico Dunaj (AKH Wien). Čeprav se bo zaradi epidemije
poškodoval stavbo tako, da bi bila ob naslednjem potresnem sun- koronavirusa gradnja malo podaljšala, so nekateri
ku lahko nevarna, je potrebno izvesti evakuacijo. izmed skupno 28 projektov že končani.
Za zaključek lahko napišem, da se nevarnosti potresa premalo zave-
damo. Seveda upamo, da se to ne bo zgodilo. Žal je tako, da nas pred
nevarnostjo potresa rešujejo samo ustrezno grajeni objekti. Potreb-
no je poudariti, da gre za objekte javnega zdravstvenega sistema, ki
bodo ravno v primeru podobnih ali drugih naravnih nesreč najbolj na
udaru. Za tovrstne objekte je po standardu predviden višji varnostni
koeficient. Potrebno se je zavzemati za skrbno in racionalno investi-
ranje v objekte, ki so primerni za rekonstrukcijo s statičnim ojača-
njem konstrukcij oz. za njihovo nadomestno gradnjo.
Sami lahko poskrbimo za ustrezne zaloge vode in ostalih nujnih
potrebščin za preživetje, se poučimo o nevarnostih, ki jih povzroči
potres, poskrbimo za varnost stavbe, prostorov in opreme, določi-
mo varna mesta, poskrbimo za nujno medicinsko opremo, … In se-
veda upamo, da potresa nikoli ne bo.
Osnovne informacije o potresih si lahko ogledate na internetnih
straneh Agencije za okolje (https://www.arso.gov.si/potresi/) ter
na portalu Potres – portal POTROG http://potrog2.vokas.si/ 

SPLETNE OBJAVE IN POHVALE Dunajska univerzitetna bolnišnica AKH, ki je po številu zaposlenih
ter številu postelj primerljiva z UKC Ljubljana, je leta 2019 začela
z obsežno prenovo in modernizacijo. Do leta 2030 načrtujejo 28 AKTUALNO
projektov, skupno vrednih 1,3 milijarde evrov. V okviru krovne po-
godbe bo za investicijo 60 odstotkov sredstev zagotovilo mesto
Dunaj, 40 odstotkov pa država.
Leta 2019 so začeli z najnujnejšimi deli, in sicer s prenavljanjem
Klinike za otroško in adolescentno psihiatrijo. Že oktobra lani so
na 9.000 kvadratnih metrih odprli prenovljeno kliniko, ki je trik-
rat večja od prejšnje. Poleg prostornih sob so mladim bolnikom
za boljše počutje na voljo tudi strešni vrtovi in številna igrala. In-
vesticija v vrednosti 31,3 milijona evrov se je prav v tem času, ko
narašča število mladih, ki potrebujejo psihiatrično pomoč, izkazala
za dobro naložbo. Prav tako so končali s prenovo bolnišnične kuhi-
nje v petih nadstropjih, v kateri vsak dan pripravijo 9.000 obrokov,
Centra za bolezni srca in prsnega koša ter predavalnic. Pri obnovi
bolniških sob bodo upoštevali pravilo, da ima ena bolniška soba
lahko največ dve postelji, svoje stranišče in kopalnico.
Kljub epidemiji koronavirusa pravkar poteka tudi gradnja Centra
za starše in otroke, kjer bodo do prihodnjega leta na enem mestu
združili različna področja pediatrije, neonatologijo, otroško kirur-
gijo in porodništvo. Do leta 2028 bodo posodobili in z najnovejšo
tehnologijo opremili tudi operacijske dvorane in ambulante, leto za
tem pa še urgenco. Tudi Medicinska fakulteta (MedUni Wien) ima
velike gradbene načrte, saj bodo do leta 2025 zgradili nov znan-
stveno-raziskovalni Center za translacijsko medicino, ki bo skrbel
za najučinkovitejši in najbolj neposreden prenos znanstvenih iz-
sledkov na bolnike. Gre za investicijo mesta in države v vrednosti
130 milijonov evrov. 

Številka 1 | februar 2021 15

Doc. dr. Ivan Kneževič, dr. med., vodja Centra za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana

Presaditev organov v UKCL v letu 2020

STROKOVNO Leto 2020 je bilo zaznamovano s pandemijo covid-19, ki je stalni navezavi z mednarodnimi strokovnimi organizacijami ter na
globalno zelo prizadela in onemogočila ustaljeno izvajanje osnovi tega usklajevali priporočila in navodila za delovanje naci-
transplantacijske dejavnosti zaradi prezasedenosti kapa- onalnega programa. Kljub številnim omejitvam in spremembam
citet, pomanjkanja kadra, pomanjkanja dajalcev in izposta- v delovanju javnega življenja, ki so posledica omejevanja širjenja
vljenosti imunosuprimiranih bolnikov koronavirusni okužbi. okužb covid-19, je bilo pomembno, da v skladu z ustreznimi stro-
V Sloveniji smo prvi primer okužbe s koronavirusom zaznali 4. 3. kovnimi ukrepi in prilagoditvami zagotavljamo aktivne donorske
2020. in transplantacijske programe. Glede na epidemiološko situacijo
Glede na razvoj epidemiološke situacije v sosednjih državah smo smo prilagajali navodila, prikazana v Tabeli 1.
ob koncu meseca februarja skupaj s Slovenija-transplantom za- Po 12. marcu, ko smo ustavili program presaditve ledvic od živega
čeli prilagajati izvajanje transplantacijske dejavnosti (dajalske in dajalca, smo čez en teden ustavili še program presaditve trebušne
prejemniške). Na področju darovanja organov, smo nemudoma slinavke in presaditve ledvic za elektivne primere. Zaradi napre-
sprejeli navodilo o opravljanju testa PCR RNA na virus v vseh su- dovanja epidemije smo program prilagajali in pristali na 4. koraku.
mljivih situacijah (zgodovina potovanj umrlega v zadnjih 28 dneh, Vsako potencialno transplantacijo smo predhodno analizirali na
pri kliničnih znakih, kot so prehlad, kašelj, kihanje, vročina, ter dru- način »case-by-case«. Ob izboljševanju epidemiološke situacije
gih nalezljivih bolezni dihal in če je bil umrli v stiku z bolnikom, pri smo prilagajali navodila, kar nam je omogočilo tudi izvajanje pre-
katerem je bil diagnosticiran covid-19 ali vsaj postavljen sum). saditev trebušne slinavke in večjega števila ledvic. Ob ponovnem
Ob zaostrovanju epidemiološke situacije smo na tedenskih vide- jesenskem poslabševanju epidemioloških razmer smo ponovno
okonferencah analizirali stanje v Republiki Sloveniji, sosednjih pristali na četrtem koraku z analizo vsake možne presaditve glede
državah in na področju Eurotransplanta. Na Slovenija-transplan- na prostorske in kadrovske zmožnosti.
tu in v Centru za transplantacijso dejavnost v UKCLJ smo bili v Vse urgentne bolnike, ki na presaditev organa čakajo v UKCL, smo
pričeli dvakrat tedensko testirati na covid-19 (PCR test).
V mesecu decembru smo analizirali pojavljanje novega seva SAR-
S-CoV-2 v Veliki Britaniji in zaradi tega smo ustavili kakršno koli
izmenjavo (sprejem ali oddajo) organov in tkiv z Veliko Britanijo,
odhod naših ekip v Veliko Britanijo ali prihod britanskih ekip v Slo-
venijo zaradi odvzema organa.

“ V letu 2020 je bilo opravljeno 115
presaditev organov, kar je za 21 % več kot
v letu 2019 (95 presaditev) kljub covid-19
pandemiji. Opravili smo tudi eno presaditev
ledvice živega dajalca in to v mesecu
februarju (pred epidemijo covid-19).

V letu 2018 smo v UKCL prvič pričeli z izvajanjem presaditve obeh
pljučnih kril in do konca leta 2018 sta bila opravljena dva taka po-
sega. Predvidevali smo, da bomo v obdobju treh do petih let spo-
sobni opraviti okoli 15 takih posegov letno. Iz Tabele 2 je razvidno,
da smo v letu 2020 opravili že 17 presaditev pljuč. Na področju
presaditve src ima Slovenija (UKCL) od leta 2012 zapored naj-
večje število transplantacij glede na število prebivalcev na svetu
(razen v letu 2019, ko smo bili na drugem mestu za ZDA).
Avgusta smo opravili prvo presaditev pljuč pri otroku, septembra
je postal program presaditve pljuč popolnoma samostojen (do
tedaj je bila naša čakalna lista enotna z listo na AKH na Dunaju).
Decembra je bila opravljena presaditev pljuč pri prejemniku, pri
kateremu je zaradi koronavirusne bolezni prišlo do nepopravljive
odpovedi pljuč.
Taki rezultati v tako ekstremnih pogojih so izjemen uspeh vseh za-
poslenih v UKCL in kažejo na to, da so vsi sodelujoči sprejeli dej-
stvo, da je transplantacijska dejavnost temeljna dejavnost naše
ustanove.

16

LEDVICA SRCE JETRA PLJUČA TREBUŠNA SKUPNO
SLINAVKA
JANUAR 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020
FEBRUAR 4 3 1 3 0 2 1 1 10 7 9
MAREC 0 1 1 4 3 3 0 0 01 4 9
APRIL 3 2 1 2 0 3 1 1 00 5 8
MAJ 6 8 3 0 2 2 1 2 00 12 12
JUNIJ 1 8 1 2 2 3 1 1 01 5 15
JULIJ 0 6 1 2 0 2 0 3 00 1 13
AVGUST 1 1 3 2 3 1 0 1 00 7 4
SEPTEMBER 2 4 3 3 2 2 0 2 00 6 11
OKTOBER 10 6 3 1 4 3 2 1 00 19 11
NOVEMBER 5 2 0 2 2 2 2 1 00 9 7
DECEMBER 2 2 1 3 1 1 1 2 00 5 8
SKUPNO 4 4 4 0 6 1 1 2 00 15 7
38 47 22 24 24 25 10 17 12 95 115

Zelo dobro delovanje Slovenija-transplanta je predpogoj za iz-
vedbo transplantacijske dejavnosti, tako da se je za tako dobre
rezultate posebej v teh izjemnih pogojih potrebno zahvaliti celotni
ekipi Slovenija-transplanta, vsem bolnišničnim transplantacijskim
koordinatorjem v vseh slovenskih donorskih bolnišnicah ter vsem,
brez katerih tega programa ne bi bilo. Izjemno učinkovito dolgole-
tno sodelovanje UKCL in Slovenija-transplanta na področju ce-
lotne transplantacijske dejavnosti je vzorec uspešnega timskega
dela, brez katerega ni sodobne medicine in ni dobrega zdravljenja.
Velika zahvala gre tudi celotnem vodstvu UKCL za vso podporo pri
izvedbi tega logistično, organizacijsko in strokovno zelo zahtevne-
ga programa, ki je tem bolnikom najpogosteje edina možnost pre-
živetja, našo ustanovo pa postavlja visoko na lestvicah vrhunske
svetovne medicinske stroke. 

STROKOVNO

Številka 1 | februar 2021 17

Katja Stres Kaučič, univ. dipl. psih., specializantka klin. psihologije, dr. Ana Ožura Brečko, univ. dipl. psih., specialistka klin. psihologije

Stres med epidemijo: kako si lahko pomagamo?

Zaradi pandemije covid-19, ki označuje največjo globalno
javno zdravstveno krizo zadnjega stoletja, so zdravstve-
ni delavci izpostavljeni izjemnim obremenitvam. Nastala
izredna epidemiološka situacija je omajala še tako trdne
zdravstvene sisteme, ki se z novim nepredvidljivim virusom
spopadajo s pomanjkanjem zaščitne in zdravstvene opreme,
prepolnimi bolnišnicami ter pomanjkanjem zdravstvenega
kadra. Preutrujeni zaposleni v zdravstvu se soočajo z ob-
čutki nemoči, tesnobo, izgorelostjo in strahom. Izpostavljeni
so visokemu številu umrlih ali močno prizadetih pacientov,
visokim zahtevam na delovnem mestu, preverjanjem zaradi
skrbi za racionalno rokovanje z omejenimi količinami zdra-
vstvene zaščite in pripomočkov, težkim pogojem za delo v
osebni zaščitni varovalni opremi ter stresu na delovnem
mestu. Ne morejo se izogniti zaskrbljenosti za njihove bli-
žnje ali celo izgubi njihovih družinskih članov. Stisko dodat-
no otežuje tudi nejasna prihodnost. Vse to prispeva k njiho-
vem doživljanju negativnega stresa.

V primerjavi s kratkotrajnim stresom, ki poveča budnost, motivi- telesne občutke in vedenje. Ukvarjanje s stvarmi, na katere nimamo
ranost, učinkovitost in energetsko opremljenost, so posledice vpliva, nam jemlje moči in nas še dodatno zbega. Problema ne re-
kroničnega stresa neugodne. Kronični stres zmanjšuje našo učin- šimo in težave se krepijo. Lahko pa povečamo zavedanje naši misli
kovitost, postajamo vse bolj pasivni, pojavijo se dolgčas, naveliča- in vedenja in skušamo razviti bolj primerne odzive za
nost, celo otopelost in ne nazadnje lahko tudi izčrpanost. Ker epi- določeno situacijo.
demija traja že več mesecev, zdaj že govorimo o kroničnem stresu,
kar lahko pri posameznih ljudeh povzroči občutke tesnobe, žalosti, Trenutne razmere KSOiingpzaoavbvztdzeeraalle/nZmeažAbievmčmnuS,aa.EsjkpNdrezaaeamčjjsrsetči.ubajeosmm Daznaessesivbzoeml/čaa: s
izgorelost in tudi posttravmatsko stresno motnjo. V primerjavi s so zelo negotove OD
spomladanskim obdobjem pa je trenutno prisotnih še nekaj doda- in se iz dneva v
tnih oteževalnih okoliščin, ki so povezane s samim letnim časom. dan spreminjajo. do
Dnevi so namreč krajši, temperature so nižje, vreme je slabše, kar Kriza lahko pusti
lahko še dodatno negativno vpliva na slabše razpoloženja ljudi in posledice tako na
njihovo splošno počutje. duševnem kot tudi
V kriznih situacijah pogosto doživljamo negativna čustva ter ne- telesnem zdravju,
gotovost, kar je običajen odziv na izredne situacije. Hkrati pa se še posebej z daljša- KO ME PREPLAVIJO NEGATIVNE MISLI
posamezniki razlikujemo v svojem odzivu na krizo. Nekateri krizo njem negotovega ob-
dojemajo kot priložnost za spremembo, medtem ko je drugim situ- dobja. Za prvo razbre- Svoje misli usmerim v pozitivne
acija povsem odveč in v njej ne uspejo videti nič pozitivnega. Redki afirmacije, npr.: »Zmorem!«,
posamezniki bodo v tem času zaradi pomoči drugim celo na novo »Dovolj časa imam za vse, kar
doživeli občutke smisla in pomena življenja. Na drugi strani pa bo
pomemben del ljudi v času epidemije in njenih posledic doživljal moram urediti«.
psihične stiske (večjo občutljivost, razdražljivost, slabše razpolo-
ženje, nespečnost …) in poslabšanje življenjskih razmer. menitev pomagata že MOJA POZITIVNA AFIRMACIJA:
Ker zdravstveni delavci delajo v zelo zahtevnih razmerah in so iz- pogovor in zavedanje,
postavljeni velikemu stresu, je v trenutnih razmerah izjemno po- da bodo izredne raz-
membno, da poskrbijo za svoje fizično in psihično zdravje ter tako mere prehodne. Nih-
ohranjajo psihološko ravnovesje. Vsi se moramo naučiti, da se vsaj če ne ve, koliko časa
del dneva sprostimo in tako prekinemo krog stalne napetosti, hi- bo epidemija trajala in KO ččuutsimtvmaočna JAZ KO
tenja in zahtev. kakšne bodo posledice. Jezen/na sem, kporegkoinveošrim
Za spoprijemanje s stresom in izredno situacijo je treba razmisli- Vpliva tako na zaposlene zbaiUkmbaeijspseoedmimtaagkčaoulosp,tovdčao,ubtpiimosveeinmbkoaljej ko me
ti o tem, kaj je dejansko mogoče nadzorovati in upravljati ter česa v prvih »bojnih« vrstah kot počutil/a. medtem,
ne. Pogosto si želimo, da bi lahko nadzorovali in upravljali zunanje tudi na ljudi, ki delajo
dogodke in druge ljudi. Vendar lahko to pripelje do hudih razočaranj, kekroKtseEdapRozčautetim, bilobibmi pmeoispvloušzšeoačlr.",nčoe
tesnobe, nezadovoljstva in trpljenja. Edino, kar lahko nadzorujemo in
upravljamo, je namreč naša lastna razlaga dogodka, okoliščin oziro- pomenmisbeemn/na,
ma vedenja drugega človeka ter naše lastno vedenje. Lahko se za-
vedamo, kaj se dogaja v naših mislih in kako to vpliva na naša čustva, od doma, in tiste, ki na
čakanju ne vedo, kaj
prinaša jutri. Upamo Točka A ?
in želimo si, da se sta-
STROKOVNO nje čim hitreje nor- TRENUTNO STANJE: Možne poti do željenega Točka B
malizira, v tem času stanja: željeno STANJE:

pa čim bolj skrbimo
za svoje duševno
zdravje.

18

KAKO SI LAHKO POMAGAMO? Manca Račič STROKOVNO

1. V mislih imejte širšo sliko. Trenutna krizna situaci- Perfuzionisti prejeli evropski
ja je prehodno obdobje, ki bo minilo. Prav tako so certifikat Evropskega
prehodna močna čustva, ki jih doživljamo. združenja perfuzionistov za
kardiovaskularno kirurgijo
2. Ohranite dnevno rutino in strukturo dneva, v kateri
skušamo uravnotežiti obveznosti in dolžnosti (služ- Leta 1958, pet let za
bene, šolske, gospodinjske) ter dejavnosti, ki so tem, ko je bila opravlje-
vam v veselje in zadovoljstvo, sprostitev. Skušajte na prva operacija na
si najti dovolj časa za počitek. odprtem srcu v svetu,
je bila tudi v Ljubljani
3. Osredotočite se na tisto, kar lahko storite sedaj v opravljena prva ope-
tem trenutku za boljše spoprijemanje s situacijo. racija na odprtem srcu.
Usmerite se v iskanje rešitev, ne v probleme. Pri teh operacijah je
nujna uporaba zunaj-
4. Osredotočite se na svoje telo. Kako lahko v tem telesnega krvnega
trenutku poskrbite zase (zavedanje dihanja, zdra- obtoka, ki ga vodi per-
va hrana, dovolj vode …). Kaj vam govori telo? fuzionist.
Z veseljem se lahko po-
5. Izvajajte tehnike sproščanja (dihalne vaje, medi- hvalimo, da smo po dolgih letih truda in dokazovanja prejeli evropski cer-
tacija, čuječnost, poslušanje glasbe …). tifikat, ki ga podeljuje Evropsko združenje perfuzionistov za kardiovasku-
larno kirurgijo (The European Board of Cardiovascular Perfusion).
6. Uporabite veščine in strategije, ki so vam že v pre- Skozi vsa leta smo perfuzionisti skupaj s kardio kirurgi sledili razvoju in
teklosti pomagale pri soočanju z izzivi in stresnimi novostim, zato danes delamo in sodelujemo poleg zunaj telesnega krvne-
situacijami. Recite si: »Vse težke situacije do zdaj ga obtoka pri operacijah na odprtem srcu in velikih krvnih žilah pri odrasli
sem preživel/a in sem še vedno tukaj.« in otroški kardiokirurgiji ter pri transplantacijah srca in pljuč. Poleg tega
smo sestavni del ekipe pri vstavljanju in vodenju podpornih sistemov, in
7. Imejte v mislih, da v kriznih situacijah nismo sami. sicer ECMO (zunaj telesna membranska oksigenacija), kratkotrajni in
Povežite se s svojimi sodelavci in se z njimi na krat- dolgotrajni levo- in desno stranski podporni sistem srcu (LVAD, RVAD,
ko pogovorite, lažje vam bo, ko boste videli, da niste BIVAD), ter pri vstavljanju umetnega srca (TAH). Občasno sodelujemo
edini, ki ste utrujeni, jezni, žalosti itd. tudi pri torakalnih in uroloških operacijah.
Perfuzionisti iz UKC Ljubljana smo sodelovali pri nastanku novih kardio
8. Poskrbite tudi za prijetne dejavnosti, ki vam ener- kirurških centrov v Mariboru in Tuzli. Zadnja leta pa smo bili prisotni pri
gijo vračajo (hobiji, branje, glasba …). Prosti čas začetkih ustanavljanja ECMO centra v UKC ljubljana. 
preživite v naravi, poskrbite za dovolj gibanja na
svežem zraku, npr. sprehodite se po gozdu. dr. Matija Jelenc, dr. med., Kirurška klinika, KO za kirurgijo srca in ožilja

9. Bodite prijazni do sebe. Vprašajte se »Kako bi rav- Anatomske rekonstrukcije
nal/a, če bi bil moj najboljši prijatelj v tej situaciji? lističev aortne zaklopke
Kaj bi mu rekel/a? Bi bil/a tudi do njih tako zahte-
ven/a?«. V zadnjih dveh letih na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja razvija-
mo metodologijo in kirurško tehniko za anatomsko rekonstrukcijo enega
10. Nudite podporo sebi in drugim. Včasih s tem, ko ali več lističev aortne zaklopke na podlagi predoperativne slikovne dia-
pomagamo drugim, pomagamo tudi sebi. gnostike. Metodologija zajema segmentacijo in izvedbo meritev aortnega
korena na CTA (slika 1A in B). Na podlagi meritev nato pri nas razvit algori-
11. Usmerite pozornost tudi na pozitivne vidike, nam tem generira tridimenzionalni model aortne zaklopke (slika 1C) ter šablo-
ta situacija morda prinaša tudi kaj pozitivnega? ne za lističe aortne zaklopke (slika 1D) prilagojene bolnikovi anatomiji. Le
te nato uporabimo za kirurško rekonstrukcijo. Metoda je trenutno v fazi
12. Osredotočite se na situacije in dogodke, na katere razvoja na silikonskih modelih korenov aorte, ki jih naredimo s pomočjo
lahko vplivate (na vaše misli in vedenje). Kakšne 3D tiska (slika 1E). V prihodnosti načrtujemo klinične aplikacije metode
misli, čustva ali spomine prepoznate pri sebi? Kaj pri popravi aortne zaklopke. 
v vas vzbudi ta situacija?

13. Ostanite povezani s svojimi bližnjimi in ljudmi, ki
vam energijo dajejo, pomagajte si z digitalnimi so-
cialnimi omrežji in video ter telefonskimi klici.

14. Osredotočite se na koristne informacije glede
epidemiji, ki so iz preverjenega vira. Kontrolirajte
se, kako pogosto iščete najnovejše informacije o
virusu in aktualnih problemih.

15. Poiščite strokovno pomoč, če je stiska neobvla-
dljiva. Lahko tudi pokličete na telefon za psiholo-
ško pomoč zaposlenim 01 522 93 84, vsak delov-
nik od 13.00 do 15.00 in 18.00 do 20.00. 

Številka 1 | februar 2021 19

Tina Zalokar

Kaj pomenijo spremembe statuta UKCL

Vlada Republike Slovenije je dala na seji 28. 12. 2020 soglasje k Spremembam in dopolnitvam Statuta Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana.

USTANOVITEV URGENTNEGA CENTRA PREDSTAVNIKI DELAVCEV V SVETU ZAVODA
Predlog za ustanovitev Urgentnega centra V dosedanjem Statutu je opredeljeno, da so
sledi strategiji Ministrstva za zdravje za v Svetu zavoda UKC Ljubljana trije pred-
vzpostavitev mreže urgentnih centrov, stavniki delavcev. S predlagano spre-
ki uporabnikom omogoča hitrejšo in membo se želi doseči uravnoteženost
učinkovitejšo zdravstveno obravnavo, članstva, tako da so v Svetu zavoda
z bistveno izboljšanimi možnostmi di- predstavljene vse poklicne skupine.
agnostike in terapevtske obravnave. S tem se želi odpraviti nezastopanost
Z ustanovitvijo Urgentnega centra bi posameznih poklicnih skupin, kar pa
obstoječo dejavnost Urgentnega ki- ne vpliva na druge poklicne skupine, ki
rurškega bloka, Internistične prve po- bodo glede na predlagano spremembo
moč in SNMP združili v okvir ene orga- še zmeraj zastopane. Podobno uredi-
nizacijske enote, kot to predvideva tudi tev imajo tudi na Onkološkem inštitutu
Pravilnik o službi nujne medicinske pomo- in v UKC Maribor.
či, ki med drugim Urgentni center definira kot
izvajalca bolnišničnega in zunajbolnišničnega POMOČNICE GLAVNE MEDICINSKE SESTRE
dela službe NMP. Sprememba 71. člena, in sicer črtanja »pomočnic glavne medicin-
Ustanovitev Urgentnega centra ne bo bistveno vplivala na delo ske sestre«, je posledica izrednega upravnega nadzora s strani
obstoječih organizacijskih enot, ki se prestavljajo, in na njihovo av- Ministrstva za zdravje, v katerem je bilo odrejeno, da smo dolžni
tonomijo. Položaj Reševalne postaje ostaja nespremenjen. uskladiti področje pomočnikov glavne medicinske sestre UKC, saj
je glavna medicinska sestra UKC pomočnica generalnega direk-
PRENOS OTROŠKE INTENZIVNE TERAPIJE IZ KIRURŠKE torja in ne organ upravljanja, zato kot taka ne more imeti pomočni-
KLINIKE NA PEDIATRIČNO KLINIKO kov glavne medicinske sestre.
Klinični oddelek za intenzivno terapijo otrok, ki je trenutno enota
Kirurške klinike, se prerazporedi v organizacijsko shemo Pedia- URAD ZA POHVALE IN VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC
trične klinike. Ob tem se spremeni tudi ime kliničnega oddelka v Ureditev varstva pravic bolnikov v Statutu izhaja že iz časa pred
Klinični oddelek intenzivne terapije otrok. Klinični oddelek inten- sprejemom Zakona o pacientovih pravicah, zato jo je potrebno ter-
zivne terapije otrok bo zagotovil ustrezno število bolniških postelj minološko in vsebinsko prilagoditi veljavni zakonodaji in dejanske-
za potrebe kirurške obravnave otrok. mu stanju. Urad za pritožbe bi preimenovali v Urad za pohvale in
Prenos otroške intenzivne terapije iz Kirurške klinike na Pediatrič- varstvo pacientovih pravic, saj je naloga Urada za pritožbe danes
no kliniko ne bo bistveno vplival na delo obstoječih organizacijskih bistveno bolj široka. Poleg obravnave pritožb izvaja tudi postopke
enot, ki se prestavljajo, in na njihovo avtonomijo. Nova ureditev bo zahteve za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic, zahteve za
njihovo delo le olajšala, saj bo v tesnejši povezavi s številnimi pe- seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, izvaja mediacije in druge
diatričnimi enotami znotraj Pediatrične klinike, ki zdravijo otroke, načine mirnega reševanja sporov ter obravnava pohvale. Tudi sicer
ki občasno potrebujejo intenzivno zdravljenje. Znotraj Pediatrične se nam zdi pozitivna naravnanost pri samem poimenovanju tega
klinike se bo lažje zagotovila kadrovska zasedba pediatrov, kot je urada ključnega pomena za pristop do varstva pacientovih pravic
to na Kirurški kliniki. Umestitev intenzivne terapije otrok v Pedia- in iskanja priložnosti za izboljšave. 
trično kliniko z edukacijo lastnih kadrov pediatrov intenzivistov bo
v prihodnosti omogočila manjšo odvisnost od pomoči pediatrov
iz tujine za zagotovitev neprekinjenega zdravstvenega varstva na
področju intenzivne terapije otrok.

UTRIP UKCL

20

Karnevalska služba UKC Ljubljana UTRIP UKCL

Pust v UKCL

Letos smo že drugič na pustni torek organizirali natečaj za
najboljšo pustno fotografijo. Zabaven in velik odziv je pri-
nesel v naš nabiralnik preko 40 zamaskiranih motivov, s ka-
terimi so popestrili dogajanje tako med sodelavci kot med
bolniki. Brez dvoma smo poskrbeli, da bo čim prej med nami
zeleni del leta. 

Številka 1 | februar 2021 21

Gorazd Požlep, Oddelek za terapijo bolečine

Oddelek za terapijo bolečine KOAIT je dobil nove prostore

V okviru Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno Obseg dela vsa leta narašča. V letu 2019 smo na oddelku za tera-
terapijo operativnih strok že več kot 40 let deluje tudi Od- pijo bolečine imeli več kot 14.000 obravnav, za kar poskrbi vedno
delek za zdravljenje bolečin. Svoja vrata je za bolnike odprl bolj usposobljena ekipa zdravnikov anesteziologov skupaj z višjimi
leta 1978. Takrat je bila v zahodnem svetu na novo odkrita in diplomiranimi sestrami in zdravstveniki ter administratorko. Že
akupunktura, ki je hitro postala privlačna metoda zdravljenja pred nekaj leti smo za en dan v tednu zaposlili nevrologa in za dva
različnih funkcionalnih sindromov, tudi zdravljenja bolečine. dni v mesecu ortopeda.
Akupunktura je vse od začetka sedemdesetih let s strani SZO pri- Pogled na kronično bolečino se je v zadnjih letih precej spreme-
znana kot komplementarna metoda zdravljenja in nikakor ne spada nil. S tem je povezana tudi vizija razvoja našega oddelka. Vse bolj
med alternativne metode, kamor jo še danes velikokrat uvrščajo. se zavedamo, da na doživljanje kronične bolečine v enaki meri kot
Tudi v naši ambulanti je bila takrat največkrat uporabljena metoda biološki vplivajo tudi psihični in socialni dejavniki. Temu primerna
za simptomatsko lajšanje različnih bolečinskih stanj. Kmalu so se mora biti tudi obravnava naših bolnikov. Še letos nameravamo
začele uporabljati tudi druge metode lajšanja bolečin, kot so tran- zaposliti psihologa in psihiatra, ki bosta predstavljala novo raven
skutana elektrostimulacija, terapija z magnetno in lasersko stimula- kakovosti pri interdisciplinarni obravnavi bolnikov na našem od-
cijo ter predvsem različne blokade. Prvih dvajset let smo obravnavali delku. Hkrati pa želimo še naprej razvijati intervencijski del naše
izključno ambulantne bolnike z različnimi vrstami kronične bolečine. dejavnosti.
Mejnik za delo ambulante predstavlja leto 1998, ko je bila v nje- Po vseh peripetijah/selitvah, ki jih je naš oddelek preživljal v zad-
nem okviru ustanovljena Služba za lajšanje akutne bolečine po njih letih, smo resnično veseli, da smo dočakali prenovljene pro-
operacijah. Številne raziskave so namreč pokazale, da imajo bol- store, za katere iskreno upamo, da bodo temelj modernega pro-
niki zlasti po večjih operacijah (pre)močne bolečine, ki lahko pos- tibolečinskega oddelka, ki deluje v okviru Kliničnega oddelka za
labšajo tudi izid operativnega zdravljenja. Te bolečine lahko dokaj anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok. 
uspešno lajšamo z bolj organiziranim pristopom. Uvedli smo redne
dnevne vizite na kirurških oddelkih, osnovni namen pa je bil bolni-
kom po operacijah čim bolj zmanjšati bolečino. Hkrati smo začeli
izobraževati tudi oddelčno osebje, sprva z občasnimi predavanji in
demonstracijami na oddelkih, kasneje je to preraslo v celodnevno
učno delavnico, ki jo enkrat mesečno organiziramo že več kot 15
let. Služba za lajšanje akutne bolečine danes skrbi tudi za lajšanje
bolečine pri bolnikih, ki so sprejeti na kirurške oddelke z namenom
paliativne oskrbe. Že pred časom je prerasla tudi meje kirurške kli-
nike, saj obravnavamo vse več nekirurških bolnikov.
Do septembra 2013 je oddelek deloval v prostorih na Zaloški cesti
2, ki pa so kmalu postali premajhni. Septembra tega leta smo se
preselili v bolnico Petra Držaja, kjer smo dobili nove precej večje in
predvsem bolnikom bolj prijazne prostore.

Služba za odnose z javnostmi UKCL

Predsednik Republike Slovenije obiskal Infekcijsko kliniko

UTRIP UKCL Predsednik Republike Slovenije Borut Pa- Ljubljana, nato je z njimi obdaril mamice in
hor, ki je vsako leto na božični večer skupaj otroke v Materinskem domu Ljubljana in
z varovanci Centra za usposabljanje, delo stanovalce bivalne enote Centra za uspo-
in varstvo Dolfke Boštjančič pekel božič- sabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič
no pecivo, tega letos zaradi epidemiolo- v Ljubljani. »S simbolnim paketom dobrot
ške situacije ni mogel storiti. Je pa zato s bi se vam rad zahvalil za vse, kar ste stori-
piškoti obdaril predstavnike Infekcijske li. Imate naše neizmerno zaupanje. Izrekam
klinike ter mamice in otroke v ljubljanskem upanje, da se s pomočjo znanosti kmalu
materinskem domu. Tako je božične piškote vračamo v normalno življenje,« je sporočil
osebno prinesel predstavnikom Klinike za predsednik. 
infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC

22

Ksenja Lampe, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij Služba za odnose z javnostmi UKCL

Ročno izdelane kocke Kočevarska smreka in jaslice
zapornikov za otroke iz Gorij pred glavno stavbo
Pediatrične klinike
Skupina drža-
Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič in direktor uprave za iz- vljanov iz vseh
vrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen sta otrokom na Pedi- vetrov, kot so
atrični kliniki in v Soči podarila komplete ročno izdelanih lesenih se poimenova-
ravnotežnostnih kock, ki so jih izdelali v slovenskih zaporih. li, je dopoldne
»Slovenski zapori ne predstavljamo samo rešetk, žvenketanja klju- pred ljubljanski
čev in rožljanja lisic, temveč smo tudi prostor ponovne priložnosti, klinični cen-
zato ta igrača simbolično in vizualno sporoča pomembnost učenja ter postavila
iz napak,« so ob tem zapisali na upravi za izvrševanje kazenskih smreko želja.
sankcij. Petmetrska
Gre namreč za lesene kocke, poimenovane Dobra roka, ki jih v okvi- smreka je priš-
ru rehabilitacije izdelujejo zaprti, kar jim daje možnost ustvarjanja, la iz kočevskih
razvijanja delovnih navad in veščin za boljšo ter hitrejšo vključitev gozdov, na njej
v družbo, pojasnjujejo na URSIKS-u. »Lepo je bilo videti fante, ki pa napis »Dobrim ljudem – zdravo 2021«. Pobudnik akcije Dušan
so po dolgem času, nekateri prvič, žareli od ponosa. Ja, to je Dobra Kaplan je povedal, da je ideja nastala, ko je njegov prijatelj prebo-
roka, namen je bil več kot dosežen,« je o izdelovanju kock povedal lel covid-19 in povedal, da so zanj skrbeli zlati ljudje v bolnišnicah
delovni inštruktor Marko Golob. in se je tudi zato lahko tako hitro vrnil. Da bi bil božič popoln, pa
so pod kočevsko smreko, ki stoji pred UKC Ljubljana, krajani Go-
rij postavili jaslice. Ob tem so spomnili, da božič pomeni rojstvo
in upanje, rojstvo pa predstavljajo babice, zdravniki in medicinske
sestre, saj nas ti ljudje spremljajo vse življenje. 

»Rad v šolo spet bi šel, s
prijatli se lepo imel ...«

Nik in njegov očka Dragan Drobnjak z Breznice sta posnela tri pe-
smi, namenjene otrokom. V eni Nik poje: »Rad v šolo spet bi šel, s
prijatli se lepo imel ...«. Dragan ki je zaposlen kot diplomirani zdra-
vstvenik v UKC Ljubljana, in Nik sta v teh časih, ki so za mnoge

ONLINE VIDEO

Skupno so podarili 30 kompletov ročno izdelanih lesenih ravno- otroke in mlade težki, posnela tri pesmi, poleg že omenjene tudi UTRIP UKCL
težnostnih kock, ki so jih izdelale zaprte osebe v zaporih Celje, pesem z naslovom Božična in Rad v šolo spet bi šel. Dragan igra
Ljubljana in Ig. »V zavodu v Celju pa je nastal tudi prikupen lese- kitaro, pri petju pa se mu je pridružil Nik. Pesmi so že predvajali tudi
ni snežak, ki bo krasil prostore obeh zdravstvenih ustanov,« so še na nekaterih radijskih postajah in na televiziji, poslala pa sta jih
dodali.  tudi na več osnovnih šol, ki so jih objavile na Facebook profilih. 

Številka 1 | februar 2021 23

Služba za odnose z javnostmi UKCL

»V naših mislih so tisti,
ki niso imeli počitka niti med prazniki«

V osrednji bolnišnici smo bili vse od začetka epidmije deležni veliko pozornosti posameznikov in podjetij, ki so se odločili
pomagati zaposlenim v zdravstvu z mislijo, pozornostjo ali lepo gesto. Prav zato smo dve podjetji, ki sta prepoznali pomen
dela naših zaposlenih, vprašali, zakaj so se odločili za sodelovanje z UKC Ljubljana in tudi kakšne so njihove napovedi za
delovanje podjetij ob izteku edpimije. Harvey Norman Trading je poskrbel za božično večerjo, Mercator pa je bilo podjetje, ki
je prvo že sredi marca s prvo donacijo malic posredovalo prijazno sporočilo javnosti, ki so mu sledila številna druga podjetja
in posamezniki.

Katjuša Gajser, vodja marketinga, Tomislav Čizmić,
Harvey Norman Trading d.o.o. predsednik uprave, Mercator

Zakaj ste se odločili za donacijo – Zakaj ste se odločili za donacijo –
pomoč zdravstvenemu osebju? pomoč zdravstvenemu osebju?
Že od trenutka, ko je bil v Sloveniji potrjen V Mercatorju se zelo zavedamo, kaj pomeni
prvi primer okužbe s covid-19, je posta- delo v prvih vrstah boja proti epidemiji, zato
la primarna skrb našega podjetja zdravje smo želeli pomagati tudi zdravstvenemu
vseh zaposlenih in kupcev, dokler so le-ti v osebju, ki je v teh razmerah najbolj obre-
naših trgovinah še lahko nakupovali. Ko se menjeno. Seveda naše delo ni enako kot v
je jeseni situacija z epidemijo močno poslab- bolnišnicah, vendar tudi v trgovinah skrbimo
za dnevne potrebe ljudi, in na tak način smo
šala, smo vsakodnevno spremljali dogajanje v želeli pomagati tudi zdravstvenemu osebju. Že
bolnišnicah in požrtvovalno delo vseh tam zaposle- spomladi smo na vseh COVID točkah po Sloveniji na vrhuncu epi-
nih. Za donacijo smo se odločili v znak hvaležnosti. Še posebej so demije dnevno dostavljali malice, nedavno pa smo v sodelovanju
bili v naših mislih vsi tisti, ki si niso mogli privoščiti počitka niti med z Atlantic grupo in kavo Barcaffee omogočili brezplačno kavo na
prazniki. Mercatorjevih kavnih avtomatih Minute osebju v UKCL.

Kako preživljate epidemijo in kaj pomeni za delovanje podjetja? Kavomati z brezplačno kavo so skrbeli za zbranost na petih lokacijah UKCL:
Tako kot na vsa druga je tudi na naše podjetje epidemija močno
vplivala. Prvič smo njene razsežnosti spoznali v sredini marca. Tak- Kako preživljate epidemijo in kaj pomeni za delovanje podjetja?
rat smo morali vse naše trgovine zapreti za mesec dni. Trenutno Na epidemijo smo se v Mercatorju pravočasno in dobro pripravili,
pa smo zaprti že od 15. oktobra dalje. Vsak dan se soočamo z no- zato najpomembnejši del poslovanja v trgovinah in logistiki poteka
vimi izzivi, ki pa jih zaenkrat vsi skupaj uspešno premagujemo. Del nemoteno. Še več – zelo hitro smo prilagodili procese in razvili tudi
zaposlenih smo preusmerili v spletno prodajo, da lahko vsaj na ta vrsto novih storitev, ki našim kupcem lajšajo življenje v teh razme-
način kupcem še vedno omogočamo večji del svojih storitev, drugi rah. Tako smo z dobrim poslovanjem v maloprodaji uspeli kompen-
del zaposlenih je doma zaradi varstva otrok, tretji del pa na čakanju zirati tudi znatno upočasnitev v naših drugih dejavnosti.
na delo. Ponosni smo, da smo kljub izjemno težkim časom uspeli Prva stvar, ki jo boste storili, ko bo vsega konec?
obdržati vse zaposlene. V podjetju nas je zaposlenih več kot 400 Obiskal bom tiste najbližje, ki ji že dolgo nisem mogel, in na obisk
in vsi se dosledno držimo ukrepov ter priporočil za preprečevanje povabil prijatelje, s katerimi zdaj ohranjamo razdaljo. 
širjenja okužb z novim koronavirusom.

Prva stvar, ki jo boste storili, ko bo vsega konec?
V tem trenutku se težko osredotočimo zgolj na eno stvar. Zagotovo
bomo najbolj zadovoljni, ko bomo spet lahko odprli trgovine in še
naprej počeli to, v čemer smo najboljši – zagotavljali našim kup-
cem prvovrstno pohištvo, najsodobnejše tehnologije in vrhunske
gospodinjske aparate.

UTRIP UKCL

24

Andrej Dočinski, vodja Službe za informacijsko infrastrukturo in analitiko

Nov sistem elektronske pošte UKC Ljubljana

Z 8. 1. 2021 smo v UKC Ljubljana prešli Prijava v Microsoft 365
na uporabo novega sistema elektron- 1. V naslovno vrstico brskalnika vpišite: https://login.microsof-
ske pošte Microsoft 365. Prehod na
nov sistem je bilo potrebno izvesti za- tonline.com/. Priporočamo uporabo brskalnikov Microsoft
radi številnih zapletov v povezavi s sta- Edge oz. Google Chrome.
rim sistemom in potrebe po nadgradnji 2. V pogovornem oknu Vpis (Sign in) vpišite vaše uporabniško
uporabniške storitve. Prednost novega sistema je v njegovi ime, ki je sestavljeno iz vaše matične številke + @kclj.si. Izberite
stabilnosti, dostopnosti, predvsem pa v uporabi številnih gumb [Naprej] (Next).
novih funkcionalnosti za lažjo in učinkovitejšo komunikacijo
med zaposlenimi. Povečala se je tudi velikost uporabe po- 3. V prazno polje pod uporabniškim imenom vpišite geslo vaše
štnega predala, ki je po novem omejena na 50 GB (prej 15 enotne identitete. To je isto geslo, ki ga uporabljate za dostop
GB). do sistema EDGE, elektronske plačilne liste in nove spletne
Integrirane so storitve imenika, poštnega predala, koledarja, sku- pošte. Izberite gumb [Sign in].
pnih poštnih predalov in skupnih koledarjev ter upravljanje dosto-
pa in urejanja brez posredovanja operaterjev. Do pošte lahko do- 4. Če želite zmanjšati število ponavljanj postopka prijave, izberite
stopate preko namizne aplikacije Microsoft Outlook ali spletnega gumb [Da] (Yes). Če je računalnik v skupni uporabi oz. ga upo-
naslova https://outlook.office365.com. Postopek prijave je enak rablja več zaposlenih, potem izberite [Ne] (No).
za vse spletne storitve sistema Microsoft365 in je grafično prika-
zan na koncu članka.
Sodobnejša platforma prinaša tudi učinkovitejše varovanje elek-
tronske pošte in hitrejše razreševanje morebitnih težav. Ponudnik
zagotavlja visoko razpoložljivost sistema in učinkovitejše meha-
nizme varovanja, saj izpad storitve predstavlja incident svetovnih
razsežnosti. Nov način dela pa zahteva tudi previdnost pri postop-
kih, ki jih do sedaj niste bili vajeni. Največje tveganje predstavlja
kraja gesla. Prvo pravilo je, da vas za vaše geslo ne bomo nikoli
spraševali po elektronski pošti. Vsa opravila s spremembami gesla
lahko opravite na za to namenjenem portalu in s PUK kodo, ki jo
imate na papirnem dokumentu, s katerim vam je bil odprt uporabni-
ški račun. V primeru težav se lahko vedno obrnete na računalniško
podporo preko interne telefonske številke 29-90 ali e-naslova:
racunalniska.podpora@kclj.si.

MICROSOFT 365 (PREJ OFFICE 365)
Storitve v oblaku Microsoft 365 vključujejo elektronsko pošto,
digitalno shrambo, orodja za avdio in video komunikacijo, deljenje
dokumentov in hkratno delo na njih. Med njimi so programi, ki so
večini uporabnikov že znani: Word, Excel, Outlook, OneNote, Teams
in PowerPoint. V oblaku lahko vidite, ali drugi urejajo dokument, ki
ga trenutno uporabljate, lahko sinhronizirate dokumente s tistimi,
ki jih imate na računalniku, dostopate do svoje pošte, predvajate
PowerPoint prezentacije in še veliko več.

5. Odpre se vaša vstopna stran portala Microsoft 365, kjer izbe-
rete želeno storitev.

UTRIP UKCL

Številka 1 | februar 2021 25

Dajana Tatar, dipl. m. s., Reševalna postaja Ljubljana Miran Barukčić, poveljnik CZ UKCL

Prostovoljci LPP postali Civilna zaščita aktivno
častni reševalci UKCL podpirala aktivnosti
zdravstva
Epidemija covid-19 je močno vplivala na delo v celotnem
Kliničnem centru, zdravstveni sistem pa posledično deluje Leto 2020 je bilo zaznamovano z najhujšo zdravstveno krizo v
na skrajni meji zmožnosti. Med izčrpane zdravstvene delav- zgodovini samostojne države Slovenije. Prve registrirane bolezni s
ce, ki se soočajo s povečanim obsegom dela, je novembra covid-19 (okužba z virusom SARS-CoV-2) pri nas segajo v 4. ma-
2020 vstopilo dvajset sodelavcev LPP-ja. rec 2020, tem pa sta sledila prvi val okužb in razglasitev splošne
epidemije. Naglo povečanje okužb je močno vplivalo na delovanje
UKCL. Za pomoč pri vodenju UKCL se je aktivirala ožja skupina
štaba CZ UKCL, ki je prevzela vso koordinacijo s pristojnimi služ-
bami in resorji RS za krizno vodenje. Vzpostavila sta se e-naslov:
obramba@kclj.si in dežurna telefonska številka v dnevnem času
22-02 za sporočanje potreb iz UKCL CZ. Po vzpostavitvi sta se
začela koordiniranje in urejanje različnih nalog, izmed katerih bi iz-
postavili ureditev sistema psihološke pomoči za zaposlene UKCL,
ki deluje pod okriljem CZ UKCL. V začetni fazi so nam v pomoč pri-
skočili pripadniki MNZ (Policija) do časa aktivacije psihološke po-
moči z lastnimi resursi UKCL. CZ UKCL je nudila pomoč pri nabavi
in hranjenju OVO in urejanju DTS COVID oddelkov. 01. 11. 2020 je
na zahtevo vodstva UKCL prišlo do menjave poveljstva CZ UKCL.

Na Reševalni postaji so pomoč v teh mesecih zagotovili trije pro- Kmalu za tem je bil poslan predlog vodstvu UKCL za prenovo
stovoljci: Sedić Suvad, Bogojević Goran in Lučić Rade. Slednji je delovanja organa CZ UKCL po sistemu HOSPITAL INCIDENT
svoje začetke na Reševalni postaji opisal z naslednjimi besedami: COMMAND SYSTEM (HICS)/IPS):
»Misel, da prihajaš na covid delovišče, je vznemirljiva; doživljaš
strah pred okužbo, obdaja pa te tudi želja dati delček pomoči, kjer
je ta potrebna. Na Reševalni postaji delo ni monotono, opazujem
njihov hiter tempo, spremljam dogajanje, presenečen sem nad
reševalci, ki imajo toliko dela, hkrati pa ohranjajo pozitivizem in
nasmehe na obrazu. Najbolj pomembno je, ko vidiš, da pomagaš,
kjer lahko, v to pa te nihče ne sili, enotno se držimo vseh potrebnih
ukrepov. Tukaj, med reševalci smo bili zelo dobro sprejeti in se po-
čutimo dobrodošle.«

GD
ŠTAB CZ

SOJ ADMINISTRACIJA
IN FINANCE

KOORDINACIJA KORPORATIVNA
S SLUŽBAMI VARNOST

Zaradi povečanega obsega dela pomagajo pri logistiki, pri čiščenju VODENJE OPERATIVNI VODENJE
ter dezinfekciji postelj in reševalnih vozil. Prostovoljci so v naše delo NAČRTOVANJA VODJA LOGISTIKE
vnesli srčnost in energijo. Na različnih kliničnih oddelkih so prosto-
voljci, ki so nesebično nudili laično pomoč, omogočili lažje izvajanje STROKOVNA BPS SLUŽBE:
samega dela, nas razbremenili ter tako omogočili hitrejšo odzivnost SKUPINA ZA STROKOVNE TVS, CKP, SVZD
oziroma nemoteno izvajanje intervencij pri pacientih. PODSKUPINE OSKRBOVALNE
V zahvalo za prizadevanje ter vpliv na ohranjanje dobre volje v kolek- POMOČ
tivu Reševalne postaje jim je vodja Reševalne postaje Janez Kra- SLUŽBE
mar v skladu s svojimi pooblastili podelil naziv, »častni reševalec«
UTRIP UKCL − na ta način bomo povezani za vedno. Biti prostovoljec pomeni, da  Strateški nivo kriznega vodenja (štab CZ UKCL)
ponujate nekaj, kar ni niti potrebno niti obvezno. To nam da nov za-  Taktični nivo kriznega vodenja
gon in nas poveže v skupnem medsebojnem cilju.   Operativni nivo vodenja

26

Peter Jovičevič, Rdeči križ Ljubljana Aksinija Lahajnar, mag. prava, predsednica volilne komisije

Mojih 400 Volitve v Svet UKC Ljubljana

28. 10. 20 3. februarja 2021 je Svet UKC Ljubljana s sklepom razpisal
»Člani EPP. Prosimo, sporočite, če ste pripravljeni delati tudi v volitve v Svet zavoda, ker dosedanjim članom sveta poteče
popolni zaščiti v covid pogojih s covid pacienti ...« SMS sporoči- štiriletni mandat.
lo OZRK Ljubljana. Priznam, malo mi je bilo nelagodno, nisem bil
prepričan, kaj naj odgovorim. Dobre pol ure kasneje pošljem od-
govor: »Da.«

29. 10. 20 V skladu s Pravilnikom o volitvah predstavnikov zaposlenih v Svet
V predavalnici na hitro spoznamo UKC Ljubljana, kako uporablja- UKC Ljubljana lahko kandidaturo določijo zaposleni s podpisova-
mo osebno varovalno opremo, umivamo in razkužujemo roke. Vsak njem. V posamezni volilni enoti lahko predlaga kandidata s podpisi
od nas pove nekaj o sebi, začne se razporejanje po oddelkih. Po skupina najmanj 20 zaposlenih iz iste volilne enote. Vsak kandidat
naključju pristanem na Kliničnem oddelku za kirurške okužbe. Sa- mora podati pisno izjavo, da sprejema kandidaturo. V Svet UKCL
njalo se mi ni, kaj se sploh počne tam. ne more kandidirati in biti izvoljen zaposleni, ki je skladno s sta-
Naslednji dan ob 7. uri začenjam svojo izmeno. »Razkuži to, razkuži tutom UKCL imenovan za mandatno obdobje.
ono, ne v to sobo, v tej sobi to, s tem pacientom naredi ...« Mali mili- Kandidat lahko kandidira le v volilni enoti, v katero glede na plačno
jon informacij in nalog, jaz pa samo dve roki in dve nogi. Nekje okoli podskupino spada. Zaposleni lahko predlaga kandidata za člana
10. ure končamo z nego bolnikov ter čiščenjem bolnikove okolice. sveta s podpisom le na obrazcu, ki ga je določila volilna komisija.
Hitra malica, vmes pa: »Pridi pogledat, doktor ravnokar rane na Hkrati vas seznanjamo, da so ostali kandidati v volilni enoti nado-
podplatu obravnava.« Firbec, kot sem, in malici navkljub pridem mestni kandidati po vrstnem redu glede na prejeto število glasov.
gledati zraven. Malica je ostala v želodcu, jaz pa na poti iz oddelka
do ambulante. V ambulanti različne rane, vmes mi pokažejo še ope- “ Predloge kandidatov za člane Sveta
racijsko sobo in recovery. Delovni dan se je končal s spremstvom UKCL in pisna soglasja kandidatov h
pacienta na urgenco. kandidaturam dostavite najkasneje
Večino od teh 400 ur sem preživel v beli coni, razpet med ambulan- do 8. 3. 2021 do 12.00 ure
to in recovery. Veliko je bilo čiščenja in razkuževanja postelj, pol-
njenja predalov in omar z obvezilnim materialom, priprav pacientov na naslov: Predsednica volilne komisije Aksinija Lahajnar, Enota
na operacijo. Po operaciji sem pod nadzorom medicinske sestre za organizacijo in strateške kadrovske zadeve, Ljubljana, Bohori-
izmeril pritisk, saturacijo in pulz, če je čas dopuščal, beseda ali čeva 28.
dve s pacienti, in pod nadzorom medicinske sestre odstranjevanje Obrazec "Predlog kandidata za člana Sveta UKC Ljubljana" in
preveze. Dobra 2 dneva sem na Infekcijski kliniki pomagal čistiti in obrazec za pisno soglasje kandidata h kandidaturi sta priložena
razkuževati opremo, inventar ter odstranjeval smeti in perilo. in ju zaposleni dobijo v tajništvih OE, na intranetni strani UKC:
Teh približno 400 ur v več kot treh mesecih, preživetih na UKC Lju- www.intranet.kclj.si ali pri predsednici volilne komisije Aksiniji
bljana, je bila nepozabna izkušnja. En velik hvala OZRK Ljubljana, Lahajnar, v Enoti za organizacijo in strateške kadrovske zadeve. 
RK Slovenije, da sem dobil možnost pomagati na UKC Ljubljana,
da nas je vse prostovoljce sprejel. Seveda pa hvala tudi vsem za- UTRIP UKCL
poslenim na KOKO, da ste me prenašali toliko časa, za vse izku-
šnje in da ste me naučili veliko novih stvari. 

Številka 1 | februar 2021 27

V spomin: Jolanda Jezernik Leskovšek med operacijo leta 1988

Jolanda Jezernik Leskovšek

Jolanda Jezernik Leskovšek je bila
ključna oseba pri utemeljitvi in ra-
zvoju otroške srčne kirurgije v Slove-
niji. Od leta 1976 so po njeni zaslugi
v Univerzitetnem kliničnem centru
Ljubljana kot prvi v takratni Jugosla-
viji začeli kirurško zdraviti zapletene
srčne napake že pri novorojenčkih
in dojenčkih za vso takratno skupno
državo.
Jolanda Jezernik Leskovšek je bila
rojena 13. januarja 1933 in je zaključila
študij medicine 14. junija 1957 ter nato
5. maja 1959 z odličnim uspehom opravila strokovni izpit. V osrednji
slovenski bolnišnici je bila zaposlena od leta 1960, in sicer od leta
1964 kot srčna kirurginja na Kliniki za kirurgijo srca in ožilja.
Na strokovnih izpopolnjevanjih v tujini je preučevala metode zaš-
čite srčne mišice pri operativnih posegih z daljšimi anoksičnimi
zastoji srca in leta 1975 pri nas uvedla modificirano kemično kardi-
oplegijo po intenzivnem izpopolnjevanju v ameriških srčnih centrih
v Clevelandu in Bostonu. Leta 1980 je v domače okolje prenesla
postopke perfuzije in hipotermije za otroke v prvem letu življenja
ter začela z zdravljenjem zapletenih prirojenih srčnih napak naj-
mlajših otrok, zaradi česar je leta 2010 prejela državno odlikovanje
red za zasluge.
Od leta 1987 do upokojitve leta 1992 je vodila Kliniko za kirurgijo
srca in ožilja.

Sodelavci Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja 

V spomin:

mag. Maja Kotar

Iščem te v travah, Mag. Maja Kotar se je leta 2011 zaposlila
iščem te v morjih, v UKC Ljubljana kot poslovna direktorica
najdem te v zvezdah, Stomatološke klinike. Leta 2013 je prev-
ki sijejo name. (Mila Kačič) zela tudi poslovodenje Kliničnega inštituta
za medicino dela, prometa in športa ter In-
IN MEMORIAM štituta za medicinsko rehabilitacijo. Svoje
delo je opravljala odgovorno in vestno, pri
tem pa jo je vodila tudi misel, narediti največ
kar se da za tiste manj srečne.
Sodelavci Stomatološke klinike, Kliničnega
inštituta za medicino dela, prometa in špor-
ta ter Inštituta za medicinsko rehabilitaci-
jo se Te bomo spominjali s hvaležnostjo in
spoštovanjem! 

28

Založba UMco predstavlja knjigo avtorja Lewisa Dartnella:

IZVORI

Človeštvo in razvoj civilizacij je bilo podvrženo mnogim de-
javnikom izven našega nadzora, vendar noben dejavnik ni
tako pomembno vplival na nas kot okolje, ki nas je obdajalo
in ki smo se mu morali nenehno prilagajati.

“ Prav povezavo, ki jo igra geografija
in geodetska zasnova naše okolice
na razvoj človeške družbe skozi čas
raziskuje avtor Lewis Dartnell
v svoji knjigi Izvori.

Ko se ozremo po človeški zgodovini se pogosto osredotočamo Pot na katero nas popelje ta knjiga vam bo
na prelomne dogodke ali pomembne osebnosti, ki so spremenile odprla oči za izvore mnogih zanimivih stalnic
smer razvoja človeštva. Manj pozornosti pa se namenja naši oko- našega življenja in razodela kako zelo je naš
lici, kljub temu da gre za veliko bolj očiten in hkrati pomemben de- vsakdan podrejen silam zemlje, ki so izobli-
javnik, ki nas je ključno zaznamoval in pogosto začrtal kovale naše okolje in navade. Avtorju to uspe
smer našega razvoja. Poleg naše vidne okolice pa je z mešanjem
vsebina zemlje pod površjem igrala nepredstavljivo Pregled človeške zgodovine skozi geološke
veliko vlogo pri oblikovanju sodobnih človeških družb. plasti zemlje razkrije mnoga presenetlji-
Surovine s katerimi je razpolagal človek ob pričet- va odkritja in vzorce obnašanja, ki jih avtor
ku izgradnje civilizacije niso bile pomembne samo predstavi bralcu skozi mešanico znanstvenih
za njegovo preživetje in uspeh, temveč so bistveno razlag in humorja, predstavljeno na sproščen
vplivale tudi na pot razvoja te civilizacije v prihodno- ter berljiv način. Vsekakor pa lahko v njegovih
sti. Več kot samo to, da so se pod površjem skrivale izsledkih pridemo do zanimivih ugotovitev, kot na primer vzpore-
surovine in pomembni gradniki za zgodnje civilizaci- dnice med geološkimi silami in evolucijo, goratostjo pokrajine in
je pa se v knjigi Izvori postavijo primeri kako je geolo- razvojem demokracije ter mnoge druge zanimivosti o tem kako je 4
ška zasnova tal pod nogami vplivala tudi na navade milijarde let geološke evolucije vplivalo na 4 milijone let človeške
ljudi in njihovo obnašanje. zgodovine. Vse to pa so procesi, ki se še vedno odvijajo. Klimatske
Avtor v knjigi skozi večje zgodovinske dogodke po- spremembe, kroženje zraka in svetovnih morji ter nenehno premi-
tegne vzporednice med izidom teh dogodkov in lo- kanje tektonskih plošč so vse procesi, ki se dnevno ovijajo pred
kacijami na katerih so se odvijali, postavlja pa tudi nami in bodo diktirale naš razvoj še dolgo v prihodnost.
širše trditve o tem kako so določene civilizacije bile Knjiga Izvori nam torej postreže s pregledom človeškega razvoja
že od začetka na poti do uspeha predvsem zaradi območja, ki so od kultiviranja prvih pridelkov do volilnih rezultatov v sodobnih
ga zasedla ob pričetku svojega razvoja. Te trditve tudi podkrepi s državah in neverjetne povezave, ki jo predstavljajo tla pod našimi
jasnimi in razumljivimi razlagami o tem kako točno so sestavljene nogami na oblikovanje človeških civilizacij. 
geološke plasti pod zemeljskim površjem ter kako lahko vplivajo na
dogajanje višje od sebe.
V množici tovrstnih opisov v knjigi lahko bralec zasledi naše začet-
ke in najde tudi podlago za mnoge strukture, ki diktirajo življenje v
naši sodobni družbi. Prav tako pa postreže z možnimi rešitvami za
mnoge izzive s katerimi se soočamo danes. Čeprav gre v knjigi za
berljivo mešanico zgodovine in znanosti pa bo na bralca nedvom-
no pustila največji vtis velika vloga, ki so jo igrala tla pod našimi
nogami (in njihova vsebina) za smer človeškega razvoja.

SPONZOR KRIŽANKE

Številka 1 | februar 2021 29

GINEKOLOŠKA KLINIKA Ginekološke klinike IPP
JUboaKlznCbici–isi3anm. bnoialaddavsltparooenpnjeeod,vekeljjeleikrkos1e1p.mo1.h2bv0ialal2oo1cpoeedlorpitrunašenčmaenunaao.droddeillkihu. Ležala sem 8 dni v SpdNbKprppnzioaooloareasitmšjui1ianzmto9rozojagpe.,nčve1amoča,a.nzbed2.nnocDid0imoviž,ea2aesooljkll1eebjke,ouŽtmarmleaaeBpmevlsoopi1dnm.eehboa1dvčhvz2vauvgačo.l5atomla!ael0kispktvaiiioetnlncaosljei1repkz4elmoola.id3ntruunai0ensjodeipnipnteeaebakdhcooieoapildkeekovdiančp,epziktinlkuoiknajjusvaee,ltBokpubeivr1ri,ljsg.naedneeaipenzmosjmcettiim,nerkekpntoiburošjoeiuvzvpaao.artrSpolanarfpdeaemrivmsenleijjoeaaždnlitsiavaca.lijHdlnesnevsenalakmojuilona!

Vsem en velik poklon.



DPznpaaronirjreavnoeda7dri.rj1baej2evat.nnbb2eeiic0lmje,d2kpvoi0oslsgsorlaoeibnbdmieulnem,oapzbpasmo1p9braoei.n2mbno3i,ilniovnvuelpman(ohkdeorkaovonrdočkindmaaiilšljaesnzmeačicrejveiezsLsspejnuoecabranorlrojodasb.knleBeiamprsroeorPzediznaziklojtaiurhmifškab,nočnijmoeitmkbaiaenililPvatzzoaptmtropraairrkjonaaadovl.i OČESNA KLINIKA
ali celo z obema).
Pnnaoohžsavoalboloisla,tdnbreui bgsaapbopimacinjoIirmejen(zoeanimnaeMondjaatrleuahšoodb,vhiezkhmrajeetnibipi–laavšzkemodlaivkneoorb, ikamobasicteeim, ekvapitrdeišerlinahcviomp, beoinrovsades- Spoštovani,
prosila za njuni imeni, da si ju zapišem). pChnktrnsoptzloraievajeaavbošdekahmnevtvessnnalrkečenitmtophloaačodedaka.pjvadneaanVavnbirsmnlajajeit,eioounuoumdsnp,prpsddlperjnrpjoe.uaiiaolzidrčtmintkdcidijmoaedeonijeidreenžonoeapdvokan,jbbm,teča.okv,tdboie,acliraepeaaočdenusi,rnetnlakknsiimjpehonšotipeksrrnmetoptaeedeasgeogjrtgj,eomiiložseaideldzlnketrozedpažnaiodaičsjieonensov.udeobzjŽelngppojnzavčieemalrazsblrpečnoolaosneiidoamjtvfimkiajčmeitehseeoiunssep,vk,en»kaaviiajajolpo,oaaiacld.mrsonijziotlSerav1japaoeaok8popblozlgs,inavij.ovuikelzvaano1btolosk.votšsordia2jeaeslčosotsoottma.b0aetbeePvdzke«sb2ereadodprnaian1rečpabsor,lezzeidpkonmrblagvjogovtrsujiseieollodsltlmeadeeagžebusgdidanjlomršžetae,davaoaibkndvzeepvkpoičolnplnojšzgiačzusenaratan.aetotnrmšivneijekzfgjhozloe.ikavebal,l,eamdijpniugpdejvnv-eraejoar,a.teklčvcšenrtegBojvoenieoo,alemavenpovdmvvnzrdoraso.dkeabtaeemPtbrauddavnisar,nšonratiatispionhina-ojo-l-eae
Vkosejesboilboilreeszehloudsotr, opkaosvenem,ipjeoszkduesloil,eksoot dsaeičmimamboolbj prilagajati mojim željam, dr. Barbara Cvenkel.
sebi za podporo prijate-

ljico. Zato res vse pohvale še enkrat.



Spoštovani,
ne vem, na koga se obrniti, zato vas prosim za pomoč.
MsneeomgjievpiaommpeožjeeroKpdoruihs. vPtianrliaov.azRasovsdseielmazszaeapmroasdvlievznalaešt,iekpniosircooedmonitiršponokimcaiab2giv6aal.il1ao1.bc2ep0lo1tr9eod.dPeunoi.snIlmaplraaite
krasno osebje!❤️
MkMooinsjtaliampkrt, oidršaantiimjašatpušadejeeenmntkoaoli,omkčei jueadlpinpoarm.iLimaegepakol.abSpilapribrpooossriloead,sučpe.oImmmeinlijamihjekzoaJrupalodijmiapaKrgoaatrnitbeiočnlei-k.
Lepo Vas pozdravljam



činskih zdravil Iskreno se izzavhevdaeljnuojeompedrra. cLiujomoijdusXtohpeavamtureižnnnicjeegtoevrizkairpuoršzkitiiveeknipoi dznaopsroin-
Poskusila sem jo poiskati sama, ampak žal neuspešno. fesionalno
prijetno vzdušje v kirurški dvorani.
Res bi jo rada kontaktirala in se ji zahvalila! Mogoče imate kakšno številko ali
vsaj informacijo, kateri fax je obiskovala. Mogoče jo poiščem tam? Vse dobro še naprej!
Vmeomre, dmapjeozčaubditni,akparkoošmnjiarn, aamspeamkbpiulanzcaaraimdiannjee.kNoaproesdeilbanjeoreensevregliijko in ne KKNtnOMOrbašaaejeTvoZlmremjOegAapeneaRšpdTlkta.oeAorRDatnlhKoAtajivecgAnhVaiibev.ljLMaoaisNlalkzAahoaOzoTdleuedOKrls.kiomŠLIptRitetOveiuUšunžGpnkRUsnIoaeJGiKko–tOCIupuJordiLdOnaijvuvsdIlobtjNre.azlKjnniačirjnukiosaappt–ae–rinrmtvauoices.rairojnikknoaiharrnebriekeorbrdegridierheal ilmdneok.pPnilnjoousročmedihbadetlenejlierphka
vtis.

RSvmKBepTddsosaPkmneomŽGnsipatpVlžirpdnpehteaelesoižlurgoalbv.gcejšoeipermmtnrIoimitkalinagelvoočiavoedlvozVehvšnnaivd)zasračazočlain.jaamzeamunsissiniIclmhpvbeenjpeKeotavnlotmšistemdhetoirietlztautmaenl,cirgčoitlbpdkikčioiuoarnvjUiiioo.iaps,tlnv.naspkuKnhngo.oeogoočvoamCzspojszaiasmeečrpaselvdpinberuijdipgaanseoanž,vneašdnetdndijnhimipaiunGohro2ho.oiaselnanm1sMolmt.deablpogjdue1iotavoird2icemd.jeoDrčoei.slk.nsd,ob2lueuppasesivav0larvpnkanzlRincn2aeeaviopjheeiscahč0ksohpvek.uevrernrz,eavpnsdbasdaivlpeakottdjtriaueireuprab.m,kanjnnhl,dreg.ujouadioiummpcotd.iviv,arpiszVeoz(nvivlplsvdne.aifseino.ei.hittsesndzjudsoipormdžbpceue2ouk.reois.rčriČ0hppsamtavnnvarr2erndziaoiatm.ggj1,.upčem,lrsieoi,rghrnoLDaoodtjnoekonjanjfaIoaseejvSnaa(epmmbasZppgCmeopnirDreeoOeismoeenlOnoujpsgGL.djabla,rleajjvaEeldilmngirežmjrkKLeei.jnmpmoeg-tuimonaoveohepat.uitns)i-daarennč-er.-,j,--u BOLNICA PETRA DRŽAJA
Pohvalila bi revmatologijo – bolnico Petra Držaja.
Oče je bil veliko let pacient dr. Martine Plešivčnik-Novljan.
Izrekamo velik poklon in pohvalo za kompleksen pristop k zdravljenju.
Zdravnica je preprosto odlična, prijazna, dostopna in srčna.
Velikokrat sem očeta spremljala na preglede in ga čakala po aplicira-
nju biološkega zdravila.
Opazovala sem zaposlene in pristop do bolnikov vedno zelo oblegane
bolnišnice. Res redko vidiš tako prijazno in potrpežljivo osebje.
Oče je 1. 1. 2021 umrl. Želel bi, da VAM povem, kako rad je imel ose-
bje Petra Držaja, koliko jim je zaupal in kako zelo je spoštoval svojo
zdravnico.

KAJ MENIJO O NAS ZDRAVSTVENI DELAVCI URGENCA
DrdŽtarauedadlsgibimtiive, sivbesaiplvmioatčamviksjeozetavedhz.ovtarbalrijolnziianvvsdsvaeo,jjekeamtrenpgaoamččneimentuepprzeoajmlkjuaodgniae, ticni,vzdsaaetmsoe,. sŠnOVUtoerbppaopaetcbeomtijerjsaa,pkemdvrb2aniileo2a.mjvž.pino1a.loat2sebh0triki2szobae1vi svrsraavsadadej aamstopza4paol-olhhleevvptiaanonllmiiopllaaoahgmcgčeeaeir.ltrojePkut.oejnNotopčrarieojiTlssebrtedpeabišslnijaeenRdhapievbrua.iirčlsagpzeirannepcojeirsmeztkaaurrnaazistdaenihpozidtakrrdonacjviiangi!inscatorogzklaiolvuvo--.

Mojemu otroku ste močno polepšali bivanje pri vas. Naj povem, da jo zna že čisto
na pamet.

30 Prelepa gesta. Hvala iz srca.

NEGOVALNA BOLNIŠNICA medicinske sestre opravljajo svoje delo. Oblečeni v skafander delajo
Pozdravljeni, v prostorih, ki so zgolj improvizirani za bolniške sobe s posteljami in še
marsikaj.
žončbnvebaaojčulvvslianmeeuvsizškzNupičodozeavorugazldazddvo2arlvoojaer4akivzntl.unndi1jžan1iirkb.aba(i2ov,toson0sllcnerta2eovdijšv0ejvnnesinjddičekec-ou:mi1zp9Lvzn,ksjduolztrjbaaua2lnrvčj1aanjnuddniocniamoi1k,)6VoaBsr.tjeeaoe12gmzgreoa.d2bvajoie0tnlčaro2gbev1itSs1laj,aupe.kkhrSjbieoapkirdldeosmnolzjoealionvnppjinkoooto,ttčuke,eedbikkimrnaezmaledzi osrzijzaejdpjvoerrslaemčjpevjeerenloj.me,jtVav-ii
srVzpžnZeaesoaddkjagzrormjakeulečovologobbndzijiimeiabnllcoaoeikzanigvalsniBnjacčpemotea.egoS,rcuojagekuivnanalhoeilurskiadtstdkrodeetoaitioll,galoenalsnkatsžamoeietkzjržzoapoajjeežpbokvnloo.pebboOlvoteiisllnelčaozntonneovozoipmsmdpčoezrtaiamadivmjsvroeoapulsajčbverllez.asnonVdttberjeveeirlglajekle2aivplnknol1roozjosieddkt.onsnrri)aatčjiaa,vtsennlesmtjaejueejtaenojzkojevaesbč,lzpioiemsdtotkaraskaaojovlvn(ježmeliojantepošlonžlvilezodajaegklzltsauiztaveunbkšnldoioeoal,i. zlčoDiakonrno.,ajsSomjaeu,ejthberjeaoižldakbsoetipllmiansoitšptkatrro,oeivkvnpaiauomntjgekjioaujzve.ieonslropuraodizrzouorebmčdrielonavooažacnulejmoansivirtljanetaonskantraaoinntvjizescaoomčn. Iuoamtjsene,gailnaa. Psnoeoečmkdeavtvzoaeamillniankoojreastvvurneedo--i
skDorkk. aSratuethrviamzdeiolablničičkaolsovvzaeajkepoovgpzoidsvraoal,rv,vlčjeekntajuekdšvinlžoihežiplraaozr1me2se-nuriarčhnneotmavkedoleikzloodvrtnarvuiknduiak. Niinki osbtievstsueadd-i,
tmŽvTeeiedožžl-kjikem1ioh9gsa,rskaeioizzčmpmaernehetordvaaagsihlintim.ativvpceljoelaivklmozptrnodoičekeallaokvtniipezilv,iakkteioajtpkeeršažknavaivlhkjeaornrianjkezonmvleiespprararkiičhpoaodzkmnoneovovagnvnlaiemegpharvuiidzdruedelsraazoavvmpljteleacntkojeou-.

zzŽdaerplaeovlsaljleebnnijisahi,,dsdoaabjebssoi emndeenpdooicigzinčresrpškalojijvooisdveoirbzojaesdeinmbj,eekglioarebašotuoljjšmeejaop. žoigvlojejenjzaaindesleovinčavseuč
Prosim delite zahvalo na pravo pot.

Lep pozdrav.

URGENCA KO ZA ABDOMINALKO KIRURGIJO
Spoštovani,
sŠnOVUtoerbppaopaetcbeomtijerjsaa,pkemdvrb2aniileo2a.mjvž.pino1a.loat2sebh0triki2szobae1vi svrsraavsadadej aamstopza4paol-olhhleevvptiaanonllmiiopllaaoahgmcgčeeaeir.ltrojePkut.oejnNotopčrarieojiTlssebrtedpeabišslnijaeenRdhapievbrua.iirčlsagpzeirannepcojeirsmeztkaaurrnaazistdaenihpozidtakrrdonacjviiangi!inscatorogzklaiolvuvo--.
SpZbnivs2snoPaieaee0rhdioOsmezmv2rpoksDva0ešegJeilBteral.imae:abTUl»vnecnopsOsDeieksrjeeziČorEe.ama,ptNdENpltioiuarjcspOičiIjhioNeavlusDojsmautpsvOePisolo–pbpDUkszprjnroneuGvSioastami,OčTsštsvloIlivbpVekdpJoairOdarlzešIujtiMoedRcseegbrapbEr,eadriaSimanNmvellivAePlt.vosnsrvJRaezvaii,ndNzIemvsJurtapEeaAumsnrv.niZeVsesiLenEEtsvtaovNaoDroheepnzp,kOčniOjdeoraei,aorHKubviptrepasiARoarlatnJlnAeaipctakBn2rDiikeeeoo1REendl.vv,Ud.L,tdii(,romeAJKaetvcaJeO,r.meikkdPOsČmoiitžri«s,nuibdi)otsraea
Mojemu otroku ste močno polepšali bivanje pri vas. Naj povem, da jo zna že čisto kZiarutorgsijeeoUbKtCejLp, ršielopžnoossetbiezjadhovca.ljdurj.eTmadvesjiePj einktiapri,adbr.dmomedin. alne
na pamet.

Prelepa gesta. Hvala iz srca.

pš8ok.oh1.dv2able0o.2.K1esrvvaerbjeiltinsohdčneervknooopbrreajvenmaavtaenpirnitaožubrgee, jnecpirvaav,šdeakkldinaikj deozbairtaedtiundjieknaekšpnoo- 
dtpvsizseSnosotaerbrpetpommarrooetikbhšaihbNoddtkvrnvooaaooanevmdlklhiiaijmpamoiainntohbriBazdV.očgdluaanueritšrnaotnkjeeavueekks,zsirlirtaaevnpuvplateenrioorngšninssfidnijoomlosioesrr.eemntOdomikeed,adt.dlvcbolNaaoiiirlvjlaočeajUciji.mplevoSKarmpzCtlesaverjeovherLbmikzkUrjiouiaosKszvbnezenCloaajr,oapuandLnespdaajaruoaaaKn,bmmtzalliiajvpnaiihnnipinščviodamenad,amledipalsmaalozeiasvsvomhseesdevgevdjaemoelmolku
dč.Vv.usZ.oaasstpakaminmutuskaos)ejošjetšurnpišbiltleo–.zuii,lPdidpampazrveroaeojitnajkvalojotmeazmvuznphs,aoporičklibosisiej,aiihntrlkzozieva,jnaemamsiisnl.loiljdaIruemnnohcžnoekpivejaosnoorlaotetvzvitet.aheinumnolenrikdgsmesouoekpudnparseecojopjlethserore,veemvdajbaner,lnujuolpuijgtrzankeiuamovgursvglstveveampadonkurejšnpcesrnoretidiliis!mhezntNdlandoorpaieakiajrnlvopevonmortjveioddnk,j,nkuoiphvio, asasrpsepropo,nnrknogeotiatogjsseesjetoimmnhndgin,okn(ame,pittpkjrapiaeoivnidpsknčevaaoaaipzrtrsdneanreiemlja-ie-.
Hvala vsem in naj
Lep pozdrav vaša obravnava ostane na točno takšnem nivoju.

KO ZA TORAKALNO KIRURGIJO s(obrZžvadiaaovsdlhjleeejnvelmearknaluuvoade, apogpmoprrzeekeatdlorhtiaucvčvcsudaniei.lijihokmlai.irHmKtuuvrleagdanvuil)edv,džiskjnriei.,amsmteoserserdvrem.čssMn,enkimimiehčranosmjoselutissajĐtelcrimaoeremklipšimčnirluiasjžazriizvcannlejtueiemmsnnpjpzseeire.všeHsnndtekoarrmanaometpi -

ppSnlbNaooieihčemtbiektninillokruooajue,ozimsnntbaaeoirdh.jrnžHnistnmejroveojoooa,tpjlpdaseaaokam.sovmsvezdoooldiojčkvirmbaapmivilrzisiovahptpjhiviortvbearsalenširlžeeaaiinmndngoijt.oiosvRistnčaaepnnsnsoejkunjdurpiubpčoimnonNddaisae,aotzsjctkaaktuehajomvSokvao,eecklaibdeatillgmkluoioatbzsnsraoaepelnnjmostedvesounejoc-i
Želim Vam vse dobro in Vas lepo pozdravljam.

KAJ MENIJO O NAS

Številka 1 | februar 2021 31

nagradna križanka

3K TIMI AMERIŠKI RAZPIŠE GA PREBIVALKA KAREL
ZAJC PEVEC SODNIK ISTRE TRILLER
TEKOČINA ZA (ROY)
OSVEŽITEV
DEL ROKE NEKDANJA KDOR NI PREBIVALEC
KOŽE ITALIJANSKA EVROPEJEC AKRE

LIRA

KAR SE
ZRASTE

BRUTO­ OČKA
REGISTRSKA

TONA

DEKAGRAM DUHOV­
FR. MODNA ŠČINA
POP DESIGN:
ZNAMKA … BOŽIČNO
PREDP., KI NOČ
POMENI
ð VASA
ENO ČUBRILOVIĆ

ðÐ SPRAVITI
V RED
IZRAŽA
ŽIVO, SEATOV … HRUPA MOČNO NARAVA
GAŠENO AVTO ZA NIČ ZANIKANJE ZAPISI ZGO­
ABRAHAM AM. RAPER DOVINSKIH
LINCOLN JEDRSKA DOGODKOV RONALD
ELEKTRARNA SLOVENSKA (KRAJŠE)
ŠP. SLIKAR PO LETIH JADRALKA VODJA
MIRO
OSTANKI MAUČEC OKTOBRSKE
STISNJENE­ REVOLUCIJE
GA GROZDJA

NEKDANJI NAKANA LJUBLJAN­
ŠVEDSKI PREMIK SKA VELE­
DIRKAČ ROKE BLAGOVNICA
(RONNIE)

GORA NI EVA CIVILNI NAREJEN
NORA, TISTI MOŠKON OBLASTNIK IZ LEDU
JE …, KI GRE V FEVDALNI ZNAČILNOST
ZVEZNA DRAVE
GOR DRŽAVA V TURČIJI
LENNONOVA AFR. REKA
ZDA
VDOVA LED (ANG.) CIKL. NI­
(YOKO) HANJE ŽIVLJ.
PROCESOV
VELIKONOČ­
PREBIVALCI NA JAJCA ARTHUR
(KRAJŠE)
ITAKE PREPROST,
NEPRISILJEN

OKRAŠENA PODOBA JUTRANJICA
ZAČETNA KRISTUSOVE
ČRKA V MATERE TOPILO
TEKSTU ZA LAK

OZEK NEKDANJA ZDRAVILNA DOHODEK IZ
(KOS ARGEN­ RASTLINA KAPITALA
KRUHA) TINSKA IZDELKI
POLITIČARKA ZA OKRAS
PERON TELESA

ŠVEDSKI IZPOSO­
SMUČARSKI JEVALNICA
AVTOMOBI­
CENTER
LOV

ČA­ČA­... IGRALKA OTROK
EISEN­ ZUPANČIČ
HOWERJEV 3. PROGRAM
VZDEVEK RADIA

SLOVENIJA

LETALEC PESNIK
ŽUPANČIČ

ČLEN

PRIZANES­ PRIZORIŠČE Za vsak žep
LJIVOST POLETNE
PEVKA www.trik.si
ERBUS OLIMPIJADE
1996

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE
dopisnici) najpozneje do 15. marca 2021 na naslov: Univerzitetni ŠTEVILKE:
klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 1. nagrada: Barbara Grčar
2, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov: soj@kclj.si, s pripisom ZA 2. nagrada: Mojca Avbelj
NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, 3. nagrada: Jaka Lampič
kamor vam pošljemo nagrado. 1., 2., 3. nagrado, knjigo V opoju narcisa, Loti Palmer, je
Nagrade prispeva založba UMco: prispevala založba Chiara
1. nagrada: knjiga Izvori, Lewis Dartnell
2. nagrada: knjiga Razpon, David Epstein
3. nagrada: knjiga Plan B, Matjaž Krivic , Boštjan Videmšek