UKC LJUBLJANA - INTERNO December 2020

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana december 2020 | št. 06

45 let tovarne zdravja
"Iskrena hvala Vam, drage sestre"
Slovenska vojska, zaveznik v epidemiji
Sporočilo športnikov: V slogi je moč
Neprecenljiva pomoč prostovoljcev
V spomin: Zora Konjajev

kazalo

3 UVODNIK: Decembra 1990 je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh
Elizabeta Bobnar Najžer, predsednica sveta pacientov UKCL treh zborov z veliko večino sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti
in neodvisnosti Slovenije, ki mu je sledil plebiscit 23. decembra 1990.
AKTUALNO Potekal je tudi v UKC Ljubljana (glasovanje na fotografiji Joca Žnidar-
4 45 let tovarne zdravja, prelitih v radijske valove šiča). Na njem smo prebivalci Sloveniji izkazali neverjetno enotnost,
6 Pogovor z Janezom Poklukarjem na Valu 202 kako reševati svojo prihodnost. Ob tokratnih lepih prednovoletnih že-
8 Kako sem prebolela covid-19 ljah vam čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
9 Fotoreportaža Matej Povše: UKCL v drugem valu covid-19 SPUKC - Sindikat zdravstva Slovenije je v izvedbi s teatrom Cizamo
10 Miti in dejstva o cepivih proti covid-19 in v sodelovanju z UKC Ljubljana več kot 180 otrokom iz vse Slovenije
11 Pismo Staneta Mesca: »Iskrena hvala Vam, drage sestre« uspel pričarati kanček prazničnega vzdušja prek videokonference na
12 Slovenska vojska v času epidemije: »Tudi v drugem valu ohranjamo daljavo. Obiskal jih je dobri mož, se z njimi pošalil, jim povedal pravljico
in z vsemi skupaj zapel pesmico. Foto: Andrej Dočinski
zmogljivosti in izvajamo vse naloge«
13 Predsednik Pahor vročil Jabolko navdiha prof. dr. Andreju Janežu Pogum nam vlivajo tudi spodbudne misli, kakršne smo prejeli
14 Slovenski športniki pozivajo: skupaj premagajmo korono! od Marte z Blok. Iskrena hvala!
15 Covid-19 in kognitivne motnje
15 Bojana Beović na čelu zbornice

STROKOVNO
16 Ljubljanski grad na svetovni dan nedonošenčkov vijolično osvetljen
17 Svetovni dan antibiotikov: Ohranimo učinkovitost antibiotikov
18 Življenje z luskavico: Ob uspešnem zdravljenju lahko dosežemo

zelo dobre rezultate

UTRIP UKCL
19 Reševalci, zdravniki, policisti in gasilci so enotni:

»Varujmo življenja, vozimo trezni!«
19 "Muzejska" najdba v garaži reševalcev
20 »Prostovoljstvo mi daje osebno zadovoljstvo«
21 V bolnišnični šoli na pomoč otrokom zaposlenih
21 Dobre želje in lepe misli bolniškega duhovnika
21 Donacija Nomaga reševalcem UKCL
22 Wuhobrani za ušesa zdravstvenih delavcev
22 Čebelarji za male sladkorne bolnike

23 Zahvala po obnovi dela starega OP bloka na Ortopedski kliniki

23 Končana 3a-faza gradnje Urgentnega kirurškega bloka

24 Ideje za praznično obloženo mizo iz kuhinje UKCL

26 IN MEMORIAM: prof. dr. Zora Konjajev, dr. med.;
prof. dr. Božo Kralj , dr. med.; mag. Rajko Črnivec, dr. med.;
Irena Šimon, Klavdija Bučar, Tanja Lož

29 KAJ MENIJO O NAS

34 SPONZOR KRIŽANKE: Založba Chiara predstavlja V opoju narcisa

36 NAGRADNA KRIŽANKA

uvodnik

NE ODLAŠAJTE Z OBISKOM ZDRAVNIKA Interni časopis Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana
Svet pacientov se je konec novembra seznanil z ukrepi in stanjem, v katerem se je v teh december 2020, številka 06
časih znašel UKCL, in s spremenjenimi pogoji dela. Predstavila sta nam jih generalni Univerzitetni klinični center Ljubljana
direktor in strokovna direktorica. Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija
V svojem in v imenu pacientov naj se najprej zahvalim tako vsemu zdravstvenemu Glavni urednik: Janez Poklukar, dr. med.
osebju kot tudi drugim zaposlenim v UKC Ljubljana za profesionalno in predano Uredniški odbor:
zagotavljanje zdravstvenih storitev v epidemioloških razmerah. Zahvala gre tudi vsem • prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med.,
družinam zaposlenih, ki so trdna opora svojim dragim.
Informacija, ki smo jo člani sveta pacientov dobili iz prve roke, je veliko bolj spodbudna višja svetnica
od tiste, ki jo izvemo iz medijev. Predvsem nas je izjemno razveselilo, da je UKC Ljubljana • Jure Brankovič
praktično ohranil večino svoje običajne dejavnosti ter da sprejema vse bolnike, tako • Alenka Klun
tiste z boleznijo covid kot vse druge. V javnosti se je namreč ustvaril vtis, kot da so Lektoriranje: Nina Krajnc
bolniki z drugimi boleznimi prikrajšani za oskrbo. Nekatere operacije bodo seveda Fotografije: Tina Roš, Adobestock, Istock
morale počakati, na žalost se bodo podaljšale čakalne dobe na posameznih področjih, Fotografija na naslovnici: Andrej Dočinski
a nas resnično veseli, da so pacienti obravnavani enako kot pred epidemijo covid-19. Oblikovanje: Ana Vedlin
Ob tem velja poziv zdravstvenim odločevalcem, da že sedaj razmišljajo o zagotavljanju Tisk: Grafex d.o.o., naklada: 3.000
dodatnih sredstev za opravljanje tistih posegov in operacij, ki so sedaj odpovedani.
Vse paciente pa pozivam, naj ne odlašajo z obiskom zdravnika, naj v primeru kakršnih VABIMO VAS, DA TUDI VI
koli sumov ali skrbi bodisi poiščejo stik s svojim zdravnikom bodisi pokličejo na 112, kjer SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS
jim bodo svetovali, ali je prevoz v bolnišnico nujen ali ne. Vsaj za UKCL je očitno, da vsi
postopki normalno potekajo in sta zagotovljeni strokovna medicinska pomoč in oskrba. Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu
Kar nas, predstavnike društev pacientov skrbi, so statistični podatki, s katerimi smo bili 2021 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri-
seznanjeni, in sicer da se je med prvim valom epidemije covid-19 bistveno zmanjšalo spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti
napotovanje bolnikov, predvsem s kroničnimi boleznimi, v Klinični center. Vzrokov je v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne-
verjetno več, vendar nas le-ti ne smejo odvrniti od odgovornosti za svoje zdravje. Zato je do 1. februarja 2021. V uredništvu si pridržujemo
še enkrat priporočilo vsem prebivalcem: znake katere koli bolezni jemljite resno in ne pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora
odlašajte z obiskom pri zdravniku. V UKC Ljubljana boste deležni enake pomoči kot prej. fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektori-
Vse poti, ki potekajo po UKC Ljubljana, so razdeljene na varna in covid območja, tako ramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov:
da je odveč strah, da bi se covida nalezli v Kliničnem centru; verjetnost je pravzaprav [email protected].
manjša kot marsikje drugje. Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši
Srčno želim vsem: naj prazniki potekajo sproščeno, naj bo na delovnem in zasebnem prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali
koledarju prav vsak dan veliko zadovoljstva, sreče, veselja in smeha, podprtega z 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte
dobrim zdravjem. posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif),
minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno
Elizabeta Bobnar Najžer, navedite ime avtorja fotografije.
predsednica sveta pacientov UKCL
Glasilo v
Življenje ni narejeno iz želja, elektronski
temveč iz dejanj
obliki na:
vsakogar izmed nas. www.kclj.si

(Paulo Coelho)

Spoštovani,
želimo vam vse najlepše v letu 2021.

Avtorica likovnega izdelka: Eva, 7. razred, Bolnišnična šola OŠ Ledina, Pediatrična klinika Ljubljana

Alenka Klun, Služba za odnose z javnostmi UKCL

45 let tovarne zdravja, prelitih v radijske
valove: »Še vedno ste hiša odprtih vrat«

V času, ko je na Valu 202 nastajala nanizanka o UKC Lju-
bljana, ki so jo naslovili 45 let tovarne zdravja, je novinarka
Tatjana Pirc spoznala srčne ljudi, zaradi katerih zdaj še bolj
verjame, da so veliki večini zaposlenih na UKC Ljubljana pa-
cienti res na prvem mestu.

“ Prijetno sem bila presenečena, da so
me v teh zoprnih časih, ko je zdravstvo
najbolj na udaru in v prvih bojnih
vrstah, prijazno sprejeli, odgovarjali na
moja vprašanja, mi potrpežljivo razlagali
zapletene strokovne stvari ... Še vedno
ste hiša odprtih vrat, čeprav so na vhodih
varnostniki, ki preverjajo, kam greš,”

je svoje vtise strnila radijka.

Glede na to, da sami prihajate iz velike hiše, torej RTV Slovenija, Katera zgodba izmed teh, ki ste jih zabeležili, se vas je najbolj
nas zanima, ali ste opazili kakšne podobnosti oz. vzporednice dotaknila?
med ustanovama? Dotaknile so se me vse zgodbe, nekaj misli
Na skupne imenovalce ustanov in podjetij, ki imajo globoke kore- sogovornic in sogovornikov, ki so mi jih
nine, tradicijo, bogato zgodovino, sem postala pozorna, ko sem več zaupali, pa so se mi, v to sem prepričana,
kot pol leta pripravljala dokumentarno serijo Adria4ever (podkast za vedno vtisnile v spomin. Na primer,
Vala 202) o našem nacionalnem letalskem prevozniku. Takrat sem ko mi je primarij Dušan Vlahović pri-
naredila več kot petdeset intervjujev z zaposlenimi, ki so bili z Adrio povedoval, da se človek na smrt, čeprav
povezani od leta 1961 naprej. Adria Airways, ki je ponosno vzlete- se z njo srečuje vsak dan, ne more in ne
la in zelo žalostno za vedno pristala, je kot nekakšno svarilo pred sme navaditi. "Brez empatije ne gre. Če je
neodgovornim početjem s pridobitvami, ki so rezultat neizmerne nimaš, najbrž to ni posel zate," je rekel.
volje, poguma, garanja naših staršev, dedkov, babic ... Priznam tudi, da sem s težkim srcem vstopila
Kaj imata naši hiši skupnega? Znanje, tradicijo, številne dosežke na Klinični oddelek za intenzivno terapijo
in presežke, pa tudi pripadnost, ki jo čutimo do ene in druge. Ko otrok Kirurške klinike UKC Ljubljana,
nas družba potrebuje, pa zaposleni stopimo skupaj in brez panike, kjer se zdravijo najtežje bolni otroci,
odločno in odlično naredimo, kar je treba. Kar poglejte, kako UKCL pa so me ogrele besede glavne me-
in RTV delujeta v času pandemije. dicinske sestre Matjane Koren Go-
Ostati pa moramo realni. Med dobrim najdemo tudi marsikaj gni- lja, ki mi je zaupala, da ne zna povsem
lega, ti veliki sistemi, žal, nimajo dovolj notranje moči, da bi zmogli zapreti vrat oddelka, ko odide domov.
vse, kar je slabo, izkoreniniti, odstraniti, izpljuniti. To moč jim po- "Če se znajdemo v najtežjih trenutkih,
gosto načrtno jemlje tudi zunanje okolje, ki s svojimi ravnanji, ka- so z nami izjemni ljudje," sem pomislila.
drovskimi posegi ali odločitvami škodi našima hišama. Poklon in Zgodba o odnosu med pacientom in zdravnikom se me je tudi zelo
čestitke pa zaslužijo vsi zaposleni, ki so ponosni, da delajo v teh dotaknila. Najprej sem srečala Florjana Omejca, ki mi je povedal o
ustanovah, ki vztrajajo, se slabim in škodljivim praksam upirajo, se prometni nesreči, ki se je zgodila leta 1992, ko je imel enajst let,
zavedajo poslanstva in odgovornosti, ki jih imamo, in dajejo vse od takrat je malo manjkalo da bi izgubil obe nogi. Takole je opisoval
sebe za svoje uporabnice in uporabnike, bolnice in bolnike ali pos- zdravnike in medicinske sestre v kliničnem centru: "Zame so dali
lušalke, poslušalce, gledalke, gledalce ... vse od sebe. Rezultat je tukaj, imam svoje noge!" Potem sem na
ortopedski kliniki obiskala tudi njegovega zdravnika, prof. dr. Ma-
AKTUALNO teja Drobniča, ki je dejal, da je zaupanje med zdravnikom in bolni-
kom zelo pomembno, da je največ vredno, če se zdravnik poskusi
postaviti v pacientovo kožo in oceniti, kaj bi naredil sebi, če bi imel
takšne težave.

4

Ali pa, ko mi je Mojca Blatnik, ki živi v skupnem gospodinjstvu z Kako ste se sploh lotili raziskovanja tako dolge dobe in tako
UKC Ljubljana že 37 let, potrdila, da v 22 letih, odkar vodi službo velike ustanove, nato pa se odločili, na kakšen način boste vse
za bolniško prehrano in dietoterapijo, nad svojimi podrejenimi ni še skupaj "zapakirali"?
nikoli dvignila glasu: "Menim, da je treba z zaposlenimi delati lepo, Navdih za to, da sem potrkala na vrata UKC-
da se marsikaj doseže s pogovorom. Če delaš lepo z zaposlenimi, -ja, je skrit v stropu glavne avle klinične-
potem ti z lepim tudi vračajo." ga centra, kakor si ga je zamislil glavni
projektant UKC akademik arhitekt dr.
Mojca Blatnik in Tatjana Pirc Stanko Kristl, ki je letos dobil Župan-
čičevo nagrado mesta Ljubljane za ži-
V tehnično-vzdrževalnem sektorju sem spoznala simpatične fan- vljenjsko delo. UKC Ljubljana je takrat
te, ki so takoj povedali nekaj krepkih, vzdušje je postalo sproščeno na svojem Twitter profilu objavil foto-
in nasmejali smo se od srca. Marko Turenšek pa si je na koncu grafijo teh pločevinastih krožnikov, ki spo-
pogovora zaželel: "Da bi ljudje, ki vstopajo v klinični center z upa- minjajo na ženske prsi, zaradi česar naj bi se
njem, našo hišo zapuščali z nasmehom." vsi v tej avli počutili varne kot v materinem naročju. Ob tem je bilo
omenjeno tudi, da letos UKC praznuje 45-letnico odprtja osrednje
45 let tovarne zdravja: stavbe. Postala sem pozorna, pobrskala sem po spletu in našla še
https://val202.rtvslo.si/zgodbe veliko zanimivih podrobnosti. Pomislila sem, da je leto 2020 zara-
di epidemije poseben čas, ko ne bo proslav in praznovanj, da pa bi
Posebna izdaja internega časopisa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, november 2020, številka 05 Val 202 lahko objavil nekaj zgodb o tem, kako je nastal UKC Lju-
bljana, na kakšnih zgodovinskih temeljih stoji, k temu pa bi dodali
45 let še nekaj sodobnih fragmentov.
Vsega se o UKCL ne da povedati, ker je prevelik ... Ja, brala sem
središča znanj za zdravje Slovenije zgodovinske knjige o zdravstvu in medicini na Slovenskem, o tem
(1975–2020) sem se pogovarjala tudi s prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec, redno
UKC Ljubljana je 29. novembra praznoval 45. rojstni dan - 45 let od profesorico in predstojnico Inštituta za zgodovino medicine na
uradnega prevzema in selitve v našo stavbo ob Zaloški cesti. So- Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, v radijskem časopisnem
delavci Službe za odnose z javnostmi smo ob tej priložnosti prip- arhivu je sodelavka našla kup časopisnih člankov o kliničnem cen-
ravili Zbornik o nastanku UKC Ljubljana z nekaj zanimivi mejniki in tru, tudi prilogo Dnevnika, ki sta jo ob odprtju novega kliničnega
zgodovinskimi podrobnostmi. Tiskana izdaja bo centra pripravili Anka Štrukelj in Neva Železnik, poklicala sem
v dopolnjeni obliki izšla naknadno, digitalno pa Nevo, ki je z veseljem prelistala prilogo, saj je ni videla že 45 let.
lahko že preberete: Zelo sem počaščena, ker me je v atriju svoje hiše sprejel tudi dr.
https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_ Stanko Kristl, s katerim sva o prvih idejah, projektiranju in gradnji
obiskovalci/obvestila&id=5766 UKC klepetala kar nekaj ur. Še dobro, da naju je takrat grelo toplo
jesensko sonce.
Tako je začela nastajati serija 45 let tovarne zdravja, prispevke
smo objavljali vsak dan na Valu 202, sicer pa smo objavili tudi se-
dem daljših epizod o UKC v podkastu Vala 202 Zgodbe in spletne
članke z zgovornimi fotografijami. Podatek o tem, da so v prvih le-
tih klinični center vzhičeno imenovali tovarna zdravja, sem našla
v neki brošuri ... Prav na 29.november, ko UKC Ljubljana obele-
žuje svoj rojstni dan, pa je bil Nedeljski gost Vala 202 dr. Janez
Poklukar, generalni direktor UKC Ljubljana oziroma direktor tovar-
ne zdravja (izvleček iz intervjuja preberite na naslednjih straneh,
op. a.).
Vsem pošiljam čestitke, zahvale in pozdrave, še posebej bi se rada
zahvalila tudi zaposlenim v službi za odnose z javnostmi UKCL, ki
so mi odpirali vrata, pomagali vzpostavljati stike s sogovornicami
in sogovorniki. Ko sem v trdi temi tik pred začetkom "policijske ure"
sredi Ljubljane snemala pogovor z vodjo službe Juretom Brankovi-
čem, sva ugotavljala, da imava oba sanjski službi, v katerih se delo
nikoli ne konča. Če ne prej, se oglasim malo pred 50. obletnico. 

AKTUALNO

Številka 6 | december 2020 5

Tatjana Pirc, Val 202

»Vsi v UKC Ljubljana smo res veliki
srečneži, ker smo dobili priložnost,
da lahko delamo skupaj«

Pogovor z Janezom Poklukarjem na Valu 202 Foto: Maruša Kerec

“ Verjetno bo možno živeti podobno,
kot smo živeli pred epidemijo, ko
bodo zasedenosti kapacitet za covid
v bolnišnicah padle pod 70 oziroma
nekje med 50 in 70 odstotkov trenutnih
kapacitet, kajti rezerve moramo imeti za
primere morebitnih ponovnih poslabšanj,

je v pogovoru za Val 202 med drugim povedal generalni direktor
UKC Ljubljana Janez Poklukar. Vabljeni k branju izvlečka intervjuja,
ki ga lahko v celoti poslušate v spletnem arhivu Vala 2020.

AKTUALNO Tule imam odprto Letno poročilo 2019, samo na strani, kjer Rekli ste, da se borite za vsakega zaposlenega, organizirate
so zelo zanimive številke. 8.359 zaposlenih, 1.410 zdravnikov, prevoze, prenočišča, da lahko vsi delajo. Koliko je v povprečju
zobozdravnikov, 3.933 medicinskih sester, 2.138 bolniških recimo zaradi covida vaših zaposlenih doma?
postelj, 118.204 pacientov, ležalna doba 6 dni in več kot 764 V povprečju imamo nekje med 180 in 250 zaposlenih doma zaradi
specialističnih zunajbolnišničnih obiskov. Bodo te številke za okužbe s covidom. In približno še enkrat toliko v karanteni zaradi
leto 2020 zelo drugačne? kontakta, tako da skupno nekje med 400 in 500.
Ja, epidemija je tudi v osrednji slovenski bolnišnici povzročila do-
ločene spremembe v programih, v reorganizaciji, tako da prav go- Pred časom smo brali novico, da ste v UKC Ljubljana sprejeli
tovo ne bomo dosegli 118 tisoč letnih hospitalizacij in 764 tisoč nekaj otrok, ki imajo vnetje več organov in da je to posledica
ambulantnih pregledov, ti rezultati bodo nekoliko nižji. Ampak lahko obolelosti s covid-19. Zdravstveni delavci in epidemiologi,
povem, da smo bili po prvem valu tako dobro na poti, da v kolikor infektologi opozarjate, da so lahko posledice tudi pri najmlajših
ne bi bilo drugega vala, bi kljub vsemu dosegli zastavljene cilje. Za- hude.
vedamo pa se, da tudi danes covid pacienti v hospitalni obravnavi Ja, res je, da ko je virus tako razširjen v populaciji, kot je v naši, iz-
predstavljajo cca 20 % bolnikov in da 80 % predstavljajo bolniki redno pogosto obolevajo mladi in tukaj drži statistika – na toliko in
brez covida. In morda preveč zadnje dni, zadnje mesece govorimo o toliko obolelih mladih imaš tudi hujše zaplete. In v tem tednu oziroma
covidu. Ne smemo pozabiti, da je velika večina bolnikov brez covida. v zadnjih dneh smo sprejeli kar nekaj huje obolelih mladih z zapleti
po prebolelem koronavirusu. To niso enostavne bolezni. Hkrati pa
Kolikšen del programov v UKCL teče po planu? je treba poudariti, da narašča tudi število nosečnic, ki so okužene
Po planu tečejo predvsem tisti programi, ki jih ne smemo opustiti. in težje zbolijo. Tako da nosečnice spadajo v rizično skupino in to ni
To so pediatrični programi, to so infektološki programi, porodniški hec. Virus ne izbira, napada tudi najšibkejše člene med nami in do
programi, programi, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in zdravljenjem njih ni prizanesljiv. To se lahko zgodi tudi kateremu koli od nas.
raka. Tukaj so vse naše prioritete in z vsemi silami se borimo, da
obravnavamo vse v času, da je njihovo okrevanje oziroma zdravlje- Skratka, jemati ga resno in se obnašati odgovorno. Vsi.
nje optimalno. Odgovornost je v nošenju mask, razkuževanju rok, distanci in ta-
kojšnjem umiku iz družbe v primeru pozitivnega izvida. To mora
UKCL ima tudi nov covid oddelek, ki ste ga naredili v rekordnem storiti oseba, ki je pozitivna, pa tudi vsi neposredni družinski člani
času, v desetih dnevih. oziroma drugi člani družbe, ki so v tesnem kontaktu s pozitivnim.
Ta oddelek lahko sprejme 150 pacientov v izrednih razmerah, z
zasilkami pa tudi 300. Gre za postavljanje novih standardov z vi-
dika izvajanja investicij in z vidika odgovornosti za samo izvedbo.
Prednost te lokacije je v vsej logistiki, ki jo ima bolnišnica zraven:
od diagnostike, CT-aparatur, magnetnih aparatur, operacijske dvo-
rane, do kadra, ki je neposredno tukaj. Potem pa tudi vse napelja-
ve, inštalacije, kisik, prezračevanje in ne nazadnje tudi prehranska
služba, čistilni servis.

6

SPLETNE OBJAVE IN POHVALE

Večkrat opozarjate, da lahko zmagamo le skupaj.
Glejte, dejstvo je, da epidemija bo pustila posledice na vseh nas.
Če malo karikiram, bo pustila globoke brazgotine na naših srcih.
Ne samo neposredno, to kar ugotavljajo danes zdravniki, ampak
tudi posredno. Dnevno je v zadnjih tednih umrlo med 30 in 50 ljudi.
Ampak to ni kdor koli, to so naši starostniki, naši starši, naši stari
starši, bratje, sestre in teh 50, ja, si morda najlažje predstavljamo
z avtobusom. Številka ne pomeni nič, morda pa neka primerjava z
avtobusom odgovori na to vprašanje.

“ Moja pohvala v času epidemije gre
vsem mladim, kajti takšno angažiranje
študentov, kot smo mu bili priča zdaj v
času epidemije, pripravljenost za pomoč,
kakršno koli pomoč, je res neverjetno in
morda smo dobili novo priložnost za skupno

medgeneracijsko streznitev ter pričetek
sprejemanja reform, ki jih odlagamo že
10 let. Torej vsi vemo – zakonodaja o

dolgotrajni oskrbi, o zdravstvu, o sociali in
tako naprej. Tako da na mladih svet stoji.

Verjamem, da bomo ob upoštevanju tega, o čemer sva govorila,
marca v Planici vsi skupaj spremljali naše orle. To mora biti naš cilj.

Kaj menite, čaka UKCL po epidemiji?
Dejstvo je, da danes 20 % bolnišničnih postelj zaseda covid, sicer
bi ga ne-covid zdravstveni programi. In vsi ti pacienti, kljub vsemu,
nekje so. Tukaj gre za veliko odgovornost in po drugi strani zahvalo
strokovni direktorici Jadranki Buturović Ponikvar in glavni medi-
cinski sestri gospe Zdenki Mrak, ki skupaj s svojima strokovnima
svetoma res požrtvovalno gledata na vsakega pacienta, na vsako
specialnost in na vse zaposlene znotraj strok na način, da ne samo
obvladujemo covid, ampak da bomo obvladovali ne-covid tudi po
epidemiji oziroma da ga maksimalno obvladujemo tudi med epide-
mijo. In to je ključno. Moram pa poudariti, da so ne glede na pove-
dano danes čakalne vrste v Kliničnem centru Ljubljana krajše, kot
so bile.

intervju dr. Janez Poklukar:
https://val202.rtvslo.si/2020/11/
nedeljski-gost-232/

AKTUALNO

Številka 6 | december 2020 7

Kako sem prebolela COVID-19JanaBenc,dipl.m.s.,zaposlenavUKCLjubljana
1. Sreda 4. 11. 2020. Dopoldanska izmena v službi. Očala in maske
nosim od prvega dneva, ko nam je bilo to naročeno. Bila sem že 9. Temperatura 37,4, 37,2, 38,2. Kuham si čaje. C-vitamin. Brez vo-
večkrat v stiku s pacienti s covid-19. Ne kadim, ne pijem kave, nja, okusa, apetita. Kosti me ne bolijo. Počutim pa se utrujeno in
upoštevam navodila. K domačim na Primorsko nisem šla od prestrašeno, saj mi je temperatura narasla in se potim. Noge pa
razglasitve 2. vala epidemije. Ne bojim se zase, bojim se za so- imam mrzle. Kiham. Oblečem si nogavice, da se mi noge ogreje-
rodnike. Ker sem v srednjih letih, sem utrujena še bolj kot mlaj- jo. Pomagajo mi telefonski pogovori s svojci. Biti v izolaciji in se
še kolegice. Ob prihodu na delo si izmerim telesno temperaturo: spraševati, kaj in kako bo, je grozljivo.
normalna. Dopoldne si jo še večkrat izmerim, ker čutim utrujenost
in vročino v glavo. Drugače pa sem zelo bleda. To pripisujem pre- 10. Temperatura 37.0, 37.3, 37,6. Počutim se rahlo bolje. Brez vonja,
obremenjenosti v službi in jesenskem času. Popoldne si zopet iz- okusa. Veliko spim.
merim telesno temperaturo 37,3. Suh kašelj, utrujenost. Bolijo me
kosti. Čudno se počutim. Utrujena padem v posteljo. Glavo imam, 11. Temperatura 37,0, 37,2, 37,0. Še vedno brez vonja, okusa, apeti-
kot da imam praznino v njej. ta. Utrujena sem, kot bi bila v vojni z virusom.

2. Ob 2. zjutraj si izmerim temperaturo: 37,7. Ta temperatura vztra- Naslednje 3 dni je telesna temperatura normalna. Brez vonja, oku-
ja cel dan 24 ur. Enaka temperatura 37,7. Zjutraj grem na test. sa apetita. Počutje slabo, kašelj. Utrujena. Spim cele dneve. Kupim
Pozitiven test za covid-19. Obvestim osebnega zdravnika, de- si vitamine, sredstvo za izkašljevanje. Osebna zdravnica mi pred-
lodajalca. Kljub povišani telesni temperaturi imam apetit. Jem laga, naj še ostanem doma, ker sem zelo utrujena. Po enem ted-
vse živo – sladko, slano, kislo. Ne počutim se slabo. Malo sem nu grem na odvzem krvi v laboratorij. Kri je v redu. Jetrni testi so
prestrašena, ker moram biti v izolaciji. v redu, crp je še povišan. Okus se mi je izboljšal 20. dan po okužbi.
Vendar nimam še pravega izostrenega okusa. Vonj se mi je delno
3. Sledi dan slabega počutja, kašlja, bolečin v kosteh in tempera- povrnil. Apetit se mi je rahlo vrnil. Zaželela sem si jote, zelja, čipsa.
ture 37,3. ki rahlo niha. 37,3, 37,2, 37,4. Nimam apetita. Prisilim se Vsa ta hrana še vedno nima pravega okusa. Shujšala sem. Vsak dan
nekaj pojesti in popiti. Ležim v postelji. Prebava deluje. Ponoči hodim uro po zraku, a se vrnem zelo utrujena. V službi so mi dali še
spim kot dojenček. Občutek imam, kot da imam prazno glavo. par dni dopusta, da pridem k sebi. Posledice, ki je pustil covid-19?
Kot je napisano, telesna temperatura ni bila prav visoka. Počutje
4. Temperatura 37,3, ki rahlo niha. Počutje slabo. Brez energije. pa je bilo zelo slabo. Grozljiv je občutek, ko izgubiš vonj. Strah te je,
Brez apetita. Izgubim okus. Bleda kot zid. Prisilim se, da pijem ko se ti 6., 7., 8. dan stanje slabša, namesto da bi se ti izboljševalo.
C-vitamin, ki ga pijem ves čas bolezni, in C-vitamin s cinkom. Ne Izolacija, ko si sam in se ne smeš nikogar dotikati, je precej grozlji-
morem nič. Ne morem brati, jesti. Dremam v postelji. Kličejo me va. Ne veš, kako se bo na vse to odzvalo tvoje telo. Sem zdrava. Kaj
svojci, prijatelji. Kar mi zelo pomaga, saj sem v izolaciji. pa tisti, ki imajo pridružene bolezni?
Pohvaliti pa moram vse na Covid točki v Ljubljani. Profesionalen
5. Temp 37,0, ki se ne premakne. Poleg okusa izgubim vonj. Poču- odnos. Prijazna zdravnica me je poklicala po telefonu in mi pove-
tim se grozno. Ne vonjam niti čistila v kopalnici. Steklenico dam dala, da sem zbolela. Ponudili so mi pomoč. Nekoga, ki bi mi kaj pri-
k nosu. Ničesar ne vonjam. Grozljiv občutek. Glavo imam polno. nesel iz trgovine. Prav tako moram pohvaliti prijazno gospo Mileno
Sem brez apetita. Skuham si nekaj, ki nima ne vonja ne okusa. Tavčar iz NIJZ Koper, kamor spadam, ki me je prijazno nagovorila,
Prisilim se, da pijem. Dremam cel dan. Kašljam. Osebna zdrav- me pomirila. Obljubila sem ji, da bom napisala, kako se spopadam z
nica spremlja moje zdravstveno stanje po telefonu. Opozori me, boleznijo in ji to tudi prilagam. HVALA! 
da se mi lahko stanje 6. oziroma 7. dan poslabša.
AKTUALNO
6. Temp 37,3, ki je cel dan ista. Zopet me bolijo kosti, brez vonja
okusa, apetita. Počutim se slabše. Kot bi me zajela depresija.
Spominjam se vseh hudih in težkih stvari v življenju. Veliko jo-
kam. Težje diham. Kašljam, bleda sem. Prijatelj mi prinese do-
mačo juhico in naprstni saturator. Izmerim si saturacijo 98 %.
Oddahnem si in počutim se bolje.

7. Počutim se slabše. Bolj kašljam. Izmeček, kot pri bronhitisu.
Temp 37,2, 37,4, 37,5. Saturacija v redu. Brez vonja, okusa, ape-
tita. Takoj, ko nekaj pojem, se uležem v posteljo in spim do 2 uri
kot dojenček. Ponoči spim do 12 ur. Strah me je, da se mi bo sta-
nje poslabšalo.

8. Temperatura 37,2, 37,4, 37,7. Temperaturo si merim 3x na dan,
vendar ne ob točno določenih urah. Veliko spim. Brez vonja,
okusa, apetita. Saturacija v redu: 97 %. Namesto da bi se poču-
tila bolje, se počutim slabše. Kiham.

8

UKC Ljubljana v drugem valu covid-19 AKTUALNO

Matej Povše, fotoreporter

Matej Povše je tokrat pripravil fotoreportažo o delovanju osrednje slovenske bolnišnice v času epidemije na infekcijski kliniki ter na
covid-oddelkih v Bolnici Petra Držaja v Šiški. Nastale so pretresljive podobe, ki pričajo o resnosti te bolezni in zahtevnih pogojih dela
v izrednih razmerah, v katerih smo se znašli.

Številka 6 | december 2020 9

Služba za odnose z javnostmi UKCL

Miti in dejstva o cepivih proti covid-19

AKTUALNO Cepiva so naše največje, morda celo edino upanje za to, da varnostne ukrepe, torej nositi zaščitno masko, paziti na varnostno
se epidemija covid-19 kmalu konča. A novice o razvoju ce- razdaljo in si pogosto umivati roke.
piv, ki razveseljujejo stroko, so v zadnjem času pospremili
številni zapisi na družbenih medijih, ki med uporabniki širijo MIT: »Več ljudi bo umrlo zaradi posledic cepljenja proti covid-19
dvome o ustreznosti cepiv. Mnogi so skeptični tudi zaradi kot zaradi virusa samega.«
hitrosti, s katero so cepiva razvili: ali so resnično dovolj var- DEJSTVA: Čeprav mnogi trdijo, da se nima smisla cepiti za bole-
na in učinkovita? zen s tako nizko stopnjo smrtnosti, je treba poudariti, da 1-odsto-
tna smrtnost pomeni, da je covid-19 desetkrat bolj smrtonosen kot
V nadaljevanju pov- sezonska gripa.
zemamo besedilo ug- Klinični poizkusi kažejo, da so, kot že omenjeno, stranski učinki ce-
ledne Mayo Clinic, v piva le kratkoročni blagi ali zmerni. Pomembno je tudi dejstvo, da
katerem so ovrgli nekaj po cepljenju nisi okužen s covid-19, saj ne gre za t. i. živo cepivo.
mitov o cepivih proti Poleg tega, da se cepimo zato, da ne bi zboleli, je pomembno tudi,
covid-19, ki se te dni ši- da preprečimo širjenje virusa in okužbe, ki bi lahko vodile v dolgo-
rijo še hitreje kot virus ročne posledice za zdravje soljudi.
sam … Čeprav nobeno
cepivo ni 100-odsto- MIT: »Cepiva proti covid-19 so razvili, da bi nadzirali ljudi prek mi-
tno učinkovito, je cepljenje vedno dobra izbira, saj prednosti pri kročipov v možganih.«
zdravih ljudeh prevladajo nad tveganji, sporočajo. Tudi strah, da bi DEJSTVA: Mikročip v cepivih ne obstaja in s cepivi ne bodo sledili
nam genski inženiring pod pretvezo cepiva trajno spremenil genski ljudem ali zbirali njihovih osebnih podatkov. Ta mit se je na spletu
zapis ter vplival na naše misli, telesne funkcije in počutje, je odveč. rodil spomladi, potem ko je milijarder Bill Gates dal izjavo o digi-
MIT: »Cepiva niso varna, ker so jih tako hitro razvili in testirali.« talnih certifikatih glede cepljenja, ki pa z mikročipi in omenjenimi
DEJSTVA: Številna farmacevtska podjetja so v razvoj cepiv proti cepivi nimajo nikakršne povezave.
covid-19 vložila veliko sredstev, saj je pandemija ustavila tako re-
koč ves svet. Tudi zato je bilo možno hitreje in učinkoviteje delati, MIT: »Cepiva proti covid-19 lahko spremenijo naš DNK-zapis.«
kar pa ne pomeni, da so lahko zaobšli varnostne postopke ali se DEJSTVA: Cepiva, ki bodo, kot kaže, prva na tržišču, so tipa »mes-
izognili testiranjem. senger RNA«, krajše mRNK. Če poenostavimo, ta delujejo tako, da
celicam v telesu sporočajo, kako izdelati virusni protein, ki sproži
MIT: »Covid-19 sem že prebolel, zato se mi ni treba cepiti.« imunski odziv telesa. Vbrizgavanje mRNK v telo na noben način
DEJSTVA: Trenutno še ni dovolj podatkov o tem, kako dolgo po ne vpliva na DNK celic, saj mRNK telo hitro razgradi in se je znebi
okužbi smo zaščiteni pred vnovično okužbo s t. i. naravno imu- kmalu po tem, ko opravi svoje delo, torej ko celice proizvedejo do-
nostjo. Zgodnji dokazi kažejo, da naravna imunost na covid-19 ni volj virusnega proteina, da sproži nastanek protiteles.
dolgotrajna, a zaenkrat tega še ni mogoče trditi z gotovostjo. Na
kliniki Mayo priporočajo cepljenje tudi tistim, ki so covid-19 že MIT: »Cepiva proti covidu-19 povzročajo poškodbe posteljice pri
preboleli, a svetujejo, naj cepljenje odložijo za približno 90 dni po nosečnicah.«
prvi diagnozi. Tistim v karanteni po bližnjem stiku z okuženim ali DEJSTVA: Po objavi novice, da bi lahko cepivo proti covidu-19
tistim, ki kažejo simptome covid-19, cepljenje odsvetujejo. povzročilo poškodbe posteljice oz. težave pri njenem nastajanju
in s tem splave, se je odzvalo več strokovnjakov s področja imu-
MIT: »Cepiva proti covid-19 imajo resne stranske učinke.« nologije, mikrobiologije, biokemije in infektologije. Navedbe so po
DEJSTVA: Pri cepivih proti covid-19 poročajo o kratkoročnih bla- njihovih pojasnilih neresnične.
gih ali zmernih reakcijah, ki se razrešijo brez zapletov ali poškodb. Kot je objavo povzel imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan, bi lahko ce-
Pri 15 odstotkih cepljenih je bil to boleč predel cepljenja, pri približ- pivo povzročilo nastanek navzkrižno reaktivnih protiteles, ki bi bila
no polovici pa so se pojavile sistemske reakcije, predvsem glavo- zaradi strukturne podobnosti hkrati usmerjena proti virusnemu pro-
bol, mrazenje, utrujenost, bolečine v mišicah ali povišana telesna teinu S in proti človeškemu proteinu posteljice sincitin-1, s tem pa
temperatura, ki je trajala dan ali dva. Ti stranski učinki pa v resnici naj bi cepljenje povzročilo poškodbe posteljice in s tem splave.
kažejo, da se imunski sistem dobro odziva na cepivo, in so pogosti A kot je poudaril Ihan, je novica o poškodbah posteljice izmišljena
tudi pri ostalih cepljenjih. in brez znanstvene utemeljitve, saj tovrstnih napovedi o nastanku
navzkrižne avtoimunske reakcije ni mogoče dati oz. je mogoče za
MIT: »Po cepljenju proti covid-19 mi ne bo treba več nositi maske.« praktično vsak človeški protein "napovedati" podobno navzkrižno
DEJSTVA: Morda bo trajalo dolgo, preden bodo lahko vsi, ki se že- reakcijo, čeprav v praksi vemo, da to ni res.
lijo cepiti, prišli na vrsto. Pomembno je vedeti tudi, da cepivo sicer "Če bi bila možnost navzkrižne avtoimunosti realna, bi tudi okužba
ščiti pred boleznijo tistega, ki je bil cepljen, ni pa znano, ali je lahko z novim koronavirusom povzročila splave pri nosečih ženskah, saj
tudi po cepljenju še vedno prenašalec bolezni. Dokler o delovanju pri okužbi nastajajo enaka protitelesa kot po cepljenju. A tega po-
cepiva ne bo znanih več podrobnosti, je treba še naprej upoštevati java ni, ginekologi to najbolje vedo," je pojasnil. 

10

»Iskrena hvala Vam, drage sestre«

Pismo Staneta Mesca

Rad bi vam napisal nekaj besed, s katerimi bi se Sicer bi še ostal na prej omenjenem mestu, a sta se našli soba in
vam rad zahvalil. V dveh dneh se mi je ob di- postelja v njej. V bolnišnici sem prvič, zame torej še vse novo v sta-
agnozi moje bolezni postavil svet na glavo. rem. V sobi s štirimi posteljami so že ležali trije bolniki. Starček, ki
To vam je dobro poznano, zato o tem ne je nenehno povzročal težave, mlad človek, ki je trpel silne bolečine,
bom pisal dalje. Na vaš oddelek sem bil in starejši možak iz Bosne s slabimi možnostmi za preživetje. Pri-
sprejet zvečer ob devetih. Zaradi pomanj- dem še jaz, z ne vem kakšnimi izgledi, na srečo brez velikih bolečin.
kanja prostora v sobi so mi namestili pos- Zopet pričnem opazovati to neverjetno organiziranost, prijaznost
teljo na hodniku. Sestri, ki sta mi namestili do pacientov in med sabo, medsebojno pomoč, nasmeh, ki tu toliko
posteljo, sta se mi nekajkrat opravičili: »ne pomeni. Vse to sem po telefonu omenil tudi ženi. Dejala mi je, da
imam kljub vsemu čast spoznati delo sester, ki nesebično in srčno
vem, zakaj, saj nista krivi oni«, sem pomislil. stojijo ob strani človeku, ki je nemočen. Delo poteka čez cel dan, od
Celo noč sem imel možnost opazovati njihovo delo, ki se – kot sem zgodnjega jutra, pa vse do naslednjega. Skoraj nemogoče je dou-
videl – ne konča niti ponoči in niti malo. Mesto, kjer sem ležal, je meti, kaj lahko naredi človek, predan in posvečen svojemu delu, kar
bilo nekakšno središče zunanjega dogajanja. Tu mislim na tekanja te sestre zagotovo so. Vse ob nasmehu in neverjetni prijaznosti. V
iz pisarne v bolniške sobe. Delitev pižam, sortiranje papuč, sreče- vsem času svojega življenja nisem bil tolikokrat nagovorjen z gos-
vanje z bolniki, starimi, mladimi, čistilkami, zdravniki in še marsikaj. podom. Poudaril bi rad tudi njihov neverjeten pomen v družbi, ki pa
Vse to me je močno presunilo, zato tudi pišem. Kaos, ki ga običajen je sramotno ocenjen tako s strani, upam ne veliko, ljudi, predvsem
človek skoraj ne more normalno obvladati. Sestre so ga. Dobro- pa s strani politike, ki odloča o njihovem plačilu, pa naj bo najmanj
voljno in tudi smeje. Stavba, stara skoraj sto petdeset let, zagoto- grobo rečeno: »Sram naj jih bo od pete do glave«.
vo ne pripomore k normalnim razmeram za opravljanje njihovega V neki anketi vprašajo, kaj bi storili, če bi imeli to moč. Moj odgovor
dela. Prej sramota, kot kraj za tako delo osebja, pa tudi za počutje je sedaj brez pomisleka: »Celotno politiko in razne organizacije bi
pacientov ni kaj pozitivno. za nedoločen čas poslal sestram pomagat prati umazane riti paci-
entom in ko bi spregledali, bi jih izpustil.«
Še ena plat je, ki bi jo rad poudaril. Malokdo se poleg vsega časa, ko
so v podaljšanih službah (verjetno tudi brez nadomestil) zaveda,
da so to ženske, matere in žene. Brez dvoma morajo poleg primer-
nih prostorov dobiti za svoje delo temu primerno plačilo, ki je sedaj
skoraj sramotno nizko (besedo sramotno sem uporabil namenoma
večkrat, ker se mi v tem primeru zdi edina primerna).
Upam, da bo to pismo prebral nekdo, ki toliko pripomore k izboljša-
nju teh res sramotnih razmer, tako za politiko kot družbo nasploh.
To ni moj očitek, ampak razmislek in vzpodbuda ter rešitev takšnih
razmer za v bodoče. Nihče ne ve, kdaj bo potreboval njihov nasmeh
in pomoč. Še enkrat bi se Vam vsem na oddelku levo 1 zahvalil za
ljubeznivost in srčnost. S tem pisanjem sem se predvsem želel
zahvaliti vsem sestram, tudi drugod. Hvala tudi za pomoč, ki jo nu-
dite še drugim pacientom in ne samo meni. Hvala tudi zdravnikom,
ki s svojo strokovnostjo in prijaznostjo skupaj s sestrami pomaga-
jo pri premagovanju težav in bolezni ljudem, ki nujno potrebujejo
njihovo pomoč. Še enkrat, iskrena hvala Vam, drage sestre.
V Ljubljani, 8. 10. 2020

Stane Mesec

AKTUALNO

Številka 6 | december 2020 11

Služba za odnose z javnostmi UKCL

Slovenska vojska v času epidemije: »Tudi v drugem
valu ohranjamo zmogljivosti in izvajamo vse naloge«

Neprecenljiva pomoč pri ureditvi DTS Drugi val nas je, tako kot celotno državo, veliko bolj prizadel. Do
danes smo imeli v Slovenski vojski več kot 400 obolelih, število
“ Prepričan sem, da je Slovenska vojska okuženih vojakov je bilo v povprečju skoraj dvakrat večje kot šte-
cenjena in spoštovana. Zaradi tega sem vilo okuženih v državi na prebivalca. Vendar to pripisujemo veliko
zelo vesel in ponosen in to je največja večjemu povprečju testiranj. Če pogledamo z druge strani in če
nagrada za naše delo. Mislim, da je zelo približno drži ocena, da je bil okužen vsak 22. ali 25. prebivalec
podobno tudi pri zdravstvenih delavcih, Slovenije, je v Slovenski vojski zbolel »samo« vsak 70. pripadnik.

je v kratkem pogovoru o vlogi Slovenske vojske v teh izrednih ča- Brigadir Miha Škerbinc se je rodil 6. junija
sih razmišljal brigadir Miha Škerbinc. 1965 v Mariboru. Na Fakulteti za družbene
vede je diplomiral iz obramboslovja.
Vojaško se je šolal v različnih državah.
Na Univerzi nacionalne obrambe
ZDA (National Defense University) v

Washington D.C. je pridobil naziv magister
znanosti strateškega upravljanja z viri. Opravljal
je številne dolžnosti v Slovenski vojski in v mednarodnem
okolju. Poveljeval je 10. in 20. motoriziranemu bataljonu, bil
poveljnik 1. brigade Slovenske vojske, poveljeval je največji
enoti na mednarodni misiji leta 2006 na Kosovu, v poveljstvu
Nata je bil od leta 2015 do 2018 namestnik direktorja sektorja
za obrambno planiranje in obrambno politiko.

V kakšnem stanju je epidemija ujela Slovensko vojsko? Uspeh v drugem valu pa vidimo v tem, da nam je že takoj v začet-
V prvem valu smo v Slovenski vojski popolnoma zmagali, ko smo ku novembra uspelo vzpostaviti kontrolo nad epidemijo in da smo
zabeležili samo sedem primerov okužbe, od tega štiri na misijah v obrnili trend okuženih strmo navzdol, ne glede na splošno epide-
tujini. Uspešno smo podpirali Civilno zaščito in druge državne or- miološko sliko. Po naših ocenah nam je to uspelo zato, ker smo
gane, ohranili svoje ključne zmogljivosti in celo dvignili operativno- znotraj vojske disciplinirano izvajali državne ukrepe in sprejeli še
st z izvedbo najdaljše vaje v zgodovini. vrsto svojih ter ker smo izvajali nadpovprečno število testov, pred-
vsem pa pravočasno odkrivali obolele, ugotavljali in izolirali stike.
Tako tudi skozi drugi val uspevamo ohranjati zmogljivosti in izvajati
vse naloge.

AKTUALNO Kako vidite vlogo vojske v izrednih časih, v kakršnih smo se
znašli?
Obrambne sile vsake države so najmočnejša in skrajna sila, ki
jo ima na voljo država. Slovensko vojsko se tako lahko uporab-
lja v miru, krizi ali vojni. Ob zavedanju, da sta naši primarni nalogi
obramba domovine in izvajanje oboroženega boja, lahko Sloven-
ska vojska sodeluje tudi pri vrsti drugih nalog.
Glede na naravo sodobnih groženj je to tudi potrebno, saj je var-
nost in obrambo možno uspešno zagotavljati ob sodelovanju in
udeležbi vseh deležnikov obrambno-varnostnega sistema. Po-
membno je tudi, da se odločevalci zavedajo, da vsaka kriza lahko
preraste v kompleksno krizo in da kompleksne krize pogosto pri-
vedejo do vojne.

12

Vaša pomoč UKC Ljubljana se je izkazala za neprecenljivo Služba za odnose z javnostmi UKCL
pri ureditvi DTS, pred Infekcijsko kliniko ste pripeljali mobilni
rentgen, pomagali pri transportih. Dvojna uporaba vojaških Predsednik Pahor vročil
sredstev se je potrdila. Jabolko navdiha prof. dr.
Domala vsako vojaško sredstvo lahko služi več namenom. Ob Andreju Janežu
žledu smo recimo prebivalce nekaterih odrezanih krajev preva-
žali in oskrbovali z oklepnimi vozili. Rentgen, ki smo vam ga po- Ob svetovnem dne-
sodili, je del mobilne bolnišnice ROLE-2. Ker se je mudilo, smo vu sladkorne bo-
rentgen postavili v enem dnevu in pri prevozu je pomagalo tudi lezni je predsednik
Železniško gradbeno podjetje, kar je spet nek dokaz, kaj vse je Republike Slovenije
mogoče, če Slovenci v krizi stopimo skupaj. Borut Pahor danes v
Predsedniški palači
Kaj bi izpostavili kot najbolj pozitivno plat takšnih sodelovanj? vročil priznanje Ja-
bolko navdiha prof.
“ Največjo prednost vidim v dr. Andreju Janežu
povezovanju ljudi, organizacij za izjemne in pre-
in sistemov. To so najlepši lomne dosežke pri zdravljenju sladkorne bolezni. Vročitev
občutki, ko se predani profesionalci je zaradi razmer potekala brez občinstva, vendar jo je bilo
različnih podsistemov združijo v mogoče spremljati preko neposrednega prenosa v živo na
reševanju krize ter v skupni pomoči uradni spletni strani predsednika Republike Slovenije.
državljankam in državljanom. »To enkratno priložnost izkoriščam, da se preko priznanja vam, pro-
fesor dr. Janež, zahvalim prav vsem v znanstvenem in zdravniškem
Te izkušnje moramo sproti tudi vnašati v sistem in ga nepresta- svetu, tako pri nas kot globalno, ki si prizadevajo reševati človeška
no izboljševati. Predvsem v smeri sodelovanja in celovitega de- življenja,« je ob tej priložnosti dejal predsednik. V imenu države in v
lovanja. svojem imenu se je tako zahvalil vsem, ki kakor koli skrbijo za ljudi,
ki se soočajo z zdravstvenimi težavami v bolnišnicah, zdravstvenih
Imate občutek, da je vojska cenjena dovolj? Da se zavedamo
njenega pomena? “domovih, domovih za starejše in drugod.
Prepričan sem, da je Slovenska vojska cenjena in spoštovana. Vaše delo, gospod profesor, vaš
Tako pokažejo relevantna merjenja javnega mnenja in v to se slo- dosežek, ki je izjemen, ultimativen, je
venski vojaki vedno znova prepričamo, ko se z državljani sreču- dokaz, da tudi slovenska znanost lahko
jemo na terenu pri izvajanju nalog. Zaradi tega sem zelo vesel in seže na svetovni znanstveni Olimp,
ponosen in to je največja nagrada za naše delo. Mislim, da je zelo
podobno tudi pri zdravstvenih delavcih. je prejemniku priznanja čestital predsednik Pahor in poudaril, da
takšni dosežki v skupnost vnašajo optimizem. »Na koncu bomo
Podobne izkušnje imate iz obdobij epidemij gripe in z žledom. zmogli – zato, ker si bomo pomagali in skrbeli drug za drugega. V
Lahko morda z nami delite kakšen zanimiv pripetljaj ali nas je toliko dobrega in plemenitega, da mora to na koncu zma-
anekdoto? gati. Če še ni, to pomeni samo, da še ni konec,« je nagovor sklenil
Obolelega vojaka je bilo potrebno hitro evakuirati iz Malija. To je predsednik.
bilo zelo komplicirano. Ni uspevalo večjim vojskam. Bili smo edini, Prof. dr. Andrej Janež je v zahvali poudaril, da je prejeti Jabolko
ki smo takrat našli način. Do polnoči sem osebno koordiniral na- navdiha velika čast in odgovornost. »Ne gre le za osebno priznanje,
čin z enim slovenskim in enim francoskim podjetjem. Francozom gre za priznanje inštituciji, v kateri sem se šolal in v kateri delujem
je uspelo najti rešitev. O tem me je človek, s katerim sem večji del zadnjih 24 let. Gre za priznanje timu, ki ga vodim,« je dejal. Poudaril
noči iskal rešitev, obvestil ob pol petih zjutraj. Ob devetih so bili je, da letošnji dosežek daje zalet in samozavest njemu in sodelav-
v zraku. Ker se mi ni več javil na telefon, sem potem svoji skupini cem, da bodo sladkornim bolnikom še naprej omogočali vrhunsko
za kontrolo premikov rekel: »Vidite, končno je šel spat. Celo noč in kakovostno zdravljenje ter skrbeli, da bodo najnovejša zdravila,
je delal.« Pa so me podučili, da je ta človek tudi pilot. Potem je inzulin in sodobna tehnologija na voljo vsem bolnikom v Sloveniji.
letel skupaj enajst ur v Mali in nazaj. Srečala sva se naslednje Tudi on je svoj govor sklenil z navdihujočimi besedami: »Vse se bo
jutro ob štirih na Brniku. Vidite, zaradi takih ljudi nas ne more nič izteklo v redu. Na tem je zgrajen svet.« 
poraziti. In zaradi srečevanja s takšnimi ljudmi je tudi meni veliko
lepše opravljati moj poklic. 

AKTUALNO

Številka 6 | december 2020 13

Služba za odnose z javnostmi UKCL

Slovenski športniki pozivajo:
skupaj premagajmo korono!

Uspehi slovenskih športnikov nam v času, polnem izzivov, Njegov kolega z belih strmih Štefan Hadalin pa dodaja: »Če nisi
dajejo dodatno moč – da je mogoče in da se zmore. Sporo- zdrav, na startu ne moreš dati vsega od sebe. Držimo se ukrepov,
čilo, da bomo uspešni, če damo vsi od sebe vse (in še malo da bomo šli lahko naprej in delali tisto, kar nas najbolj veseli.«
več) ter da to ni nemogoče.
Zaposlene dializnega oddelka in COVID intenzive UKCL je konec
novembra razveselilo presenečenje iz Zagorja ob Savi. Njihova so-
delavka Gordana Brkovič je v sodelovanju z županom Zagorja ob
Savi Matjažem Švaganom za osrednjo slovensko bolnišnico in za
SB Trbovlje v čisti tajnosti pripravila lepo presenečenje ob pomoči
vrhunskega kolesarja Primoža Rogliča, saj je med zaposlene raz-
delila 100 majic z njegovo podobo.

Štefan Hadalin

Tudi košarkar Jaka Blažič, kapetan kluba Cedevita Olimpija, je vse
ljubitelje športa pozval, naj upoštevajo ukrepe, saj bomo le skupaj
premagali covid in se spet skupaj veselili uspehov v polnih dvoranah.

AKTUALNO Rumeno majico je oblekla tudi infektologinja doc. dr. Mateja Logar: V simpatičnem videu za kam- Jaka Blažič
»Današnji dan so nam polepšale nove majice. Pri tem je ob anga- panjo Nalezimo se dobrih Peter Prevc
žmaju Gordane sodeloval naš kolesar Primož Roglič. Tudi on se navad so pred svetovnim pr- Tadej Pogačar
simbolično pridružuje boju proti covidu, za kar se mu iskreno zah- venstvom v Planici nastopili
valjujemo. Jaz mislim, da nas v covid dirki čaka še nekaj gorskih smučarski skakalci, ki so pri-
etap, potem pa sledi kakšen lep spust in bomo v cilju vsi čim bolj kazali, kako je treba spoštovati
zadovoljni.« osnovne varnostne ukrepe.
V videosporočilu na družbenih omrežjih, s katerim se je zahvalil Kolesarski šampion Tadej
vsem zdravstvenim delavcem, pa je priljubljeni kolesar povedal: Pogačar je po zmagi na Dirki
»Meni se zdi predvsem pomembno, da ne glede na to, katere barve po Franciji opozoril na pomen
je majica, stojimo vsi skupaj, si pomagamo, spodbujamo drug dru- nošenja mask pri omejevanju
gega in cela Slovenija diha v eno. Samo tako bomo lahko hitreje in širjenja bolezni, tega načela
lažje prišli čez to krizo.« so se na touru držali tudi vsi v
Vrhunski smučar Žan Kranjec je prek kolesarski karavani, je povedal.
radijskih valov sporočil: »Tekmujemo Tekmovalci so maske odložili
lahko samo, če smo negativni, nih- šele na startu in bili brez njih
če noče zboleti. Da bo tega čim prej samo med samo vožnjo na
konec, je edina prava smer, da se vsi kolesih, s čimer so skupaj z
držimo ukrepov.« organizatorji največjega kole-
sarskega spektakla dokazali,
Žan Kranjec da je ob zmernih in še vedno
znosnih ukrepih mogoče pri-
lagojeno izpeljati tudi najbolj
zahtevne prireditve. 

14

dr. Ana Ožura Brečko, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije, Nevrološka klinika, UKCL

Covid-19 in kognitivne motnje

Covid-19 v nekaterih primerih povzroča dolgotrajne zdra-
vstvene spremembe, ki so jih poimenovali tudi »dolgi covid«.

Med drugim se lahko pojavijo kognitivne posledice (težave z mi-
selnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju tako za-
radi bolezni covid-19 kot tudi zaradi posegov (umetno predihava-
nje in intenzivna nega pri hudo bolnih bolnikih). Do zdaj objavljene
raziskave so med drugim pokazale, da se je pri bolnikih, ki so pred
kratkim popolnoma okrevali po covid-19, pojavil upad na področju
vzdrževane pozornosti (Povezava 1).

Za hospitalizirane covid bolnike, ki so bili umetno predihavani, je
bil kognitivni upad tolikšen, kot bi bil sicer pričakovan upad s sta-
ranjem v 10 letih (Povezava 2). Bolezen in posledice posegov so
torej bolnike kognitivno postarali za 10 let. Kognitivni upad v tej
študiji je bil najbolj izražen na področju reševanja problemov in
vidne pozornosti. Tudi pri bolnikih, ki niso imeli težav z dihanjem,
je bil prisoten upad, vendar manjši kot pri skupini hospitaliziranih
bolnikov.

Francoski raziskovalci (Povezava 3) poročajo, da je imela tretji- Raziskovalci menijo, da kombinacija direktnih posledic virusa, sis-
na bolnikov s covid-19, ki so bili umetno predihavani, ob odpustu temskega vnetja, kapi in poškodb telesnih organov najverjetneje
prisotne hude motnje koncentracije in nadzora miselnih sposob- povečuje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni pri bolnikih, ki
nosti. Druga raziskava je pokazala, da so imeli bolniki po diagnozi so preboleli covid-19 (Povezava 5).
okužbe s covid-19 v primerjavi z bolniki z drugimi respiratornimi Bolezen covid-19 torej tudi po preboleli okužbi lahko vpliva na
okužbami večje tveganje za tesnobo, motnje spanja in demenco miselne sposobnosti, razpoloženje in s tem na kakovost življenja.
(Povezava 4). Zato se vse bolj uveljavljajo priporočila, da se pri bolnikih s težkim
potekom bolezni covid-19 opravi natančna kliničnopsihološka
ocena miselnih sposobnosti in duševnega zdravja (Povezava 6). 

povezava 1: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/pmc7324344/
povezava 2: https://europepmc.org/article/ppr/ppr228214
povezava 3: https://www.groupedeveillecovid.fr/wp-content/uploads/2020/04/neuro-nejm-1.pdf
povezava 4: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33181098/
povezava 5: https://alzres.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13195-020-00640-3
povezava 6: https://www.health.harvard.edu/blog/the-hidden-long-term-cognitive-effects-of-covid-2020100821133

Služba za odnose z javnostmi UKCL SPLETNE OBJAVE IN POHVALE

Bojana Beović AKTUALNO
na čelu zbornice

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so na
volitvah za predsednico zbornice, ki so se zaključile 15. decembra,
za prihodnji mandat izbrali prof. dr. Bojano Beović, dr. med. Preje-
la je 3.154 glasov. Tanja Petkovič, dr. med. je prejela 2.706 glasov.
Volilna udeležba je bila malo manj kot 51-odstotna, oddanih je bilo
5.895 glasov. »Zahvaljujem se za podporo kolegom. Verjamem, da
bomo skupaj nadgradili zbornico v organizacijo, kot jo potrebuje-
mo,« je po izvolitvi povedala prof. dr. Bojana Beović. 

Številka 6 | december 2020 15

STROKOVNO Služba za odnose z javnostmi UKCL

Ljubljanski grad na svetovni dan
nedonošenčkov vijolično osvetljen

17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok
oz. nedonošenčkov, ko različne organizacije in posamezniki po
celem svetu opozarjajo, da je skoraj desetina otrok rojenih pre-
zgodaj. Letos je potekal pod geslom Skupaj za prezgodaj rojene
dojenčke - Skrb za prihodnost.

Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok zaznamujemo od leta 2008
in je namenjen globalnemu ozaveščanju o izzivih in bremenu pre-
zgodnjega rojstva. Pobudo za ta dan so najprej dale evropske or-
ganizacije staršev, združene v Evropsko fundacijo za skrb za novo-
rojenčke (EFCNI), katere član je tudi Društvo za pomoč prezgodaj
rojenim otrokom. Pri tem sta jih podprli tudi Svetovna zdravstvena
organizacija in Unicef, so zapisali v društvu.
V zadnjih letih na ta dan posamezniki in organizacije iz več kot 100
držav združijo moči in z različnimi aktivnostmi ter dogodki opozar-
jajo, da je po vsem svetu skoraj desetina otrok rojenih prezgodaj in
da ti otroci in njihove družine zaslužijo pozornost in pomoč.
Razpoznavni znak dneva nedonošenčkov so drobne vijoličaste
nogavičke, obešene na vrvici skupaj z velikimi belimi nogavicami.
Vijolična barva pri tem ponazarja izjemnost in občutljivost naj-
manjših rojenih otrok, so pojasnili. Mestna občina Ljubljana je
tako v podporo svetovnemu dnevu prezgodaj rojenih otrok osvetli-
la Ljubljanski grad v vijoličasti barvi.
Prav tako je pred Ginekološko kliniko UKCL potekal poseben do-
godek, na katerem so spregovorili vodja enote intenzivne nege in
terapije novorojenčkov Lilijana Kornhauser Cerar, predstojnik kli-
ničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok Ivan Vidmar in Moj-
ca Ifko Pinosa, mama nedonošenčka s sinom Aljošo. Predstavili
so tudi vozilo, namenjeno prevozu novorojenčkov, in organizacijo
transportov, ki poteka v organizaciji kliničnega oddelka za inten-
zivno terapijo otrok. 

16

Služba za odnose z javnostmi UKCL

Svetovni dan antibiotikov:
Ohranimo učinkovitost antibiotikov

Teden, v katerem je 18. november, velja za Svetovni teden KAJ LAHKO STORIMO? STROKOVNO
antibiotikov (letos od 18.–24. novembra). Namen obeležitve
je ozaveščanje o preudarni rabi antibiotikov in nevarnostih, ZMANJŠAJMO TVEGANJE ZA OKUŽBO
ki jih predstavlja pojavljanje odpornosti proti antibiotikom.
ODPORNOST NA ANTIBIOTIKE – KJE SMO ZDAJ? Ð Vestno in dosledno si umivajmo roke.
Zaradi pretirane (po)rabe antibiotikov lahko bakterije razvijejo od- Ð Kadar smo bolni sami, se izogibajmo tesnim stikom z bolniki in
pornost na antibiotike. Pri okužbah, ki jih te bakterije povzročajo,
običajni antibiotiki niso več učinkoviti. To lahko privede do daljšega stikov z drugimi.
zdravljenja, različnih zapletov ali pa celo smrti. Okužbe z odpornimi Ð Pri pripravi hrane izvajajmo osnovna higienska načela.
bakterijami lahko prizadenejo vsakega izmed nas, ne samo bolnike Ð Poskrbimo za dovolj počitka, redno in raznovrstno prehrano ter
iz ranljivih skupin prebivalstva.
Pred odkritjem antibiotikov je na tisoče ljudi umrlo zaradi bakte- redno gibanje.
rijskih bolezni, kot sta pljučnica ali okužba po operaciji. Odkar so Ð Pravočasno se cepimo.
odkrili in uporabili antibiotike, je vse več bakterij, ki so bile prvotno
dovzetne, postalo odpornih in so razvile številna različna sredstva ZMANJŠAJMO ŠIRJENJE ODPORNOSTI
za boj proti antibiotikom. Ker se odpornost povečuje in je v zadnjih
letih odkritih in trženih le malo novih antibiotikov, je odpornost na Ð Če smo bolni, ostanimo doma.
antibiotike zdaj glavna grožnja javnemu zdravju. Ð Uporabljajmo le antibiotike, ki nam jih predpiše zdravnik.
Brez antibiotikov bi se lahko vrnili v »predantibiotsko dobo«, ko Ð Nikoli ne delimo svojih antibiotikov z drugimi in jih ne jemljimo
presaditev organov, kemoterapija raka, intenzivna nega in drugi
medicinski postopki ne bi bili več mogoči. Bakterijske bolezni bi se od drugih.
širile in jih ni bilo več mogoče zdraviti, kar bi povzročilo smrt. Ð Nikoli ne uporabljajmo antibiotikov, ki so nam ostali od prejšnje-
Le 70 let po uvedbi antibiotikov se soočamo z možnostjo priho-
dnosti brez učinkovitih zdravil za zdravljenje bakterijskih okužb. ga zdravljenja. Treba jih je vrniti v lekarno.
Ð Antibiotike jemljimo v skladu z navodili zdravnika – v pravem od-
Več skrbi zase, manj antibiotikov
merku, v pravih intervalih in ustrezno dolgo.
Ð Antibiotiki niso protibolečinska zdravila in ne morejo pozdraviti

vsake bolezni.
Ð Antibiotike uporabljamo le za bakterijske okužbe in ne zdravijo

virusnih bolezni, kot sta na primer prehlad ali gripa, saj na viruse
ne delujejo. Posamezen antibiotik deluje le proti določenim sku-
pinam bakterij. Vsak antibiotik ni primeren za vse vrste okužb.
Vedno naj zdravnik, ki nas je pregledal, presodi, kdaj je zdravljenje
z antibiotiki potrebno in če, kateri antibiotik je potreben. Jemanje
antibiotikov iz napačnih razlogov ne bo pripomoglo k hitrejšemu
okrevanju in utegne povzročiti neželene učinke.

Številka 6 | december 2020 17

Mateja Zorko, dr. med., Dermatovenerološka klinika UKCL

Življenje z luskavico: Ob uspešnem zdravljenju
lahko dosežemo zelo dobre rezultate

Luskavica oz. psoriaza je
kronična avtoimunska bo-
lezen, za katero so značil-
na vnetna žarišča na koži.
Svetovni dan luskavice, ki
ga zaznamujemo 29. okto-
bra, poudarja, da je bolezen
potrebno čim prej odkriti in
zdraviti, tudi zaradi neka-
terih pridruženih bolezni.
Z luskavico po svetu živi
125 milijonov ljudi, v Slo-
veniji pa je bolnikov okoli
40.000. V nadaljevanju
predstavljamo odgovore na
nekaj najpogostejših vpra-
šanj o tej bolezni.

STROKOVNO Kaj je luskavica in koga niki imajo bolezen omejeno le na predel dlani in/ali podplatov, spet
najpogosteje prizadene? drugi imajo lahko prizadete le nohte. V redkih primerih se zgodi, da
Luskavica je kronična sistem- se težave pričnejo s sklepno simptomatiko (luskavični artritis) in se
ska vnetna bolezen, ki se najpo- šele kasneje pojavijo kožne spremembe, značilne za luskavico. Veli-
gosteje kaže z vnetimi, zadebe- kokrat se bolezen pojavi ali poslabša po stresni situaciji ali preboleli
ljenimi in luščečimi ploščami, t. i. plaki po koži telesa bolnika. Gre za okužbi, najpogosteje streptokokni (npr. angini). Pri bolnikih z znano
bolezen, za katero so do pred nekaj desetletji menili, da je le vnetna luskavico moramo biti pozorni predvsem na pojav sklepnih težav ter
bolezen kože, kateri se v manjši meri lahko pridruži še prizadetost se zavedati večje pojavnosti in posledičnih posledic pridruženih bo-
sklepov, t. i. luskavični (psoriatični) artritis. Z novejšimi spoznanji o lezni, ki vplivajo tudi na krajšo življenjsko dobo bolnikov z luskavico,
etiopatogenezi bolezni pa so znanstveniki prišli do spoznanja, da predvsem tistih s hudimi oblikami bolezni.
gre za sistemsko vnetno bolezen. Vnetje se ne odvija le na nivoju
kože in sklepov, temveč v celem telesu, kar so pred cca 10 leti tudi Ali je luskavico mogoče preprečiti?
dokazali s specifičnimi slikovnimi metodami. Zaradi kroničnega Luskavica je bolezen, na katere pojavnost sami bistveno ne more-
vnetja pri bolnikih z luskavico pogosteje kot v splošni populaciji mo vplivati in je tudi ne moremo preprečiti, saj so za pojav bolezni
opažamo tudi kronične bolezni, kot so arterijska hipertenzija, ate- odgovorni številni dejavniki. Študije kažejo, da tudi raznovrstne
roskleroza in z njo povezana kardiovaskularna obolenja, sladkorno diete bolezni ne izboljšajo oz. ne ozdravijo, zato za bolnike samo
bolezen tipa II, metabolni sindrom, depresija in podobno. zaradi luskavice posebna dieta ni potrebna ali smiselna.
Luskavica je multifaktorsko pogojena bolezen, za katero zboleva
nekje med 1 % in 4 % svetovnega prebivalstva. Zbolevajo tako otro- Kakšni so prvi koraki pri zdravljenju te bolezni? Na kakšen
ci kot odrasle osebe, tako moški kot ženske. Pojavnost je odvisna način si bolniki lahko pomagajo sami, če sploh?
tudi od zemljepisne lege kraja, kjer živimo (pogostejša je npr. na se- Luskavico je mogoče dokaj uspešno obvladovati z zdravljenjem,
veru Evrope v primerjavi z državami južno). Med dejavniki tveganja ni pa je mogoče pozdraviti. Med zdravili so predvsem pri blagih
za razvoj luskavice so različni dejavniki okolja (stres, okužbe, alko- oblikah luskavice v ospredju lokalni pripravki, zdravila, ki umirjajo
holizem in kajenje, jemanje določenih zdravil, …), pomembno vlogo vnetje in luščenje. Med temi so najpogosteje predpisovani in zelo
pa igra tudi genetika, saj vemo, da se luskavica pogosteje pojavlja uspešni v zdravljenju lokalni glukokortikosteroidni pripravki. Poleg
med sorodniki. teh se uporabljajo tudi novejši pripravki, ki so analogi D-vitamina
(npr. kacipotriol), za odstranjevanje lusk pa predvsem salicilna ki-
Kaj so prvi znaki bolezni, na katere je treba biti pozoren? slina. Če z lokalno terapijo nismo uspešni ali je bolezen razširje-
Luskavica se v večini primerov pojavi s tipičnimi kožnimi spremem- na, je možno bolnika napotiti na fototerapijo (UVA in UVB žarki),
bami. Najpogosteje gre za luščeča vneta žarišča na komolcih in ko-
lenih, pogosto je prizadeto tudi lasišče in koža tik ob lasišču, sicer
pa spremembe lahko opazimo kjer koli na koži telesa. Nekateri bol-

18

klimatobalneoterapijo (zdravljenje v toplicah) oz. se odločimo za Nina Kumerdej, Javna agencija RS za varnost prometa
sistemsko zdravljenje. Med sistemskimi zdravili sprva predpiše-
mo konvencionalna zdravila, kot so metotreksat, retinoidi ali ci- Reševalci, zdravniki,
klosporin, če pa z njimi ne dosežemo pravega učinka, če tovrstnih policisti in gasilci
zdravil bolniki ne prenašajo ali obstajajo za zdravljenje kontrain- so enotni: »Varujmo
dikacije, pa pridejo v poštev tudi novejša zdravila, med katerimi življenja, vozimo trezni!«
so male molekule (zaviralec PDE4) in biološka zdravila (zaviralci
citokinov kot so TNF-,α IL-17, IL-12/23 in IL-23). Prav s sistemsko V začetku decembra se je pričel tretji del nacionalne preventivne
terapijo, predvsem z novejšimi zdravili, lahko dosežemo zelo dob- akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in dru-
ro, celo popolno izboljšanje bolezni, a ne gre pozabiti, da gre za gih psihoaktivnih snovi v prometu. Akcijo koordinira Agencija za
zdravila, ki jih mora bolnik za doseganje učinka prejemati dolgo- varnost prometa, ki je v tokratnem pozivu k sodelovanju povabila
trajno oz. doživljenjsko. tiste, ki so prvi posredovalci na kraju prometne nesreče in nepos-
redno po njej: reševalce, zdravnike, policiste in gasilce. Preventiv-
Je z luskavico mogoče kakovostno živeti? ne aktivnosti se z namenom prispevati k obvladovanju epidemije
Kakovost življenja je odvisna od bolnika samega in njegove per- izvajajo na platformah družbenih omrežij. V akciji sta sodelovala
cepcije bolezni ter seveda razširjenosti luskavice in pridruženih travmatolog Uroš Tominc in anesteziologinja Anita Mrvar Brečko.
bolezni. Bolniki z zmerno do hudo obliko luskavice in z luskavico,
ki prizadene t. i. posebna mesta na telesu (npr. dlani, podplate, Zloraba alkohola je v prometu botrovala vsaki tretji smrtni žrtvi na
obraz, spolovilo, …), imajo praviloma bolj okrnjeno kakovost življe- slovenskih cestah in premnogim poškodbam. V 1.256 nesrečah,
nja kot bolniki, ki imajo blago obliko luskavice. Posledično je tudi povzročenih od začetka leta do 26. novembra pod vplivom alko-
kakovost življenja bolnika slabša. To je tudi eden od kriterijev za hola, je umrlo 26 oseb, 113 je bilo hudo in 439 lažje telesno poško-
terapevta, kdaj se bo tudi pri bolniku, ki klinično nima veliko priza- dovanih. To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično
dete površine kože (pod 10 %), odločil in bolnika zdravil s sistem- presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tve-
skim zdravilom. Ob uspešnem zdravljenju lahko dosežemo zelo ganja za nastanek prometnih nesreč. Agencija s partnerji zato jav-
dobre rezultate, posledično pa se tudi kakovost življenja bolnika nost poziva k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom
takrat močno izboljša. Kakovostno življenje imajo bolniki, kjer je alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. 
bolezen zadostno oz. zadovoljivo obvladana, pa naj si bo to bole-
zen kože ali prizadetost sklepov v sklopu luskavičnega artritisa. Videa si lahko ogledate na teh povezavah:

Ali je luskavica sploh v celoti ozdravljiva?
Bolezen lahko zdravimo, ne znamo pa je še pozdraviti. Najboljše
rezultate zdravljenja pri zmerni do hudi luskavici običajno dose-
žemo s sistemsko terapijo, predvsem z najnovejšimi zdravili, kot
so biološka zdravila.

Bolniki se pogosto srečujejo s stigmatizacijo ali se v
strahu pred njo umikajo v osamo. Jim je zagotovljena
tudi psihološka pomoč oz. svetovanje?
Tako kot opažamo pri večini bolnikov s kožnimi boleznimi, tudi pri
luskavici velja, da so bolniki zaradi bolezni pogosto stigmatizirani
in osamljeni. S tovrstnimi težavami se pogosto spopadajo sami
ali s pomočjo izbranih zdravnikov. Ob tem imamo v Sloveniji zelo
dejavno Društvo psoriatikov, kjer se bolniki redno srečujejo in se
lahko tudi pogovorijo o svoji bolezni, tegobah ter iščejo pomoč oz.
rešitve. Terapevti bolnike spodbujamo k vključevanju v tovrstna
društva, pri nekom, ki že kaže znake depresije, pa se odločimo in
ga napotimo tudi k ustreznemu specialistu. Opažamo, da pri bol-
nikih, ki imajo bolezen s terapijo zadovoljivo umirjeno, tudi tovr-
stne težave izzvenijo. 

Služba za odnose z javnostmi UKCL UTRIP UKCL

"Muzejska" najdba v garaži reševalcev

Prenova Reševalne postaje je razkrila tračnice v garaži, saj je bila
nekoč v tej stavbi Remiza Vodmat oziroma garaža za ljubljansko
tramvajsko omrežje. Ker je zadnji tramvaj po Ljubljani odpeljal
20. decembra 1958, je najdba izjemen dokaz muzejske vrednosti
objektov, v katerih delujejo nekateri deli osrednje slovenske bol-
nišnice. 

Številka 6 | december 2020 19

Služba za odnose z javnostmi UKCL

»Prostovoljstvo mi daje osebno zadovoljstvo«

Neprecenljiva pomoč prostovoljcev v času epidemije

UTRIP UKCL Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva smo se v UKC deseturnih tečajih prve pomoči, znanje pa obnavljajo na krajših
Ljubljana ponovno zahvalili številnim posameznikom, ki obnovitvenih tečajih. Tako so seznanjeni z najnovejšimi doktrinar-
so nam priskočili na pomoč. Pomoč prostovoljcev bistve- nimi in smernicami s področja prve pomoči. Temeljno znanje, ki ga
no razbremeni osebje, ki je razporejeno na covid oddelke, člani enot na tečajih pridobijo, je usmerjeno v preverjanje vitalnih
ali ko so naše vrste okrnjene zaradi okužb sodelavcev. Od življenjskih funkcij, oživljanje, preprečevanje krvavitev, prepozna-
začetka epidemije je v UKC Ljubljana sodelovalo 48 bolni- vanje nenadnih bolezenskih stanj. Kot je povedala bolničarka pro-
čarjev Rdečega križa, 40 prostovoljcev po Zakonu o pro- stovoljka Monika Grošelj: »Pripravljeni smo biti tu, kolikor časa
stovoljstvu in 20 zaposlenih podjetja LPP. nas bodo potrebovali.«

Na vhodu v prostore Monika Grošelj, Rdeči križ
UKC Ljubljana redno
pomaga Mirsada Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 76. členu
Čeman, kjer na vsto- opredeljuje enote in službe Civilne zaščite. Med njimi tudi enote
pni točki izpolnjuje za prvo pomoč. Trenutno jih v vrstah Civilne zaščite Slovenije de-
vprašalnike s paci- luje več kot 100. Prva pomoč je neposredna zdravstvena oskrba
enti, jih usmerja ter poškodovanca ali nenadno zbolelega na kraju dogodka v najkraj-
prevzema pakete, ki šem možnem času po dogodku. Opravljena je s preprostimi pripo-
jih prinesejo svojci. močki in z improvizacijo. Pri prvi pomoči je treba ukrepati naglo,
Gospa Čeman je v pravilno in v pravem zaporedju. Laična prva pomoč traja do prihoda
veliko pomoč ose- nujne medicinske pomoči. 
bju in prinaša topel
sprejem našim bolni- Prostovoljci LPP
kom svojcem.
»Prostovoljstvo mi daje osebno zadovoljstvo. Počutim se bolj
polno, ker sem pomagala sočloveku v tej situaciji. Enostavno za-
dovoljna sem s tem, kar opravljam. Pacienti mi pokažejo, da cenijo
moje delo. To mi pokažejo, se zahvalijo. Rabijo samo eno malen-
kost: da jim denimo poveš, kam morajo iti, da jih pravilno usmeriš.
Dovolj je, da jim zaželiš srečo pred pregledom in že dobiš nazaj tisti
nasmeh, ki je trenutno sicer pod masko. Potrebujejo zelo malo,« je
pojasnila, zakaj se je odločila za pomoč v UKC Ljubljana.
Kot omenjeno, se je povabilu na solidarnostno pomoč UKC Lju-
bljana odzvalo tudi 20 zaposlenih podjetja Ljubljanski potniški
promet (LPP). Zaradi povečanega obsega dela pomagajo pri lo-
gistiki, pri čiščenju in dezinfekciji postelj in reševalnih vozil. Na
vprašanje, kaj je botrovalo odločitvi za prostovoljstvo, je eden iz-
med njih povedal: »Na čakanju sem in imam priložnost, da poma-
gam drugje. Zakaj pa ne, sem si rekel. To je naša skupna situacija.
Moramo stopiti skupaj.« Nekateri so preplašeni, kaj pa vi, vas je kaj
strah, smo ga vprašali. »Ni me strah. Tukaj se držimo vseh potreb-
nih ukrepov. Dali so nam opremo. Jaz tako razmišljam. Če se ne
bom držal ukrepov in bil dobre volje, me lahko virus najde, ko grem v
trgovino. In kaj sem potem naredil, nič. Pa sem rajši šel pomagat.«
In ravno dobra volja je, poleg fizične pomoči, tista, ki so je bili za-
posleni v UKC Ljubljana tako zelo veseli. »Tako pozitivni so, do-
brovoljni, poleg tega, da so tudi pridni. To nam res veliko pomeni.
Prinesli so nam nov zagon, po vseh teh dneh. To smo res potrebo-
vali. In občutek, da nismo sami, da je še komu mar. Tudi to nam daje
novo energijo.«
UKC Ljubljana je že konec oktobra priskočilo na pomoč 20 bolni-
čarjev Rdečega križa, ki so razbremenili osebje. Pripadniki enot za
prvo pomoč so bolničarji prostovoljci, ki se izobražujejo na sedem-

20

Tanja Bečan, vodja bolnišnične šole Miro Šlibar, bolniški duhovnik, odgovoren za
Pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci
V bolnišnični šoli
na pomoč otrokom Dobre želje in lepe misli
zaposlenih bolniškega duhovnika

Ko so se zaradi epidemioloških razmer v državi zaprle šole, smo v ENA LUČKA UPANJA SVETI TUDI V NAJBOLJ TEMNIH URAH.
bolnišnični šoli ponudili pomoč otrokom zaposlenih na Pediatrični (angleški pregovor)
kliniki. Mlajši otroci sami namreč nikakor ne morejo slediti pou-
ku na daljavo; pri tem potrebujejo pomoč, podporo, usmerjanje in Spoštovani gospod gen. dir. Janez Poklukar, dr. med.
spodbujanje. in vsi sodelavci!
Odziv na ponujeno pomoč je bil velik; sprejeli pa smo lahko toliko Tej misli lučke in upanja dodajam iskreno zahvalo za Vašo bližino
otrok, kolikor je bilo prostorskih in kadrovskih možnosti. vsem bolnim, njihovim svojcem in med seboj.
Nova skupna naših učencev in učenk je nadvse imenitna, polna pri- Z veseljem se Vas vseh pogosto spominjam, občudujem in v
zadevnih, zavzetih, radoživih, pa tudi iskrivih šolarjev in šolark. Zago- duhu z Vami sprejemam, molim, izročam ...
tovo to opazijo tudi dobri možje, ki nas obiskujejo v decembru.  Bodite močni v osebnem življenju, v delovnem kolektivu, na de-
lovnem mestu in doma. Vam, dobrim ljudem, je blizu Miklavž, ka-
kor tudi Novorojeni, ki se je rodil in je Primarij vseh primarijev.
Zato naj Vam bo umirjen december, poln upanja tudi v teh časih
epidemije, domač božič ter srečno in polno uspehov novo leto!
Doživet božič in novoletne praznike voščim tudi vsem Vašim do-
mačim.

Hvala Vam še enkrat za vse in prisrčno pozdravljeni! 

Improvizirana učilnica je postala tudi soba ravnateljice bolnišnične šole; Služba za odnose z javnostmi UKCL
sobivanje je odlično in za vse spodbudno.
Donacija Nomaga
reševalcem UKCL

Vodja Reševalne postaje UKCL Janez Kramar in vodja re-
ševalne službe Zuhdija Hajdarević sta v začetku decem-
bra prevzela donacijo podjetja Nomago: popolnoma nov
aparat za dezinfekcijo reševalnih vozil in prostorov, ki jima
ga je izročil izvršni direktor Nomaga Sandi Brataševec.

»Običajno smo bili v teh dneh v Ljubljani bolj osredotočeni na UTRIP UKCL
praznično vzdušje, a bo letos ta čas minil nekoliko drugače kot v
preteklosti. Zdravstvene ustanove so letos brez dvoma na uda-
ru, delo, ki ga opravljate, pa je vredno vse pohvale,« je ob predaji
donacije povedal Brataševec. 

Številka 6 | december 2020 21

Sebastian Pleško, vodja projekta Wuhobrani Čebelarji za male
sladkorne bolnike
Wuhobrani za ušesa
zdravstvenih Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je
delavcev Pediatrični kliniki slovesno predal denar za nakup novega
UZ aparata za Klinični oddelek za endokrinologijo, diabe-
Vse se je začelo 5. marca, ko je tes in bolezni presnove, s katerim bodo naši zdravniki lah-
avtor ideje trakov za kirurške ko ocenjevali žilje pri otrocih s tistimi boleznimi, pri katerih
maske, marslam iz Hong Konga, predčasno pride do razvoja ateroskleroze.
objavil načrt za print na spletni
strani Thingiverse. Namen trakov Akcija je zrasla je ob ideji, da bo g. Noč peš prehodil razdaljo Žirov-
je lajšanje trpljenja ušes tisočerih nica–Lukovica. Ambasadorja akcije sta bila zaposleni na ČZS Aleš
zdravstvenih delavcev širom sveta po Bozovičar, ki ima sam hčer – deklico s sladkorno boleznijo, in Nina
večurni nošnji zaščitnih mask. Ideja Ermenc Pangerl iz Celjskega sejma, ki ima sina sladkornega bolnika.
Wuhobrani v izdelavi/3D-printer je prišla konec meseca čez lužo, na- Pohod je bil združen z zbiranjem sredstev za otroke in mladostnike s
v akciji, foto: Marin Kajba tančneje v Kanado, v roke Kena, ki je sladkorno boleznijo. V povezavi z Društvom za otroke s presnovnimi
motnjami smo ga načrtovali že aprila. Epidemija pa pohoda ni usta-
dizajn modificiral v tega, ki ga uporabljamo še danes. A pravi zasuk vila, temveč ga je samo prestavila na september. Večina pohodnikov
je naredil njegov dvanajstletni someščan in skavt Quinn, ki je nese- je prehodila 20−70 km, med njimi so bili tudi otroci. Hodili so tako iz
bično aktiviral svoj 3D-printer in začel izdelovati na stotine trakov za gorenjske smeri kot preko Trojan, pa iz Ljubljane, Kamnika večina kar
zdravstvene delavce v mestu. Lokalna televizija je aprila pograbila to cel dan … Zbrali so denar, ki je iskreno namenjen otrokom in je zato
novico in ga čez noč spremenila v svetovno zvezdo ter tako ponesla takšno sodelovanje civilne družbe z UKC Ljubljana in Pediatrično
idejo širom sveta. kliniko še toliko bolj pomembno.
Mogoče se bo marsikdo vprašal, zakaj in čemu je Čebelarska zbor-
Konec aprila je ta ideja prišla tudi do nas v Slovenijo, v skupino, ki se nica Slovenije (ČZS) organizirala takšen projekt?
je takrat aktivno ukvarjala s 3D-printanjem zaščitnih vizirjev za zdra- Zbornica že dolga leta dokazuje, da je organizacija, ki v prvi vrsti
vstvo pod okriljem Društva elektronikov Slovenije. Maja smo nekaj skrbi za dobrobit čebel in čebelarjev, vendar pa je tudi organizacija,
trakov tudi naredili in razdelili v UKC Ljubljana. katere člani imamo veliko srce in aktivno podpiramo tudi ranljivejše
skupine. ČZS je organizacija, ki ji ni mar samo zase, temveč želijo po
Potem pa se je vse skupaj ustavilo. Konec 1. vala. Zmagoslavje. najboljših močeh pomagati tudi drugim.
Zagotovo ste že slišali za sladkorčke – otroke, ki so zboleli za slad-
Jeseni pa 2. val. Novi začetki. Maske z nesimetričnimi, slabo ergo- korno boleznijo, ki zahteva neprestano pozornost pri vzdrževanju
nomskimi ali celo prekratkimi elastikami so terjale davek na ušesih. ustrezne ravni krvnega sladkorja, saj telo ne proizvaja dovolj inzulina
Jernej Kovač, ki je zaposlen v UKC Ljubljana, me je sredi oktobra ali se telesne celice nanj ne odzovejo pravilno. Otroci si morajo zato
vprašal, če bi lahko dobil kak ščitnik za ušesa. Kaj hitro se je vest inzulin preko injekcij ali s pomočjo črpalk dovajati sami. Sladkorna
razširila med njegovimi kolegi, za katere sem nato z veseljem naprin- bolezen je tudi pri otrocih v porastu in mnogi starši se soočajo z
tal še nekaj dodatnih ščitnikov. Boštjan Laba iz ekipe covid.si je ak- občutkom nemoči, krivde in bremena, ki ga takšna bolezen prinese.
tiviral še svoj printer, jaz pa sem povprašal na Twitterju, če morda še Glavni partner projekta je podjetje HOFER Slovenija. 
koga bolijo ušesa. No, ostalo je zgodovina.

“ Od tistega dne printamo neprekinjeno
vsak dan. Vsak dan dobimo kakšno novo
naročilo ljudi z bolečimi uhlji.
Vsake toliko se nam pridruži še kak prostovoljec, ki še sam začne
printati. Zdaj nas je 8 iz različnih koncev Slovenije. Porabili smo že 12
kg plastike in založili več kot 100 zdravstvenih zavodov širom Slove-
nije s preko 5000 wuhobranov.
Na Twitterju je tudi nastala skovan-
ka wuhobran. Igra besed z besedo
»wuho«, ki v narečju pomenu uho,
»bran«, ker brani ušesa. Hkrati
pa spominja na Wuhan – mesto,
od koder izvira epidemija. 

UTRIP UKCL Sprintani wuhobrani, pripravljeni na
pošiljanje, foto: Marin Kajba

22

izr. prof. dr. Oskar Zupanc, dr. med., predstojnik Ortopedske klinike Maja Rode, tajništvo UKB

Zahvala po obnovi dela Končana 3a-faza gradnje
starega OP bloka na Urgentnega kirurškega bloka
Ortopedski kliniki
V oktobru 2020 smo se preselili v tež-
Spoštovani g. generalni direktor in ga. strokovna direktorica, ko pričakovane prostore novega dela
v imenu celotnega kolektiva Ortopedske klinike se Vama zahvalju- Urgentnega kirurškega bloka. Pre-
jem za iskreno in trdno podporo pri prvi fazi obnove starega ope- nova, ki je razdeljena na štiri faze,
racijskega bloka na Ortopedski kliniki v Ljubljani, ki je brez Vaše se je pričela 29. 3. 2019. 3a-faza
podpore ne bi bilo. Delno obnovo nam je uspelo izvesti v relativno je zajemala prenovo osrednjega
kratkem času tudi zaradi dobrega sodelovanja s TVS (g. Jure Do- dela Urgentnega bloka (bivši pro-
linar in g. Franjo Košak) ter z g. Gregorjem Ermencem, ki so nam stori Internistične prve pomoči,
ves čas stali ob strani in upoštevali vse naše potrebe ter predloge Splošne nujne medicinske pomoči
glede dodatne nabave materiala in izvajanja dodatnih del. ter bivši B hodnik Urgentnega kirur-
Vse to se je pokazalo tekom obnove in vendar smo vse brez težav škega bloka). Po prenovi smo pridobili
ustrezno uredili. V ogled in spomin pošiljam fotografije prostorov nove ambulante za težje kirurške paci-
pred in po obnovi, ki nazorno prikazujejo, da smo vsi skupaj naredili ente, rentgensko diagnostiko, mavčarno ter
resnično dobro delo . del ambulante za lažje kirurške paciente, ki jih od začetka epidemi-
Upam, da bomo čim prej nadaljevali z II. fazo – zamenjavo klimat- je uporabljamo kot izolacijske prostore.
skih in prezračevalnih naprav in inštalacij neposredno v 3 op. dvo- Do dokončanja celovite prenove Urgentnega kirurškega bloka nas
ranah starega operativnega bloka. čaka še mnogo izzivov. Eden nenačrtovanih je epidemija, ki je še
Še enkrat iskrena hvala. otežila delo. Prvi dnevi v novih prostorih minevajo v znamenju spo-
znavanja ter prilagajanja novim delovnim razmeram. Selitev ambu-
Delna evakuacija bolnikov v lante za težje kirurške paciente smo izvedli 5. 10. 2020, isti dan se
primeru požara v bolnišnici je v nove prostore preselila tudi mavčarna. Rentgenska diagnosti-
ka je v novem delu začela delovati v začetku novembra.
Zaposleni v Službi za varnost in zdravje pri delu (SVZD) z gasil- Stari del Urgentnega kirurškega bloka ne sameva. V prostorih
sko enoto UKCL so v sodelovanju z ostalim osebjem na Očesni bivšega A-hodnika deluje rdeča cona Internistične prve pomoči,
kliniki posneli film o delni evakuaciji bolnikov v primeru požara v prostori RTG diagnostike so namenjeni pacientom iz rdeče in sive
bolnišnici.  cone, mavčarna pa je postala laboratorij za hitre PCR teste. Mala
operacijska zaenkrat še ostaja na stari lokaciji, kmalu je predvide-
na selitev v novi del DTS – v prostore izolacije, saj bodo ti prostori
v času 3b-faze postali gradbišče. Nova mala operacijska je del
prenove 3c-faze.
Vsakodnevno prilagajanje nepredvidenim situacijam je še bolj kot
prej postalo del vsakdanjika. Zavedamo se, da bo do zaključka pre-
nove potrebnega še precej prilagajanja. Upamo, da se bo prenova
naslednjih faz pričela čim prej. V naslednji 3b-fazi bomo pridobili
nove ambulante za lažje kirurške paciente, reanimacijski trakt in
prostor za CT-diagnostiko. Projektna skupina pod vodstvom doc.
dr. Anžeta Kristana, dr. med. od novembra 2017 intenzivno in redno
sodeluje pri izvedbi projekta.
Zaposleni smo se novim delovnim razmeram hitro prilagodili, saj se
zavedamo, da so kljub novim prostorom za odlično delo potrebni
predvsem timski duh, dobra volja in sodelovanje. Gre za prvo ob-
sežnejšo prenovo Urgentnega kirurškega bloka po izgradnji leta
1976, zato lahko rečemo, da sodelujemo pri pisanju zgodovine lju-
bljanske urgence, kar nas navdaja s ponosom. 

Film je dostopen
na YouTube::

UTRIP UKCL

Številka 6 | december 2020 23

Sodelavci Službe bolniške prehrane in dietoterapije

Ideje za praznično obloženo mizo
iz kuhinje UKC Ljubljana

Bruskete s svežo mozarello, Hladna svinjska pečenka
paradižnikom in baziliko
Sestavine za 2 osebo: Sestavine za 4 osebe: hladno pečenko narežemo na tanke kose in
Ð ●1 /2 belega hlebca ali Ð ●1 kg svinske vratovine postrežemo. Ohlajena pečenka je tudi zelo
Ð ●s ol okusna za narezek, je primerna za pripravo
1 kos francoske štruce Ð c● imet sendvičev, lahko je hladna predjed ali pa
Ð 1● strok česna Ð ●2 lovorjeva lista jo narezano pogrejemo na lastnem soku
Ð 4● paradižniki Ð 3● nageljnove žbice (klinčki) in postrežemo s prilogo, ki jo imamo radi.
Ð 1● 25 g mozarelle Ð ●6 strokov česna Pečenko lahko postrežete v kombinaciji
Ð l● ističi bazilike Ð 3● rezini bio limone različnih solat in prilog.
Ð s● ol Če vam ostane kos pečenke, jo ohlajeno
Ð p● oper Priprava: shranite v posodo s pokrovom, ki dobro
Ð ●o livno olje Meso najprej enakomerno natremo s so- tesni. Shranite jo v hladilnik in jo režite tik
Priprava: ljo, rahlo potresemo s cimetom in naredimo pred uporabo, da se ne izsuši. 
Kruhke lahko popečemo z nožem zareze za stroke česna. Stroke
na ponvici v kuhinji, ali
pa na žaru oziroma v česna nabodemo v meso, na meso
pečici. Popečemo damo nageljnove žbice, poper, lo-
jih na hitro, po- vorjev list in rezine limone. Pe-
tem pa še vroče čico segrejemo na 180 sto-
premažemo (na pinj Celzija (ventilacijska
olivnem olju pečica) in vanjo položimo
prepražimo če- pekač s pečenko, ki naj
sen). Paradižnik bo pokrit. Tako pečemo 1
olupimo, odstra- uro. Pekač odkrijemo in
nimo semena in ga pečemo še 30 minut, pri
sesekljamo (naj ne tem meso polivamo s teko-
bo predrobno sesekljan), čino iz dna pekača, da bo pe-
mozarello narežemo na kocki- čenka bolj sočna. Potem meso
ce, solimo in popramo.  ponovno pokrijemo in pustimo v

Nadevan piščanec pečici še 10 do 20 minut. Ohlajeno ali
Sestavine za 4 osebe:
UTRIP UKCL Ð 1 piščanec Priprava:
Ð mešanica začimb za piščanca Piščanca očistimo in gremo počasi z roko
Ð 5 velikih žemelj pod kožo, da naredimo prostor za nadev.
Ð 2 dl mleka Žemlje narežemo na majhne kocke in jih po-
Ð 2 jajci parimo z mlačnim mlekom, premešamo, do-
Ð peteršilj damo prepraženo čebulo, peteršilj, jajca, sol,
Ð sol, poper poper in majaron. Vse skupaj narahlo zme-
Ð majaron šamo in nadevamo pod kožo, lepo počasi, da
Ð 1 sesekljana in prepražena čebula ne raztrgamo kože (če pa se malo raztrga, jo
Ð 2 korenja zašijemo). Piščanca še malo povežemo s
tanko vrvico, potresemo z mešanico začimb
24 za perutnino, položimo v pekač, prilijemo malo
olja, dodamo narezan korenček in pečemo v
pečici na 200 stopinj eno uro in pol. 

Francoska solata Princes krofi

Sestavine za 4 osebe: Sestavine za testo: V testo z električnim mešalnikom postopo-
Ð 300 g krompirja Ð 125 ml vode ma (enega za drugim) vmešamo jajca. Po-
Ð 200 g korenja Ð 125 ml mleka membno je, da vsakokrat, ko dodamo jajce,
Ð 200 g svežega graha Ð 100 g masla sestavine dobro premešamo, da se jajce
Ð 150 g kislih kumaric Ð 1 ščepec soli lepo poveže s testom.
Ð 2 jajci Ð 160 g moke Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija.
Ð 200 g majoneze Ð 4 jajca Nizek pekač obložimo s papirjem za peko.
Ð 1 žlica gorčice Sestavine za kremo: Dresirno vrečko napolnimo s pripravlje-
Ð 0,5 žličke soli Ð 1,5 vrečke vanilijevega pudinga nim testom in ga v kupčkih nabrizgamo na
Ð 2 ščepca sveže mletega popra Ð 500 ml mleka pekač (uporabimo zvezdasti nastavek).
Ð 50 ml ruma Princeske pečemo v ogreti pečici od 8 do
Priprava: Ð 125 g zmehčanega masla 10 minut. Ko so pečene, jih odstranimo iz
Krompir olupimo, očistimo, operemo in Ð 100 g sladkorja v prahu pečice in pustimo, da se povsem ohladijo.
narežemo na manjše kocke. Korenje ope- Priprava: Medtem pripravimo kremo. V manjši poso-
remo, ostrgamo z nožem in narežemo na Na kuhalnik pristavimo lonec, v katerega dici gladko razmešamo prašek za puding in
približno enako velike kocke kot krompir. vlijemo mleko in vodo. Dodamo maslo in nekaj žlic mleka. Preostalo mleko vlijemo v
Grah očistimo in izluščimo. Kumarice nare- ščepec soli ter vsebino na srednji tempe- lonec in ga zavremo. Lonec nato odstavi-
žemo na koščke. raturi počasi segrejemo do vretja. Ko za- mo in v vroče mleko vmešamo pudingovo
V večjo kozico stresemo krompir in ga zali- vre, posodo odstavimo in v vrelo tekočino zmes. Ponovno pristavimo na kuhalnik in
jemo s toliko hladne vode, da je v celoti po- stresemo presejano moko. Hitro premeša- med nenehnim mešanjem kuhamo, da se
krit. Vodo solimo, zavremo, nato pa krompir mo, da dobimo enotno in gladko zmes brez puding zgosti. Vmešamo rum in pustimo, da
na zmernem ognju kuhamo 10 minut oz. grudic, potem pa lonec ponovno pristavimo se puding ohladi.
dokler se ne zmehča (preverimo z dolgim na kuhalnik. Med nenehnim mešanjem ku- Zmehčano maslo in sladkor v prahu z elek-
tanjšim nožem). Medtem pristavimo drugo hamo še 2 minuti oziroma tako dolgo, da tričnim mešalnikom stepemo v rahlo kremo,
kozico, v katero nalijemo vodo, ki jo solimo. dobimo veliko kepo testa, ki se lepo loči od v katero po žlicah vmešamo ohlajen puding.
Vanjo stresemo grah in korenje ter ju ku- stranic posode in kuhalnice. Odstavimo in Princeske z nožem vodoravno prerežemo
hamo največ 10 minut. Kuhano zelenjavo pustimo, da se testo hladi približno 5 minut. na pol. Spodnje polovice nadevamo s prip-
odcedimo in ohladimo. Jajca skuhamo, ravljeno kremo. Zložimo jih na pladenj ali
olupimo in narežemo na kocke. Solata s čičeriko večji krožnik, pokrijemo z zgornjimi polovi-
Zelenjavo stresemo v večjo skledo. Do- cami, potresemo s sladkorjem v prahu in
damo narezane kumarice, jajca, gorčico Sestavine za 4 osebe: postrežemo. 
in majonezo. Po okusu solimo in popramo. Ð 300 g bučk
Vse sestavine dobro premešamo in prip- Ð 60 g čičerik
ravljeno solato poskusimo. Če je premalo Ð 240 g rdečega korenja
kisla, dodamo še žličko vinskega kisa (ali Ð 300 g sveže zelene paprike
malo tekočine od kumaric). Pripravljeno Ð 320 g svežega paradižnika
solato pred serviranjem dobro ohladimo v Ð 240 g gomolja zelene
hladilniku.  Ð sol
Ð voda
Ð kis UTRIP UKCL
Ð repično olje
Priprava:
Gomolj zelene in korenje operemo in
očistimo, narežemo na 5 mm in jih
blanširamo. Zeleno papriko in pa-
radižnik operemo ter narežemo na
kocke. Bučke surove naribamo.
Čičeriko skuhamo. Vse sestavine
zmešamo skupaj z začimbami, pre-
lijemo z oljem in kisom ter potrese-
mo s sesekljanim peteršiljem.
Čičeriko namočimo vsaj 6 ur pred ku-
hanjem. Preden jo damo kuhat, jo odce-
dimo in nalijemo svežo vodo. Kuhamo prib-
ližno 1 uro. 

Številka 6 | december 2020 25

V spomin:

prof. dr. Zora Konjajev, dr. med. (1921−2020)

Približno mesec dni pred 99. rojstnim dnem je 22. novembra za Bila je aktivna zagovornica dojenja otrok. Borila se je za uveljavitev eno Foto: Mateja Jordovič Potočnik
vedno odšla od nas prva slovenska profesorica neonatologije, letnega porodniškega dopusta, da bi matere lahko uspešno in dolgo do-
IN MEMORIAM pediatrinja, partizanska zdravnica, naša učiteljica in raziskoval- jile svoje otroke.
ka ter častna meščanka Ljubljane, prof. dr. Zora Konjajev. Kot Vodja perinatalne službe je doktrinarno in organizacijsko prispe-
Rojena je bila na Ptuju, 21. 12. 1921, v družini Stritarjevih,
kjer je bilo pet otrok. Po maturi na klasični gimnaziji vala k poenotenju preprečevanja hude zlatenice novorojen-
je študirala medicino v Ljubljani in Beogradu ter cev v Sloveniji in odločilno pripomogla k izkoreninjenju
diplomirala leta 1948. poškodb možganov zaradi zlatenice (kernikterus).
Med drugo svetovno vojno je že kot študent- Raziskovala je različne bolezni novorojencev
ka medicine sodelovala v OF, bila zaradi tega ter spremljala njihov telesni in duševni razvoj.
zaprta in kasneje kot mlada mati odšla v Kasneje je raziskovalno delo posvetila intrau-
partizane. Na osvobojenem ozemlju Bele terinim okužbam. Med raziskavo o okužbah s
krajine je sodelovala v partizanski bolnišni- citomegalnim virusom je odkrila mnoga nova
ci v Kanižarici. dejstva in njeno delo je bilo odmevno tako
Po vojni je leta 1954 v Zagrebu opravila doma kot v tujini. Vodja mikrobiološkega
specialistični izpit iz pediatrije. Že pred spe- inštituta v St. Gallenu v Švici, prof. dr. Ulri-
cialističnim izpitom se je zaposlila (in do upo- ch Krech jo je povabil k sodelovanju pri eni
kojitve leta 1982 neprekinjeno delala) na tedanji najobsežnejših svetovnih raziskav o različnih
Otroški kliniki KC v Ljubljani, kjer je organizirala in povzročiteljih intrauterinih okužb. Virološki, se-
po specialističnem izpitu tudi vodila prvi regionalni rološki in imunološki rezultati raziskav so potrdili
Center za nedonošenčke v Jugoslaviji. Center je opremil njena izčrpna klinična opazovanja.
UNICEF. Leta 1956 je dr. Mary Cross, strokovnjakinja Svetovne zdra-
vstvene organizacije (SZO) za nego in zdravljenje nedonošenčkov, po S strokovnimi in znanstveno-raziskovalnimi prispevki je
obisku v Ljubljani predlagala, da bi Center za nedonošenčke v Ljubljani sodelovala na številnih seminarjih in kongresih doma in v tujini.
prevzel zadolžitve jugoslovanskega demonstracijskega centra. V njem Pogosto je predavala in moderirala neonatalne teme. S sodelavkami in
je uvajala za tedanji čas napredna načela oskrbe. Oprema Centra je sodelavci je objavila več kot 120 strokovnih in raziskovalnih del, knjig in
bila tedaj v primerjavi s sodobno medicinsko aparaturo skromna. Vse prispevkov.
pomanjkljivosti je bilo potrebno premostiti z natančnim opazovanjem in Leta 1980 je bila izvoljena za redno profesorico pri Katedri za pediatrijo
kliničnim spremljanjem novorojencev. Negovalno osebje ni bilo izučeno na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Več let je bila članica fakultetnega
za specialno nego nedonošenčkov, zato je profesorica Konjajeva sku- sveta Medicinske fakultete v Ljubljani, članica komisij za doktorske
paj z glavno medicinsko sestro oddelka vložila veliko truda v izpopolnje- disertacije in komisij za specialistične izpite. Mlajšim kolegom je bila
vanje lastnega medicinskega kadra. Poudarek je bil zlasti na specialni mentorica pri doktoratih in študentom pri raziskovalnih nalogah. Bila je
negi nedonošenčkov in še posebej na aseptični tehniki nege. Na tak odlična predavateljica tako na dodiplomskem študiju medicine kot na
način je bilo mogoče preprečevati okužbe pri zelo ogroženih skupinah podiplomskih tečajih in stalnem pediatričnem strokovnem izpopolnje-
nedonošenčkov in bolnih novorojencev. V Centru so za boljše sožitje vanju. Sodelovala je v komisiji za medicinske in biotehnične vede Sklada
nedonošenčkov in njihovih staršev načrtno gojili zgodnje vzdrževanje Borisa Kidriča ter v Republiški komisiji za ugotavljanje smrtnosti novo-
stikov staršev z nedonošenčki, kar je bilo kasneje vpeljano tudi v slo- rojencev. Bila je prva predsednica Komisije za hospitalno higieno UKC v
venskih porodnišnicah. Na Pediatrični kliniki je odprla poseben odde- Ljubljani ter članica številnih drugih strokovnih komisij.
lek za starše hospitaliziranih nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov, Predsedovala je Pediatrični sekciji Slovenskega zdravniškega društva
kjer so se starši hospitaliziranih novorojenčkov lahko ob pomoči osebja (SZD), bila je podpredsednica Raziskovalnega društva za zgodovino
pripravljali na odpust domov. zdravstvene kulture, aktivna članica Združenja jugoslovanskih pediat-
Poglobljeno znanje iz neonatologije je kasneje nadgrajevala kot šti- rov in Združenja jugoslovanskih perinatologov ter več strokovnih sekcij
pendistka SZO v letih 1953 in 1954 v Šoli za puerikulturo Mednarod- SZD. V pokoju je bila še vedno aktivna pri delu SZD, predavala, pisala in
narodnega centra za otroke v Parizu, ki je bil tedaj osrednja francoska objavljala je tudi dela o partizanski saniteti med NOB.
inštitucija za oskrbo nedonošenčkov. Sodelovala je s priznanimi neo- Prof. dr. Zora Konjajev je bila častna članica SZD, nosilka več diplom in
natologi A. Minkowskim, A. Rossierjem in z neonatalnim nevrologom A. priznanj strokovnih združenj in porodnišnic ter Združenja za pediatrijo
Tomasom. Izpopolnjevanje je dopolnila na Pediatrični kliniki v Zürichu SZD. Za svoje bogato strokovno delo je bila odlikovana z Redom zaslug
ter leta 1965 na Pediatričnih inštitutih v Pragi in Moskvi. za narod III. stopnje, Redom dela z zlatim vencem ter v letu 2001 s Sre-
Center in kasneje Oddelek za intenzivno nego nedonošenčkov in bolnih brnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Leta 2015 je pos-
novorojencev na Pediatrični kliniki v Ljubljani (danes Klinični oddelek tala častna meščanka Ljubljane.
za neonatologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana) je razen zahtevne Bogato in razgibano življenje naše učiteljice, mentorice ter kasneje pri-
strokovne opravljal tudi obsežno pedagoško dejavnost – izobraževanje jazne, modre in duhovite kolegice se je končalo sredi epidemije okužb s
različnega medicinskega osebja iz vse Slovenije in tudi celotne tedanje covid-19 virusom. Vsi, ki smo imeli srečo in čast z njo delati ter biti njeni
države. V mnogih letih je profesorica Konjajeva posredovala strokovna študentje in kasneje sopotniki na skupni strokovni poti, ostajamo z le-
znanja številnim zdravnikom in medicinskim sestram iz Slovenije, drugih pim in trajnim spominom – hvaležni za vse, kar nam je nesebično dajala
jugoslovanskih republik ter iz tujine. vse do njene pozne starosti. Tudi v poznih letih mentalno izredno čila
Ob rednem bolnišničnem delu se je poleg neonatologije pionirsko po- nam je bila in nam bo ostala zgled strokovnjakinje, učiteljice, mentorice
svetila tudi hospitalni higieni. in kolegice, v trajen spomin in trden temelj naše stroke.

26 dr. Borut Bratanič, dr.med.

V spomin:

prof. dr. Božo Kralj , dr. med. (1932−2020)

Narava nas je ponovno opomnila, da je življenju usojeno, da se prvi predsednik uroginekološke sekcije UGOJ, član znanstvene-
enkrat konča. Na svojem domu je tiho dobojeval boj s svojo ne- ga odbora (1997−2000) in član izvršilnega odbora (2003−2009)
ozdravljivo in zahrbtno boleznijo naš dragi profesor Božo Kralj, Svetovnega združenja ginekologov in porodničarjev (FIGO), član
specialist ginekologije in porodništva.
Zaslužen je bil za izjemen razvoj slovenske ginekologije izvršilnega odbora Evropskega združenja ginekologov in porod-
v zadnjih desetletjih, pustil neizmeren pečat na po- ničarjev (EAGO) ter častni član Združenja ginekologov
dročju uroginekologije v svetu, prav tako pa je bil Slovenije, Italije, Slovaške in Makedonije.
zaslužen za mednarodno prepoznavnost in pri- Več let je bil predsednik Nacionalnega sveta za
znanje naše stroke v tujini. ginekologijo in porodništvo Republike Slovenije,
Rodil se je 7. maja 1932 v Mariboru. Razgiba- član Nacionalnega sveta za zdravje Republi-
no življenje mu je zaznamoval tedanji čas, saj je ke Slovenije, predsednik Nacionalnega sveta
bila družina nasilno pregnana iz rodne Primor- za raziskovanje in reprodukcijo ter član Zdra-
ske na Štajersko. Študij na Medicinski Fakulteti vstvenega sveta. Svoje bogato znanje je bogatil
v Ljubljani je končal leta 1956, specializacijo iz kot Fullbrightov štipendist v ZDA, kot vabljeni
ginekologije in porodništva pa je zaključil leta 1965. raziskovalec v Long Beach in San Franciscu, kot
Pot ga je vodila nazaj v rodno Primorsko, kjer je služboval štipendist British Councila v Londonu ter na števil-
kot splošni zdravnik v Vipavski dolini, Sežani in Mostu na Soči. nih simpozijih, kongresih in učnih delavnicah doma in v
Leta 1961 se je zaposlil na Ginekološki kliniki v Ljubljani, kateri je os-
tal zvest vse do upokojitve leta 1998. Med leti 1992 in 1998 je bil tujini. Od leta 1992 je bil član Evropske akademije znanosti
strokovni direktor Ginekološke klinike. Že zgodaj ob delu je spoznal in umetnosti in do zadnjega je aktivno sodeloval kot član v več ure-
pomen stalnega izobraževanja in prenosa znanja na mlajše kolege. dniških odborih uglednih tujih in domačih znanstvenih in strokovnih
Pedagoško kariero je zaokrožil leta 1990 z imenovanjem za rednega revij. Po upokojitvi na Ginekološki kliniki je v letih 1998 do 2006
profesorja ginekologije in porodništva na Medicinski fakulteti Uni- delo nadaljeval kot dekan Visoke šole za zdravstvo Univerze Ljublja-
verze v Ljubljani. Svojo karierno pot je začel z raziskovanjem cervi- ni in nato kot dekan Visoke šole za zdravstvo v Novem mestu do leta
koistmične insufience, nato se je poglobljeno ukvarjal z urološkimi 2012. Pridobil je preko 500 strokovnih in znanstvenih referenc ter
težavami po zdravljenju raka materničnega vratu, izdelal je smernice je soavtor več monografij s področja ginekologije in porodništva.
za zdravljenje pelvičnih vnetij in zdravljenje septičnega splava. Od Zaradi njegovega doprinosa k razvoju ginekologije in porodništva v
leta 1969 dalje je na Ginekološki kliniki v Ljubljani razvijal novo inter- Republiki Sloveniji mu je Ministrstvo za zdravje RS podelilo naziv
disciplinarno področje uroginekologije, uveljavil funkcionalno elek- višji svetnik.
trično stimulacijo za konservativno zdravljenje urinske inkontinence Za svoje življenjsko delo in doprinos k razvoju uroginekologije v
ter uvedel urodinamske laboratorije v klinično prakso v številne bol- svetu je bil leta 2009 nagrajen z mednarodnim priznanjem »IUGA
nišnice v Republiki Sloveniji. Lifetime Achievement Award« in s priznanjem »Medaglia d´oro«
Svojo delovno pot je začel v obdobju težkih materialnih razmer in Združenja ginekologov in porodničarjev Italije za zasluge za razvoj
s svojo delovno vnemo, marljivostjo in vztrajnostjo ter sebi značil- ginekologije in porodništva v svetu. Poleg številnih drugih nagrad
no predanostjo delu poustvarj al razvoj stroke in soustvarjal pre- je bil med drugim leta 1974 nagrajen z državnim odlikovanjem Red
poznavnost Ginekološke klinike že v zgodnjih šestdesetih letih prej- zaslug za delo s srebrnimi žarki, leta 1998 pa je prejel plaketo Mesta
šnjega stoletja. Ljubljane in leta 2002 Zlato plaketo Univerze v Ljubljani.
Zavedajoč se obsežnosti problema nenadzorovanega uhajanja uri- Sodelavci se bomo profesorja Boža Kralja spominjali z globokim
na pri ženskah je bil eden od 11 ustanovnih članov, ki so leta 1976 na spoštovanjem zaradi njegove pripadnosti poklicu in izjemne delovne
FIGO kongresu v Mexico Cityju ustanovili mednarodno združenje za vneme; bil je pokončen in dostojanstven sodelavec.
uroginekologijo (IUGA). V letih 1985−1988 je bil njen podpredsednik
in nato v naslednjem mandatu (1988−1990) tudi njen predsednik. prof. dr. Adolf Lukanović, dr. med., višji svetnik
Od leta 1994 do 2005 je bil predsednik Združenja ginekologov in
porodničarjev Slovenije. Med leti 1989 in 1991 je bil prvi predsednik
novoustanovljenega Uroginekološkega združenja Italije, leta 1986

IN MEMORIAM

Številka 6 | december 2020 27

V spomin: V spomin Irena Šimon,

mag. Rajko Črnivec, dr. med. dolgoletna nadzorna medicinski sestra

»Preteklost te ne more več prizadeti, razen če ji dovoliš.« »Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
(V kot vroče maščevanje, 2005) So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraji in čas.«

Čas, ki so ga merile ure, njegova strast, Sporočamo žalostno vest, da nas je v 65.
se je iztekel. V 73. letu se je poslovil letu starosti zapustila naša cenjena so-
naš upokojeni sodelavec mag. Rajko delavka, Irena Šimon, dolgoletna nad-
Črnivec, specialist Medicine dela zorna medicinska sestra Kliničnega
prometa in športa. oddelka za nevrokirurgijo.
S hvaležnostjo se ga bomo spomi- Izgubila si bitko z boleznijo in tiho
njali kot velikega zagovornika zna- odšla. Za seboj si pustila spomin na
nja, odličnega učitelja, ki je spremljal naša skupna srečna leta in hvale-
in učil generacije bodočih specialistov, žnost v srcih vseh, ki smo te poznali in
delali s teboj.
raziskovalca ključnih problemov sloven- Počivaj v miru, draga Irena. Nekoč, nekje se
skih delavcev, zdravnika, ki je svoje poklicno spet srečamo.
življenje posvetil medicini dela, iskrivega sogovornika, še posebej ko
je beseda stekla o filmu, scenariju in režiji. Odšel je v času, v katerem Tvoji sodelavci in prijatelji,
je najbolj užival: ko se začenja Liffe. kolektiv KO za nevrokirurgijo
Ohranili ga bomo v svetlem spominu.
Sodelavke in sodelavci s Kliničnega inštituta za medicino dela,
prometa in športa

V spomin: Klavdija Bučar

IN MEMORIAM »Se vidimo jutri,« je v ponedeljek rekla Klavdija in pozdrav pospremila Še kar ne morem verjeti. Zakaj se tako
s svojim širokim, prijaznim nasmehom, ki je, maski navkljub, izkazoval grozne stvari dogajajo tako srčnim
vso njeno čisto, skromno, vendar mogočno dušo. Dekle na začetku ljudem?
svojega odraslega življenja in karierne poti je še pomahalo z roko in Klavdija, bila si moja – in ne samo moja
odšlo … za vedno. Nasilna prekinitev njene življenjske poti nas je vse – najljubša sodelavka. In kako vesela
presunila in do konca potrla. Brez odgovorov, brez slovesa, brez besed. sem, da si to vedela.
Samo ogromna žalost in nejevera. Docela nepričakovano, nerazumlji- Zate ni bilo slabega dneva. Ne vem, če sem
vo in nedojemljivo. te kdaj videla sitno, ali še manj, nesramno. Do
Klavdija Bučar je bila radiološka inženirka z izrednim čutom in empa- kogar koli. Nikoli nisi rekla slabe besede o nikomer. Ničesar ti ni bilo
tijo do ljudi, še posebej pa do otrok in najstarejših. Tiha, nevpadljiva, težko postoriti. S svojo pozornostjo si nas razvajala prav vsak dan, pa
skromna, a z neverjetnim intelektualnim in čustvenim potencialom je naj bo to dišeča kavica, ki nas je vedno pričakala, ali pa domače kislo
bila diamant, ki sploh ni bil več potreben brušenja. Samo vreden ob- mleko – ker si si zapomnila, kako rada ga imam.
čudovanja. Dosledna in zahtevna do sebe, pa vendar odprta za vse Že samo s to svojo dobrosrčno prisotnostjo si odišavila ves prostor s
nasvete, je opravljala svoje delo in širila pozitivno energijo, s katero parfumom miru in sreče. Zaradi tebe zagotovo vem, da nikakor ni res
smo se napajali vsi, ki smo imeli srečo biti v njeni bližini. Zato je bila v to, da sodelavci ne morejo biti tudi prijatelji. Tebi je to uspelo, saj smo
torek zjutraj še toliko bolj opazna njena odsotnost. Vestnost, s katero v tem času, ko smo delali skupaj, postali Prijatelji z veliko začetnico.
je prihajala na svoje delovno mesto in opravljala svoje delovne zadol- Težko odpustim tvojemu bratu, pa vendar mu; vem, da mu niti ti ne bi
žitve, je v trenutku pustila ogromno praznino in eno samo vprašanje zamerila. Nisi znala. V tem si bila fenomen. In prav zato, ker vem, da bi
– ZAKAJ. Težko se dojame (ali sploh ne), da Klavdije fizično ne bo več nam ti želela, da gremo z življenjem naprej, se bom jaz osebno potru-
med nami. Zaradi svojega osebnega karakterja in pozitivnih vrednot je, dila po svojih najboljših močeh to tudi narediti. Maksimalno. Tudi zato,
čeprav v tako kratkem času svoje poklicne kariere, pustila neizbrisen da živim še malo zate.
pečat. Njen široki nasmeh in navihan pogled bosta ostala za vedno. Z vsem svojim bitom verjamem, da je takšna oseba, kot si ti, zdaj na
Žal pa tudi najlepši spomini ne bodo mogli ublažiti naše neizmerne lepšem, kot mi tu doli.
žalosti in solza. In da veš, nisi se nas še znebila – tudi mi enkrat pridemo!
Klavdija, beli čudoviti oblak, že zdaj Te neskončno pogrešamo in tako
bo ostalo za vse večne čase! Tvoja najljubša sodelavka (kot tudi vsi ostali),
Marija
Kolegi in sodelavci

28

V spomin: KO ZA ENDOKRINOLOGIJO pohvalo osebju v endokrinološki
V nadaljevanju z vami delim posebno katero bi si želela, da jim jo pos-
Tanja Lož ambulanti na Polikliniki v Ljubljani, za
redujete v vednost.
Vsak človek je zase svet, Elts–nšžzoaopiantabsvvtervdtčlapejvonvoeukrjiieelkontzhkinnrmiajesiasiond,zknn.eonkatieTaszelujvugoitbmhešvedašoserivklvl,oeanjeoesšsktkjččpaipeaehzlrentmmca.eveccPemebudiankarsučneiojldjeleioimaarnsalnavzjnkteblkinjoptoemauoapvrv,eoisdnosistdnstoepabprasnloorrvoPmaetarkovvoomčopedančlrvrzjniltaeekajnnaojvlgjaoiiomovkanlsae,di,vi,tkdndnkdkiisaiioaenmiomsvplkpjbpmirepiamaiernsroercdiezkpdižeajugeoeraekzilnjdnsleenpitvpjpodmaioazresomnciežtvimoiimzueekacbbajnlapeevoarktralrjloikiookjsvšdsrtrtnpvannopenaitreaelaivleipgšescvikžaoatmionpaa,cčoazikooliiaaesožcsbzetsenvtireoguanobtonoovsejijdaz-lev-t-j
čuden, svetal in lep mu zdravljenju oziroma spremenjeni terapiji.
kot zvezda na nebu. Išknzoeejerdopmanovnasnaveeibprmueosjhoavvb,aitsslrakaeujgnpruceretenltgoouleddidiozjviemrpmhionuntuneotskezkaainjohoatrtoegabvannnčdiinohzogirr.oaavnzoomrsjeetrinaoehdmdzaečrlakasadu/ia,pmoabbnudmleaomnjetijmee,
Zdnahevmaltaruindippoohvsavloajishtananjabmolejšnihjenmiocčeeloht. nPi aeckiiepni, tkiitsoeožpeavzrimstoo let dan za KAJ MENIJO O NAS
Vsak tiho zori, in pomeni
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.

Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.

A včasih so daleč poti,
da roka v roke ne seže.
A včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže …

Od tega menda
človek umre,
od tega z neba
se zvezda ospe.

(Tone Pavček)
Na turoben, meglen novembrski dan smo zaposleni
na Internistični prvi pomoči pretreseni obnemeli ob
vesti, da se je končala življenjska pot naše sodelavke
Tanje. Sprašujemo se, zakaj se je Smrt v teh hladnih
dneh z malo svetlobe in dolgimi nočmi odločila, da Ta-
njo pokliče in jo odpelje v večnost.
Tanja je bila zaposlena na IPP kot bolničarka od leta
2001. V skoraj dvajsetih letih je svoje delo opravljala
zelo prizadevno in skrbno, z velikim spoštovanjem do
pacientov in sodelavcev. Vselej skromna, tiha, pre-
prosta in ustrežljiva je čutila veliko pripadnost ko-
lektivu. Pred zaposlitvijo na IPP je delala izven zdra-
vstva, delo s pacienti pa ji je prinašalo zadovoljstvo
kljub obremenitvam, raznolikosti in nepredvidljivosti
situacij na urgenci. Zavedala se je, da vsak profil
zdravstvenih delavcev lahko doprinese h kakovostni
obravnavi, in vedno je delala v dobro pacientov.
Bila je velika ljubiteljica živali in včasih nam je ob kavi
pripovedovala o prigodah svojih hišnih ljubljenčkov.
Služba je bila njen drugi dom in z nekaterimi sode-
lavci je tekom let stkala tudi prijateljske vezi. V nas
je skušala najti razumevanje, pomoč in oporo, a si ob
obilici dela večkrat nismo uspeli vzeti dovolj časa za
pogovor. Zelo jo je prizadela izguba moža pred nekaj
leti. V zadnjem času so se množile tudi njene zdra-
vstvene tegobe in bolezen je bila nazadnje močnejša.
Med nami ostaja veliko neizrečenih besed in nema,
nema praznina.
Tanja, zelo te pogrešamo! V spominu nam bo odzva-
njal tvoj prijeten, čist glas …

Počivaj v miru!
Sodelavci iz IPP

nam ogromno. Z lepimi pozdravi,

Številka 6 | december 2020 29

Zahvala vsemu KO ZA HEMATOLOGIJO
zdravstvenemu osebju Spoštovani profesor dr. Zver,
snOvdoŽbeeisatvovšsmeisunpščlebktoltdaoriaierirrhmiijktgoejnretauasso.eintsztdkjoančaaenepaidmiemčivlkottveiia,iio,žntpalzokadesvvmokivraoipblvdoešdcsooieitkzjeenmtezls,pevesnkntžrzkraoemviaeuncvlla,jpdmsiailoudjjsreoeijnberzanenljiajij.genon.bojhuVaKa,odčvedgkv.oleooaaroaoeBjbčlpšltaznijirtoerekneomeiiovto,imzpnaedisprllraiimaaozožjes,ednhedčžlds,aiakseiumdtadvloneeljtaeoaeijvsnlalglvivsegemiacoaantdoieeplneinoradznealigdzektlerzžšaadršaaauiuehbvreclkvmaedlkiloijrvjneatobneeerenn.iallzlnivmTaiiojdknkeaiaitnerovimksčždavelomeaonviaičnnlsn-ojue…e.jauel
Namen postavitve smreke je zahvala vsemu zdravstvenemu osebju v Slove-
niji za ves trud in vestno ter odgovorno prizadevanje za življenja in zdravje Hvala tudi pri zdravljenju mame, vem, da je z vami in
vseh nas državljanov. vašo ekipo v dobrih rokah.
Hkrati pa je navedena gesta podpora našemu javnemu zdravstvu z željo, da
deluje po meri ljudi. UKB
Smreka naj kot drevo predstavlja simbol življenja in je neposredna donacija Dne 19. 11. 2020 je moj oče padel po stopnicah in je bil
prijatelja Avgusta, pripadnika Društva Kočevarjev staroselcev. Vzeta je iz Ko- pripeljan na urgentni blok.
čevskih gozdov, v katerih sta bili v nekih drugih težkih vojnih časih Centralna Rkboiičalsaedttaetaab.giNdasaioecnsvvvkamrsbmoleujlneži,ibmpib.uriaHloivmvipaesrlnkaorubezlianenomovzdinamnhaoevrsena,dulkiilitmaisvaktsmlejeuegjbaetetkierimpmoie,čulkei, itddjaeoa,
bolnica za Slovenijo in Baza 20. Tudi zato predstavlja simbol upanja in zmage ste v teh časih preobremenjeni z vsem skupaj.
nad zlom, ki ga predstavlja nova bolezen. Resnično »kapo dol« in vsem želim le najboljše.
Smreka je tudi simbolno postavljena pred UKC Ljubljana in je namenjena PŽmzpiieOnjzoualpiRsgtmrrblaaOaurlšjhpeaDeroozoNvphmdarvpIiniŠzaloajaplNanitozmuIoidrCjmooarbAadjnoleavujlLaoedžJečo1d4lUpijnebe.rBikoa,1mlsbt1Li.icpibJicoo2boAod0olzeNbT2tčnauAa0iadjnapr,esanojdkvojreainohmČidms.,,seoukrpmsmeiotdmairrosoljiebtvdjeneolv4eompp.s3.otet0jeS-mor
vsem angažiranim, ki se kakor koli vsakodnevno trudijo za nas. Tako zaradi sUnzpeapoldaomrmedinj,oeudbn.ariohbd, oosšatljaes.poohtavkašlaneseggelnaedraocTijaedmejleadinihnbjeanbiihc
koronavirusa kot drugih zdravstvenih razlogov. Gre torej za zdravstveni in člo-
veški poudarek zahvale.
Smreko lahko tako posamezniki kot tudi skupine okrasijo s pismi zahvale, ki
so dana iz srca.
Pesmi »Plemenitim v boju za človeka« in »Zdravstvenemu osebju« je prispe-
vala pesnica Ana Horvat iz Orehka pri Postojni.

PLEMENITIM V BOJU ZA ČLOVEKA

Plemenitost, ta beseda veličine, Naj pesem ta posvečena bo vsem,
nje svet združi ljudstev vseh domovine, ki ste življenja za človeka žrtvovali,
ko človek človeka spozna, ki bijete bitko brez odmora,
kjer srcá nimajo mejá, ko človeštvo pesti težka mora.

Ljubezen, ta najmočnejša sila, In tistim, ki na zlatih prestolih sedijo,
v kruti je bolezni vzklila, molitve prazne po internetu delijo,
vse ljudi je v dobroti povezála, naj pesem ta zbudi jih iz sna,
vzdignila nad strah se in razdala. ker sla po bogastvu je brez srca.

Energija njena je skrivnostna, Tisoči so umrli, ki so se razdali,
združuje moč jo tisočkrat krepostna, prostovoljci, duhovniki, zdravstveniki …
človek za človeka je daroval življenje, in tisoči so naprej v prvi liniji bojni,
večje ni ljubezni, ki premaga vse le bogatini skrivajo se v palačah,
trpljenje. v omami opojni.

Medicinska oprema, In ta pesem naj gre od srca do srca, Zdravstvenemu osebju
ki povsod jo primanjkuje, do tistih, ki rešujejo življenje človeka, Ta smrečica večno zelena,
bogatinom mar nikoli v mislih, so kot Kristus, ki se gobavcev ni bal, naj v zahvalo bo vam kot nobena,
da bi zanjo del svoj dali, za bolne se je ves razdal. vam, ki se za človeka žrtvujete,
raje v trezorje so zlate se zakopali. Molitev edino zdaj poznamo, do zadnje kaplje znoja se darujete.
Enotno pa je ljudstvo zdaj, ko prijatelja v nesreči res spoznamo, V skafandrih kot bi iz Marsa prišli,
v boju proti hudi vsej bolezni, skupaj v ljubezni bomo zmagali, a vendar ljudje ste, kot smo mi,
strt bo zdaj bogatinov raj, obdobje kruto premagali. niste angeli iz vesolja širine,
v veličini resnične vse ljubezni. a poslanci ste iz srca globine!
(Ana Horvat) Naj novo leto Vam sreče in zdravja
prinese,
(Pesem je bila napisana v prvem valu epidemije novega koronavirusa, marca 2020) žalost, bolečino in vse hudo naj odnese!

KAJ MENIJO O NAS Samo idejo za postavitev je dal Dušan, realizirali pa smo jo Ana, Avgust, Dušan, (Ana Horvat)
Franjo, Redžep, Franci in Miloš ob pomoči ter dovoljenju vodstva UKCL. Prip-
ravljeno je že ter bo tudi predano in posajeno sadno drevo z več različnimi
cepiči, ki bo bolj trajno spominjalo na težke čase koronavirusa.
Iskrena zahvala tudi medijski hiši POP TV za vso podporo, ki jo nudijo nave-
deni akciji, Srednji grafični in medijski šoli v Ljubljani in vsem drugim neime-
novanim, ki so prispevali svoj delež. 

30

Zbrala Služba za odnose z javnostmi UKCL

KO ZA TRAVMATOLOGIJO od nastan- Nldmeeavalvečnknunlje,uokmbgi ujeesolbmasibloešvrbeaejsumm,čuppaorosasdozeapdbtlkeierjtmitup,oazijanolvepzčheoevtsačilleneemdžsniuočočnzsuidttpreaionnvdnpkziraokihulvevsndaasrl.kokDiioveasbjmaeranpmvuuuntHaaovcediir.j--i
svojo izkušnjo z zdravstvenimi storitvami Mktmnseuojeiehhmmrdaopoiricrripncieenruesbesd,tidktdaiialeiliiaanzvsbpoeveeuslssittksetiikotropeiil,papo,pot,eksesdlriihoahpcncoousiilr,vkjoeekoig,iijičneing,izsadovdtepmoirlltakpoeivmersona,nipfvizkiorlmzjiaaistoavjetotirlvrei.evrvkRsaselnejpiučosoečksvonnottbeiaith,dlzdvito,eeorkbemldiojnsel,viuek,knootmaikbktiinjehoikhr.zaabntvpieeeebrhlvreikoetmoi-z,
Želela bi deliti je botroval k travmatološki obravnavi. Tknosoieasrsejemedbjmojonabrejerienelšebrjpseeilrtazidruuodočlkteliažotlnetiveožannsldoiatesk,tluuat,seppjotmiratelivnj.dueoTadčovnjeetoj,e,uskddtnia,isasigozjovjaečenmučactjjenevjeneabiči,snokskgropraabdotsgdzstobavpvuorsoejaomrgnčlieeonloddsvniatceanpikngirasrita,edkkjereuigsljjueeao,,
ka dogodka, ki ključni pri hitrem in uspešnem okrevanju.
SuškterompdebilzaoMhleuevjnšegogšaparsoitnmospeeatmlnaoninnaegkslreraežtnčkojea,m, ozbilzolkmeatautedzreimssneometograujetzrmpaepnleaasRtrejaeskniino(HlepRvoe-) Tapopoezjeolirrmanomojsatnjiaozkuiunpšrnsaijvazo,aksUi ljKuežCiizjjoeLmjiuznjbeolmjapnnoaoz,istdipvaonjšaihtionovpbaornahjevvnavalsnveaahjdoonsavsspeothes,erzbpanrtioo-
lopatice ter manjše poškodbe levega kolena. merno nagrado.
UbboaidrlagdveepdnlrkateunnmeonemasšeRtčmreeenknbaiuilstavekoumUpzKedaCrodiržoaLivvnjoeuallbjainlvjiaaazn.jSePaAm.oBZešanStdisrinsithajraekdsdnRveiinajheshdktanora,iskhpnjeiaztraaijlnreiaztdaebicnilraizajeivovnsnseeakmmrn-j Znzvpgaairmeompmda,riassimvlamosjeiocsvrjesleaamenvidojz,engdnzjuaiidbd–rslarjoižavzatsjlievjtubimv,deevnjsneokeiho–dpl,irsčkpeteoodoprvarrjeineatmeivlvselpvaimrozhejokmeRogmaeollkuečoeetppo,ozln,akdUečlaimcaKounuCbidtiemoLnrmjounbrabeoelmpdjbaroiantidnlanoeiaknmnrreeiatk--ti
medicinskega osebja. dili vse in še več za sočloveka.
SolpbcgmebroiplžjeiorosrnsadžetantvkuojoenoozpspmaažsitlaevtivavjlokeoonsUsgjmavasKltmetorrpCredupjaaideduuntusteriinnegažipanmceaalrainvnpjeesbitgo.snt,iaOtlnikeačržaobemnisrrbseaoejbuetgndzaljaonoeppnkasurkljeueetnsirdvjt(lšueusesserntveigivaaezmhaivgzcR.zalajOodanzenresljbkoašitle)ovoosvnjmpepesoialrklipipaeklojaeobjeveš.rti,amImoebkzckkijiuleisoasjzomtlvoapazznzmUnozaoevjeKeelekoslnmCoodeeznasmaii.snnnkvtorhzcprb,evuerndateklooao--- NUlaepjoavmdeomlbe,r,kodaaiknojimpbriabivzoirlmanzooil.jaaNspavojohsjveoahjliamvavdloeodžbinlrooasindtedvlsoaedpmaotnvinranvmesjoaoktiievnmavcusijepamo, dsžaeebdlieemj-.
Nniniakmduvozsjaeevmseuesmptrohučvdua, tklejiužsnooabgvasspvarnkeeajesmmleuudlennčjaiehtčdreanvmemhuanintaosmlooešunkdiieliDlmeožoedjendmeemlueukstzvodsprtaaavlur-i
stavbi travmatologije. vse najboljše.
Pdsmmnoieocoičtssijeneueevsgtbbnknaiečiiu,mjbndpbiovirisli,aijžeoatneusdzjlantdgeriiolnaavivamnsoizoovrpidnenpododostendzetlopakvhuovesni.rlpitioVkkioookikdnmllbljjjuup,uubčokbdnidveneiaszihnltooiiktidrpibdeopoionlbirsudvreveeteebkmglasniahe,očknsdiazoojgeasmanhziavozoidasjgpenltlormeija,edkvvngeaslojaraenjjsmviaohkč.ormvabsosneadu-i-,i Z izjemnim spoštovanjem,

jTmšeivnTazdviesčojonuavkmuazmehLNoRaertodtas,odepijbeisečeodut,mErtmdjoroniaumakčdabhe…Šnebmilmdrneeal,gblapjimsrEViaokaktooolnjtsoepenehouvnoVrpeetnnodijekejehAžeosgčeraehonmke,eenvnaaLk1vesujodošs5a,eespoamNavsbbaeot,dtrmlrmoenrlekreneavadAoaeeepodenuadkromlhlizszosjPaenvielnueekzpnesiišlrllmskOaeamokizroretkvvnoelaa,gpsllmieSeeun2otapdsmvhrikgivesišuTbni6ramvnhazunactndkaAoje.kvjaeneoemiooslzruoklJoevrtiiamdgpkaisaišzniidnžAnnzmiptooiezjne,idlojuvoovudmnedmmj»,gebiletdskzaapzjnapnliersitdakiannopa,anjriandea,eenmmujirlplojnsliplnaeketeijvki,oPllagusrimitupsrurkipivtoojlaonšežsnerieaeodmsnzePllbdeilksiadlnm,kjkideivkmoi,oiocuvcaalpoenoinilrnibšjšn,iarrjž,eikpaoksngeealihn1jmldkapizkberačaid3ijnejaoozoitiemeč..atmriu4.mlačldOkaužonltijv0eVinoeonoersudibtspanelž.ro,nmjiiovneeaojsiučoVdssoavsmjmnzeis(trveesl.enuatsujimpookPmvla«earbapasgerbjeo.,rhalmobaiešaiŠjtsi,bmlptenizmgnvačeolikesorana.oiaevim)onkrSkbhesvk.nsedooievi.oispač5itakrsdlVerhžlilkiedlra.oimlssamnnooosnŠnnbvheejičeečoiisezaoepnlnvebidlj,eevjn.maeeeukvneotŽlimbeppateeiosam.a.inoočh,iAlai-, GnjdkpepaNjdsoiahpeoooslmKoapptsskaosog»spbedaolloroapbtedcaleopomvronmkouninejčusvesčiplšlojdlajeije,rešjpataaaeoakšuevtromimoss«njajezaotbnv.geongeidtgskčseSoookkortdelrdotaetjleeoepsaope.ioojparknedšdPngpvžaurerčrolaik,esiiaocozeitgadllajdkiaaievuausdppmsrskdeasia.zropuornitaezsVri,tnnilabb,oujenaalmpzpezaoaoinpdcgasamvemrmtskgriaiejehmeorottojeapaaadua,,rmlvčppvrrjkinulkzozoaenncgenjaoiulaeandgdlovdueiojizjičkpmioelopsdžomhotls.maop,oeidlrasvzoirpdlakolat,a,esekaantsjoaabivsnikizliodljl,ida,ooašigtbtloapnplokaratepnijlunatauasižialn.ggoeasasnaidsvpNhčaloažlelt,,pejoiioiekju,korcslede,tfvekdoupobddpivaadovsmlšaosriidiodnhaapatczmeekpoedngiotonlvoivodonaaroliuaihdinmeaneslek.ecriibrieNolkbomata,leeiovs.iebe.vloptleaScščsezoNaavnippojeaotmbparpšbtaooičanpnvhčserlaaildzoal.laaelioiveian.l,aPtokrjvlpjatzmNhkesniceebabrcrolaotknoaemimeiaunalrddtbonnaa,bdeirionrpi,mzihpaedennselvddkaaaoaacldonagspsarepmč»rpiutnlithoolkrglseec,učuoiebgaof,o,ssoalteaždozjpgupkadaam,dbsvakirillzousrnljleamrraepatoanludskioivdnehtomdk«aajutoginetp.zja.osiilesaošemnjnnTašSttilgplammmagihaoobuamooplrlbkeavoičsjžuvestoojtuipigbbbtn-e.ilud-a,niaoaoaeio.dnaz,.i. KAJ MENIJO O NAS

Številka 6 | december 2020 31

INFEKCIJSKA KLINIKA dČToeIaVezklkuAsose,tlRrsiipct1Nkrpa5iejrO.ami3jzzaS0oanzTr,onaodNsimdmetIillKiaipičnplIonvoihoszgvkdliarazrelabvintvniireiiogssoktksaarpbvdoibrčaidlUaoinvKveCrvkae.tnlaiekrojdao,ukžsiivpjieephdraaavnpperoisgv, 2aošs7.eto1m0. .,
VlenznoivienmvrborčuilnestkoasssteamnjbaiilnhžoeslpimitazlivzoirdasntvnoamvacšeinKtlrianiikniiznafeinkfceikjsckiejskkleinbikoe-
deliti svoje izkušnje.
Plsdsipenltorrzaaeempnbnmdoišajjogepeač,urslpeoekmtrmmikaetaletdzejeuvdzsprbartenraiittanhvezvaosmdvijdtdaorvuaaošen,vlmojdnlanjaeekkjvomnlsvainjebašedimimoktopokmkbjorelrieiulenbzpvšiiirenbklieolsooančrlčasueežatejzsieovsnmtlvjivenejoižosanj.kstesjPoiektkk,arriuonebijnaztpimnvrzptijiedlačeojžrecaakkpinžaveoreslnosnntztetivaumibmtejedozan,lelneiodnmmjssaikš,naomnbsolsoietivceasunjibe.nepoMjejdapebmeonroa,ljjeeav-sv
katerimi bi opisal vse svoje občutke ob tem. sskzsaKžviČeKkemovameoOjepčoiprlm,ojuaZreškatijdnatAidvvleoikshepAvlsoejrkiezaBlimsiktdmnrieDausrujai.rkObjimgvenienuMleatpoirdkdiIbeodorNiib.cpesvSaAie,mknekriLosiivitrjkbNeiesaendornOcmuaaaop.šK,uvKvvraeeiIoodtrRddias-beviUv1enist9nbliRee,k,ojdmubGabnaikinIlnveoJsoasaiOppveazperrebaairčsndvvnttoeoejoaemmmrpkgaoiiamdntčičaaačepllslodsnaouvtaicvu,ekleiasešičkrankpulijootonrusvgkpnee.ilrjoSekii.j-n,e
ZvZpZaaonvrhgejauvultai,makdlnijnmuačojsenoitmozleabajsvršnaeazalsnialintjmzerooomevkskonstrveaeintčmuiičignensokzpihtidproeritvamrnievlaillnjjsaevutalnt,aškkjnaiiahjkesklopipinnosrikokeoiat,cimzšteaeeinlljipeielvosižrtisheviezuevbnpgenslaajekndzkojmraa.s,BjentulrpaaroaržtkeouhobPpsvonatelaeočsnlsaitjhtee-..
bistveno izboljšalo.
SotdvpdkOeidaooednhsgvdls-okt,opr1oroko9avrmlsiičonojiiesairnišjejezzzkemmnmddeniderrmoahaaodjjemvvepidicnnnožaopiiišegntkkjrantoieiovdiovtv,mverukaoučunsatšržutoeorekervmmgdosnkaitzleilsiosnjlvdteebppirrzktoa.rdraoeoPalnauetšpidelzpioarpnčndaennraiinodojovdpajbfeaoveo.ivvriddlshvjeazelrvož.vlmsmeeBčetvtonrizsoaitočnivervpkzibaazorzkabmliavidlrojunseiursl.soeočpsKJpzsnnotreentreaepošzisčvjaenkiolenidrooneišlfnvvoumzoeenvrbzzknomjzddaosdNrrskalaeakrieocavivzzhmvivnlljjjaelreeizjajkienodnzizonnve.rjlvaaiVjemčutivadcćunn.šneodiIiiheznal--i,
njene ekipe. KNM
NsuvzpsnsmnmaepvoaiaisallsoomjiioegItjsrlongeeeimaaerplfrbjtifpmetairevini.rkulnmZiiiiscjdzstapizaekiietzjzdaorsšnneleacrkčzaamnanciiiijkeavtoi,zpkojnnssčeasloitmtiuzšnhnvzpebtčodeei,resrkievhrnaktrčiannneianieshveaadpo,ensjšssdksšomoaatioteičhehjlplooiasiiavčzonoblovskasnmrapcouvaoovreaoszaobiovgndisivphol.baeieirslKtllanl,bmvuiolhpvsijbjdšeeulkrazojikidabrmkjilonaannilecirotezismeoniikeggnosdaponlosobivamotkpbovzsekis,eeoihžkpsoosmčgkikrlstilizisuepecnmreaaodrepskvrena.psrtribnivČiendlomioiavrig,eop,alšbebnoppbršarroiijrarnipšietalsoheiirkmvesmkazbime.vznasoidmaleliorljieeersedbmalzngaaaiidcnimaokiiznizicsnižmsaaiitsnnajlrmauapakirssmestiodehioo-kl-i-i, Spoštovana doc. dr. Katja Zaletel, dr. med.,
upam, da vas s tem pismom ne nadlegujem.
VCbperTpen.esPkteeeonkhnev0ačae6lpint.ri.1ij1Vma. sv2oie0rdas2ome0spjsetrreiojomakdzovnbvioijnlasenltogavartoaakčškaeeodgn, rakano.oatBspjeierlbespjiaseo,kmtoaredvpboruniPjsoelEt.unTTžoo-/
pomeni, da je logistika dobro naštudirana.
Enako dobro izkušnjo sem imel tudi med kratkotrajnim bi-
vanjem na KO za urologijo.
UKC Ljubljana je še vedno cvet za naše zdravstvo. Upam
in želim, da bo tako tudi ostalo.

KO ZA PLASTIČNO KIRURGIJO
9. 11. 2020 sem bil z reševalnim vozilom prepeljan na UBKC, ker
sem si odrezal palec s cepilcem drv.
Ostdrasnpi rveaješimhazanpaousrlegneinhcoi bdroavondahvoadnazdeolomleopvo1,6k.o1r1e. k2t0nos, epmrofbeisl is-
Vem, da delate v težkih pogojih in vam kdaj tudi že zmanjkuje moči. Pro- onalno ...
sim vas, vztrajajte kljub vsemu in nadaljujte svoje plemenito poslanstvo. Še več, bilo je veliko heca in pozitivne energije, ki je ni za pričako-
Upam, da vam bo moja zahvala pri tem v pomoč. vati od sester in zdravnikov.

Z velikim spoštovanjem in globoko hvaležnostjo. Operirala sta me dr. Lapoša in dr. Grilc. Top zdravnika, top opera-
cija in hvala obema. Tudi smejali smo se med operacijo.
Znvpsrirlaiesvsieeennmbmiv. sPioidprtiaešulrladaaicsmmiajesmlakjodei soltoouakbdnaiijeleonsbobtieisalozkniaošetlesoitvngeeaiznlsiijjklooeo,,ddoknaisjiesmdebiamjajne–bisnivlpspnriooattvsoiplperr,adazzšnalaajpitgodiamaplnao-
KPO1Opi1pdšJ.rnosZoednduauisomfeoLhoArgHeedeiljnoesiub1knŽtvnv5tktiibelaočIoejo.uoLljliszunnjavm1adbapN,1iazdming.eainldopEžvn2aon,irsndllo.v.p0dueBniioohaaMpe2iOndnrmcičn0speaabLioaetnoogt.roeEdnmknizDilmo.guedotZseoPpoozrN,savizrvnMvonaaovkv,Ioinvk.oiilfvrkiozlitijnjjzlieavese6imoičlnto,čo.eubdodndnsiaheiselapsimalunvldorstoomeesenommcjjteaeamdeiresntpooldeiUodkopkenojrtiiKkjacelntaudoazviCnenn.zazavomŠodsalmiLčksr,leuziajeadauspdveomsahbvrlrnsujov.oluevjkeaAfajnorebltnvnoaijdesjmeratudshhi1oer,vl0uaze–šnbčUanhj.ejaauuskKl--okCi zdravju.
32 Pnjeeopkoeepdmeerhnaoacdli,jnsi siekeupmo(vgbeoilmvea,nrdjeaapl,jeoralzzulBraelgepadrla,ime).neKeatmoploamždeilod.l.i.cteinmsukifmantetuh,nsikauj mnae
KAJ MENIJO O NAS ZHlaavhamkloaenvvsegeslmaovizn.aaStbtoeaslsnkeordbeneeilniknasajkrroabdz.dmVeeilšrkjlueja.mšPitraeelidmbvios, e,kamolissnieoesdtbrreoeži.e.n. šBtepehrssnetidkneii.
pomiritve in spodbude so mi veliko pomenile.
pomočnici, ki mi je roko prevezovala in se
Hvala gospe in njeni in pogovarjala ter me spodbujala.
tudi z mano ukvarjala

KRčNdlNOčejOavoinaTvandasedjmZodnaaajogpbateArskbaeipoenmpoiilGolčennjjrptat,esiptAjrossgliujaeaoheephSlrebdlmrvnmsniTdnepaeuiaeRenmoedlmsdilloOnzuoljajojeaažaehpmEcilbšvvadvrmoNičeeaaeolnvaimsolllTtkeiaatojidpaoeElžiidrštnroaiRnpi(edizapdtzzjrekOuinnerdhnsuladidekeLoejkšviialhvjpOsolenne,jeotrekkjorGčereg.vunigiKiIiasžsazNmaJObtkpvveipOioanGs)aigoc..viecEaseeKmi,ek,dirkmrninieebžctenčlreaoaeastnv,nivreiik,sadzlmjkjoaeeppimrbnrjaseeimiceelkiapismjeeieokrnnerjameststmviavo,oppeokkrrraCoijieezplsaTsasmre.pšeazmčovnkaiiošemjltiatni-hte--iz-. KIKKB
Danes sem bila uporabnica storitev na Polikliniki – laboratorij.
Tudi sama sem bila med. sestra in vem, da smo večinoma zdravstve-
ni delavci zmožni, da kulturno in profesionalno opravimo svoje delo.
Vendar me je to, kar sem danes doživela, zelo prijetno presenetilo.
S strahom sem prišla z novicami, kako so vrste, kako se povsod čaka.
Nič od tega. Od ploščadi pred Polikilniko do laboratorija ena sama
profesionalnost, organiziranost, prijaznost, skratka KAPO DOL, VSA
ČAST. Prijetno presenečena sem poskušala vsaj v laboratoriju izreči
pohvalo, vendar so mi solze ganjenosti preprečile.
Zato vam pišem, ker sem ponosna na vas in ker upam, da bodo upo-
rabniki končno spoznali, kako dobri ste.

USRpRčpertGanoesevsošpikEspnvutarHeaoNnoiivčezohrvhivsnkTapabiavnauzonNilrandaašasailpiI,empnnv,t,koKmnodnojaeohisaaI!itkr,vRjlveeauesaieUz,,tnrrlskragaeviRerehdeaktvdŠinemlasnnjscmKunšaoivebeizIohčugmpnBnjaermoreeguLsidjdueebuaOioedgnoz.rsKlIaioncmoncevdoi.ibdnnVnvsvjoosistiudmn,žketeieoipovhdrlddoa.aiomPsežzosberlmrjidtprvsozvoearrtzoeeeorinsvanjdrbeokaminsmrtnl1nborr3laeaiao,zi.jv,čnhrsunisenktzmriedoorkiie.inonpsvpHdeloesrinsg,vihlejkotaaagvmralzlaodapej!nlkr,ršde.iioi,eKjesvasvlukrepztnerrrnooevoede-snnk-gtoataav.- PEDIATRIČNA KLINIKA – KO ZA KARDIOLOGIJO
Pozdravljeni!
oLsZpkeHesePoešpZevlrdrkooeaaaagneszhlcpsanemevvirmjavibzaajšknaanolszaeaolnarsarhčncitdd.zkvkreaeiaeoaoulplh,oklilret7opvotee-žnašrvjlen.kzleneadiemtoo, vnpmdstuserataoeo,khdpcmbdočrriodl..ieejpJearknalakztkanenizuvšoduE.uasrviaztnEev,avč.djapaar,.rsileTja,aonthrzpekunarodoglo,isbjpvetrri,e,česvzudkesarzlkbinakr,obonusnesutogp,skoepriašenjsoešalnnavosiphitanro-o--

PEDIATRIČNA KLINIKA – KO ZA KARDIOLOGIJO ibibvlosvnszvdgpnntkiszoiieetseiajrailmlsarečiaamlikasjovoennenpavoktponzicgmterj.osočgresopaiipPlmik,čeaotgdthoiorzboomu,msral,oem.asadjottizŽdgvjejperndiaodtloalaauaalibrivjpargspaotdlgnieedžojajiaokmeiaooseajboslluazsjatazbiibeodvvasiltee,ičjirgksnonsebtldorputzaooatbj,eirdan.iajotard,kihorspeš,aVisorastoo,nskokkšezaisdetvipvalj,gim.njcriio,amiodtchoNoohmkiieepj,aszjkiibnziirmssheinačotečmgeieskeelac,,ebjovnereelvsdrmizejrbileaebiennejaejcbninoljesoljmejbsaiiso.suirtnkllndnoVdeoineeb,iTzsezičlarmialnčjaz.gcpigijšnnlnamenTeuaiozoiimo.aonhlzooačlpojbzjppseapdnumeamšpioksaloitrkletbočnitoelsoeimeojriUmjdtopčslaevjrvjoaniaaeaeKhiimigdnvlrčijzckhplCioeioamazlvteiranovaejbieiaob.jepniispanrJsihvbmodnooeoomteisačlč,ebmdojilpskezušmirin,nvnj.aaeoaeiotkoeDtoejerszligosor,pičtzndakuheazietd,o.cs,nrdgadbnaTbačpVdikjvioa.unievijuaaoahbzoBmdonbstcl,egi,amiriiiiae,iszllokldeie,aiszmkveuz,vbazdnpnpoačaomvopetojtjebbeeerioedalsVhsciiairtlmvžkreiaertouiksiaaepamllsvsdioaeaovn-so--iii,
okphiitsvzcprpVbčznknpjSoaadaideoeaaoraaiačrčricgevinpserngklrsntdannaiiokddhpo,seddljiokesodoeivsiiojtjhoenrotnaegikdaaiultesarrilslsinoaae,alarpmodkploekbjndivpijptzoaognztiasodniiiitauojiiallllmliooedaVlviojnsmsiipcovjdlnbeeakeiriiesbaosir,szaeačolmajiipgapeiemlnzsijrvnml.ziročd.roip,ejannaNnujeeeeOve,kkrjogtnloeatasamlgkiaoaadadrjkcusav(aotusrmpkgleavvoosanmnjjsvrojrasoveskemsd,vkčjiineekmmavarčdinoeopkdvidšievsollkas,utuaaao,rvpd-natrrr.pl.kšsil1pniaaortoilinTglRv9ahaeuč,rot,bkgpomasaaj)mdeadva.vraakspm,ašsiePdnizevpopjoceakjakaegzbappemooloidloni.eioiorartdszzsbjTn,etazjpneevjtkraaeueiidanzšoeitotžtP,ncgpmgddaeuaaadkvskop,eooioldkjvrlnsieajonkaeikpadhmio.g.niaockg.diiotMivDovansiOarounlvsoaudšapjtpadtruoaopidalg.smnrhaTrojioltrrijglaTrltolekčieashaasrapšinrovoouo,noemšeosjoekviopvvebpjleažgsie.olsvoa.zšldčdolrnnpuNeneejlvKlreeruniitkojieivs.olejiatlsčlsmlteJvettjipiasčkj,mu,oiniedavie,aopecčtpoaabbmsiaakdinksadianrs,bpiotjnaiadea,oriiradijivazcseisaniela,lnzdmnioeroipevdkzrevnleNesndrenseaimanmejndpssleaaeAtnaidlaočink,omojitVmitnRvoevbkevoenpspipajsiozdripaIpsumoozruolapaSedmaresežaslstkdoampmdAeendltztsvuapnršdonprrliLoeaotktroeoiasallertab,aijo,sbukiškrdp,ono,vkošnigekvnoodjnlnebjazaedeojosiaetola-u-oa-ii,ji-li. Resnično bi se vam rada zahvalila za toplo in zelo strokovno
obravnavo. Val si bo to hospitalizacijo zapomnil do konca življe-
nja in jo ohranil v zelo lepem spominu.

Želim vam vse lepo in vas neizmerno cenim.

KOcnzvosOeVadosdonsre1kZadtep3mirdeArmru.uieul1aoA0rndžvgokeasB.cisu2ljtKeioDeožm0v,ibbjOrnv2ujedšumiM0rekos,šaekosdIkcsNipnboiojkrpaieAv2loložaiiLn0fndi.luteiNk-.duks11.sri9Od1p.eK.iAe.2bKlInšlizi0enčaInršR2ienečIkno0TUgnaofaesResmmgkedkGaracmegbIžiloljJeaoissčdl.bOkeoadoizezdkkdlarlokir.naammzivazkoeiVahiljdosvivan.eaKbionmoldolzirdnnotvoorjmisečdapegnivsneioeltradevmeclipi-javhio, . KO ZA TRAVMATOLOGIJO
Pri vas sem
oddelku A. bil hospitaliziran 17 dni na oddelku Travmatološki v

zoLdsarehabkvjonei.vkVaihm1,7msdpenoder. oshčenismitsr,eadmha..in.mitaiteenčkuradtooviptakzaildselraobzo. ZELO prijazno KAJ MENIJO O NAS
voljo pri vaših

dRreačDezmajliačhak, oA:nVeRlaHKUliNčSičKaOteDr AElLbOin.oPionsEerbmeijnboi .pohvalil Aleksan-

Hvala vsem.

Številka 6 | december 2020 33

Loti Palmer

V opoju narcisa

Oseba z narcistično osebnostno motnjo nas ne vidi kot ževati le najnujnejše sti-
osebnost, človeka, samostojno bitje, temveč le kot podalj- ke. Pri tem ni toliko po-
šek sebe – za tisto, kar potrebuje. membno, zakaj je nekdo
Nekateri odnosi so »odkrito« škodljivi. Če tega ne prepoznamo do nas nasilen, ali ima
sami, to zelo verjetno vidijo naši bližnji, prijatelji ali pa naš psihi- to ali ono motnjo, mor-
ater/psihoterapevt. Odnosi, v katerih so prisotni alkohol in druge da duševno bolezen
droge, fizično nasilje, odkrito varanje ipd., se relativno zlahka pre- ali druge težave, ključ-
poznajo kot neustrezni oz. škodljivi, in če se bomo obrnili po pomoč, no je, da se pred na-
bomo zelo verjetno dobili ne le pomoč, temveč tudi razumevanje in siljem in nasilnežem
koristne napotke, kako naprej. umaknemo. Seveda
Nekateri odnosi so »prikrito« škodljivi. Navzven je vse v redu; oko- je to lažje reči kot
lica ne opazi ničesar, marsikdaj pa tudi mi sami ne – ker nočemo, storiti. In prav pri
se slepimo, racionaliziramo in bežimo pred resnico. Lahko se zgodi, tem se pokažeta
da udeleženi dolgo ne opazijo spolne in psihične zlorabe, bolj prik- pomembnost in
ritih zasvojenosti, zlasti nekemičnih, npr. s hazardiranjem, »zdravo« uporabnost tega,
prehrano, delom, internetom, pasivnega nasilja, kot so ignoriranje, da ugotovimo, kaj je v ozadju
kujanje, obrekovanje, zasmehovanje ipd., saj se nekako »navadijo« tega nasilja, in sicer zato, da temu vzroku prilagodimo
ali pa so že od prej prepričani, da tako pač mora biti in da je to nor- svoje nadaljnje ravnanje, zlasti v primeru nujnih stikov, in da iz od-
malno in vsakdanje. Vendar pa so informacije o takih in podobnih nosa brez občutkov krivde, lažnega upanja, podleganja manipulira-
»škodljivostih« danes zelo dostopne v literaturi in na spletu. Mor- nju lažje izstopimo. Če je v ozadju osebnostna motnja, zlasti narci-
da nas bo zbudila tudi kakšna resna posledica takih početij. Izguba stična, je to za nas dragocena informacija. Prvič zato, ker se lahko
službe, premoženja, padec v depresijo, izgorelost. naučimo ravnanj, ob katerih bomo iz takega odnosa odšli čim manj
Nekateri škodljivi odnosi pa so tako zelo prikriti, da je res malo poškodovani, ali če ne gre drugače, ga v mejah znosnosti ohranjali,
upanja, da bodo kdaj kot taki tudi prepoznani – čeprav dolgoročno in drugič zato, ker z razumevanjem sveta, kot ga doživlja oseba z
povzročajo enake posledice kot drugi škodljivi odnosi. narcistično osebnostno motnjo, lažje uvidimo, iz česa je v resnici
sestavljen naš odnos z njo in kaj mi sami taki osebi predstavljamo.
“ Če zabredemo v odnos z osebo z Poznate risanko Tom in Jerry? V epizodi Mišek imenovan Pe-
narcistično osebnostno motnjo tek (His Mouse Friday) sestradani Tom izza debla palme opazuje
(NOM) in v njem ostajamo, je precej Jerryja, ki se ves zaobljen sprehaja po plaži, in v njem vidi le sočen
verjetno, da se, vsaj določen čas, zrezek. Poenostavljeno rečeno, mi smo Jerry, oseba z narcistično
tega ne zavedamo niti sami, in tudi okolica, osebnostno motnjo pa je Tom. In vidi nas tako, kot Jerryja vidi Tom:
bližnji, sodelavci, sosedje ne bodo opazili, kot zrezek, hrano, kot sredstvo za potešitev svoje najhujše potrebe.
da je kaj narobe. Nasprotno: prav lahko se Ne vidi nas kot osebnost, človeka, samostojno bitje, temveč le kot
zgodi, da se bodo tisti, ki bi morali pomagati podaljšek sebe – za tisto, kar potrebuje.
nam, postavili na stran napadalca in bomo v Ta primerjava je uporabna, da se bolj enostavno soočimo s tem, kaj
svoji stiski ostali čisto sami. se v resnici skriva za »ljubeznijo« osebe z NOM »do nas«. To je bo-
leč postopek, vendar prinaša olajšanje, predvsem pa opravi z naši-
Odnose, v katerih je prisotno nasilje, bodisi psihično, fizično, spol- mi občutki krivde. Naša edina »krivda« je v takem odnosu namreč
no in/ali še kakšno, je treba prekiniti, zdraviti, če je mogoče – če sta dejstvo, da nismo – ali pa nočemo več biti – zrezek. Tak pogled se
pripravljeni obe strani iz njih docela izstopiti ali jih ohladiti in vzdr- nam pomaga spopasti tudi s spoznanjem, da v tem odnosu ni bilo
prave ljubezni, obenem pa spet prinaša določeno olajšanje ob za-
vedanju, da torej nismo izgubili »ljubeče« osebe, svojega »najbolj-
šega prijatelja«, »sorodne duše« ipd. 

SPONZOR KRIŽANKE

34

SIMPTOMI C VID–19

UTRUJENOST GLAVOBOL BOLEČINE
BOLEČE V MIŠICAH,
ŽRELO SKLEPIH IN

KOSTEH

EN SAMA TEŽAVA POLN NOS,
ALI V RAZLIČNIH IZCEDEK IZ NOSU
KOMBINACIJAH,
V RAZLIČNEM SOSLEDJU

POVIŠANA PRSNA
TELESNA BOLEČINA
TEMPERATURA

PREBAVNE TEŽAVE- KAŠELJ IZGUBA VONJA
DRISKA/BRUHANJE IN OKUSA

BODI POZOREN
IN ODGOVOREN,
TESTIRAJ SE!

Številka 6 | december 2020 35

nagradna križanka

3K NEPORAB­ DIALOG BARVA AVTO­ JEZERO NA ČEDOMIR SREDSTVO DRŽAVNA
LJEN DEL MOBILE FINSKEM JOVANOVIĆ ZA JEDKANJE BLAGAJNA
CELOTE

MEDALJA, ŠVEDSKI RAZLIČICA LEDENI
PLAKETA NOGOMETAŠ IMENA PROTESTANT OBLAK

FRIBERG JOŽEFA

PRAŠI­
ČEREJEC

NEVARNA DARILA
PADAVINA

ŽELATINA UDELEŽENEC
IZ ALG KRIŽARSKE

VOJNE
NARODNO­
OSVOB. BOJ

SLOVENSKA INDIJANSKI
SOPRANIST­ ČOLN
KA RADOVAN

ELDA VILER KESANJE OSCAR MESTO V GREGOR
STOWE: LEVANT UKRAJINI PLETENO STRNIŠA
KOČA … VMESNI VRHNJE KITAJSKI
TOMA ČLEN MED OBLAČILO PREDSEDNIK
SISTEMOMA
DŽINPING

ðÐ GLAVNO
MESTO
GRČIJE

RAZBRAZ­ LIV TYLER TU JE (FR.)
DANOST TANGENS
(OBRAZA) ŽENSKA PO ROMUL IN … NASPROTNO GLAVNO
OPERACIJI OD SEDEČ MESTO
MADAGAS­
KARJA (FR.)
SPUST
NASPROTNO NEKDANJI (Z GORE) IVANA
OD VEN AMERIŠKI TRUMP
TENISAČ PRVI ČEDNOST
COURIER ČLOVEŠKI

PAR

BREZ­ GRADBIŠČE
ČUTNOST (STAR.)

RODOMOR FRANCOSKA BREZ­
NIKALNICA BARVEN,
UROŠ RIMSKA 51 STRUPEN
ROJKO
ODRASLI MOČNO ŽENSKO IME PLIN
SAMCI MAMILO (KRAJŠE MOZOLJA­
GOVEDA IZ LISTOV MALČI)
SNOVI IVANKA VOST
PRIJETNEGA KOKE MEŽAN IZDAJATELJ
VONJA STAROGR­
IZRAŽA AMERIŠKO ŠKO MESTO (KNJIŽ.)
MOČNO SMUČARSKO V ARGOLIDI
ZANIKANJE SREDIŠČE OD VRHA ENA REVIJA
OSEBNI DO … V DVEH VELIKOSTIH
ZAIMEK
OSNUTKI ROK'N'BAND: AFRIŠKA
RISB RAD JO …, DRŽAVA
LJUBIM JO

NEKDANJI AVTOMOBIL­
SLOVENSKI SKA OZNAKA
KOŠARKAR DOBA, VEK REKE
BEČIROVIĆ
NESEBIČEN, KOS
ŽLAHTEN SUKANCA
CHRIS ISAAK

SNOV,
DOBLJENA Z
VARJENJEM

ORGANSKA LJUBITELJ, www.trik.si
SNOV ZA NESTRO­
KOVNJAK
STROJENJE

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE
na dopisnici) najpozneje do 1. februarja 2021 na naslov: ŠTEVILKE:
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z 1. Nagrada: Marjeta Gulan
javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov: soj@kclj. 2. Nagrada: Diana Ermenyi
si, s pripisom ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje 3. Nagrada: Tina Physicos Fifolt
ime in naslov, kamor vam pošljemo nagrado. 1., 2., 3. nagrada:
Nagrade prispeva založba Chiara: knjiga Čustveni vampirji v službi, dr. Albert J. Bernstein
1., 2., 3. nagrada: knjiga V opoju narcisa, Loti Palmer