Časopis UKC Ljubljana Interno april 2021

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana april 2021 | št. 02

Očesna klinika: 130 let razvoja
Genomski sekvenator naslednje generacije
COVID pri živalih: "Za zdaj smo imeli srečo"
"Očka, kaj si delal med zadnjo pandemijo?"
Usposabljanje rezervistov zdravstvenene enote
S stripom nad zarote

kazalo

3 UVODNIK: Jože Golobič, Generalni direktor UKC Ljubljana PLANICA: Močna ekipa Univerzitetnega kliničnega centra
je tudi letos poskrbela za varno oskrbo tekmovalcev v Pla-
AKTUALNO nici. Letošnje tekmovanje je zaznamoval padec norveškega
4 Za boljšo diagnostiko otrok z redkimi boleznimi in iskanje sevov covida-19 skakalca, ki je bil oskrbljen in v manj kot uri sprejet v UKC
6 130 let razvoja v najsodobnejši očesni center Ljubljana. »Zelo smo hvaležni za profesionalno prvo pomoč
9 Opozorilo pred začetkom motoristične sezone in zdravstveno nego po padcu. Za nas je bil padec videti dra-
10 Seja sveta in predstavitev novega generalnega direktorja matično in po prvi diagnozi čutimo olajšanje, da Danielove
10 Poslovanje UKCL poškodbe ne ogrožajo njegovega življenja. Imamo popolno
11 Povečan interes za članstvo v svetu UKCL zaupanje v UKC Ljubljana,« je dejal Clas Brede Brathen, vod-
12 Novi načrti za območje UKC Ljubljana ja norveške reprezentance v smučarskih skokih.
UMETNINA MESECA: Likovni izdelek je nastal v Bolnišnični
STROKOVNO šoli OŠ Ledina kot skupinsko delo učencev, ki so se zdravili
13 Dobro spanje nas ščiti pred infekti! na kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno
14 Živali in SARS-CoV-2 – potencial za nastanek novega rezervoarja virusa? nevrologijo. Nastal je po zgledu znane umetnine Edouarda
15 Za zdaj imamo tukaj veliko srečo …« Maneta Vrtnice v vazi. Mentorica: Tina Žvab.
16 Vertikalna evakuacija težko pokretnega bolnika v primeru požara v bolnišnici
17 Dan debelosti

UTRIP UKCL
18 Očka, kaj si delal med zadnjo veliko pandemijo?
19 Knjiga 45 let središča znanja za zdravje Slovenije
19 Dan v operacijskem bloku Kirurške klinike UKCL
20 Okrepčevalnica Polžek
20 Najhitrejše informacije o UKCL na enem mestu
20 Znanstvenoraziskovalni svet za medicino Javne Agencije za

raziskovalno dejavnost bo vodil naš sodelavec prof. dr. Andrej Janež
21 Rezervisti Vojaške zdravstvene enote s slovesno prisego zaključili usposabljanje
22 Z Janom Plestenjakom na domačem kavču
23 S stripom nad zarote

24 KAJ MENIJO O NAS

25 IN MEMORIAM: prof. dr. Jolanda Jezernik Leskovšek, prof. dr. Andreja Kocijančič,
Jožefa Šešek, sestra Pepca

27 SPONZOR KRIŽANKE: Založba Chiara predstavlja knjigo Najti se in ostati skupaj

28 NAGRADNA KRIŽANKA

8. MAREC: Nežne in močne, skupaj pa močnejše. Naše
reševalke z Reševalne postaje Ljubljana so s posebno
fotografijo vsem ženskam čestitale ob mednarodnem
dnevu žena.

uvodnik

BOLJE BITI SPREDAJ, Interni časopis Univerzitetnega
KOT LOVITI ZAOSTANEK kliničnega centra Ljubljana
april 2021, številka 02
Smeli načrti in državne obljube za prenovo osrednje bolnišnice dajejo upanje, da Univerzitetni klinični center Ljubljana
bodo zaposleni in bolniki dobili prostore in opremo, ki si jih zaslužijo. Infekcijska Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija
klinika je današnji prizidek dobila po izbruhu epidemije otroške paralize leta 1956 in Glavni urednik: Jože Golobič, univ. dipl. prav.
morda bo nova epidemija vzvod, da bo po 65 letih lahko storila korak naprej. Dober Uredniški odbor:
znak je potrjena odločitev o evropski finančni podpori za energetsko obnovo in • prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med.,
revitalizacijo Negovalne bolnišnice Ljubljana v skupni vrednosti z davkom skoraj
8 milijonov evrov. Vse bolj otipljivi postajajo tudi energetska sanacija ostalih višja svetnica
stavb, dokončanje objekta DTS in urejanje prezračevanja v Polikliniki. • Jure Brankovič
V zadnjih dneh je odmeval nakup pomembne naprave za UKC Ljubljana. Lektoriranje: Nina Krajnc
Sekvenator za bistveno bolj obsežno genetsko diagnostiko otrok z redkimi Fotografije: Tina Roš, Adobestock, Istock,
boleznimi v vrednosti dveh milijonov evrov sta UKC Ljubljana pomagali kupiti Getty images
Javna agencija za raziskave in Ustanova za Pediatrično kliniko. Hkrati bosta Fotografija na naslovnici: Matej Povše
prav UKC Ljubljana in ekipa raziskovalcev Pediatrične klinike vskočila in nudila
strokovno pomoč pri sekvenciranju in sledenju virusnim različicam SARS-CoV2. VABIMO VAS, DA TUDI VI
Gre za uresničevanje priporočil Evropske unije v okviru učinkovitega odzivanja na SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS
epidemijo covida-19. Očitno je, da ima bolnišnica veliko znanja in usposobljenih
strokovnjakov, ter s tem veliko – tudi finančno otipljivo – podporo javnosti za Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu
razvoj. To je izredno pomembno za uresničitev načrtov, ki so dolgo le na papirju. 2021 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri-
Zdravstveni minister Janez Poklukar je še kot generalni direktor UKC izračunal, spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti
da bi bilo treba v posodobitev kompleksa UKC do leta 2030 vložiti do milijardo v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne-
evrov. V primerljivo veliki bolnišnici na Dunaju od leta 2013, ko se je začelo je do 15. maja 2021. V uredništvu si pridržujemo
načrtovanje, poteka prenova v vrednosti 1,4 milijarde evrov, ki bo končana v pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora
devetih letih. V Sloveniji še ne govorimo o primerljivih zneskih, so pa napovedi za fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektori-
prihodnost bistveno obetavnejše od poročil za preteklost. ramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov:
Ob tem se začenjajo tudi novi pogovori o posebnostih zaposlitev v zdravstvu. [email protected].
Cilj UKC Ljubljana je sprememba tarifne priloge in bolj konkurenčne razvrstitve Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši
v plačne razrede. Imenovana je skupina, ki se bo »aktivno usedla« s sindikati prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali
in začela pogovor, kakšne so posebnosti v resorju zdravstva in kaj bo ostalo 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte
skupnega z javno upravo. posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif),
»Vedno si želiš več in več,« je dejal kolesar Primož Roglič v zadnjih dneh dirke po minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno
Španiji. »Seveda je bolje biti nekaj sekund spredaj, kot loviti zaostanek. Moramo navedite ime avtorja fotografije.
biti optimisti. Gremo naprej, dan po dan,« je dejal. Štiri dni kasneje je stopil na
najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Da je marca, komaj štiri mesece kasneje, Glasilo v
dirkal kljub izpahnjeni rami, je ob tem samo dodatna simbolika. elektronski

Jože Golobič, obliki na:
Generalni direktor UKC Ljubljana www.kclj.si

Služba za odnose z javnostmi

Za boljšo diagnostiko otrok z redkimi
boleznimi in iskanje sevov covida-19

Nakup visokopretočnega genomskega sekvenatorja naslednje generacije

Klinični inštitut za specialno laboratorijsko diagnosti- ske« (B.1.525) in »brazilske« (P.1) različice virusa v Sloveniji, kar je
ko (KISLD) Pediatrične klinike je prevzel nov sekvenator omogočilo učinkovito in hitro odzivanje pristojnih služb.
naslednje generacije NovaSeq 6000, ki omogoča bistven V omenjeni projekt se je vključil tudi novi aparat, ki prvotno ni bil
napredek pri hitrosti in obsegu sekvenciranja. Obstoječa kupljen za te potrebe. Pri nakupu naprave, na kateri trenutno po-
naprava je lahko hkrati analizirala le delček človeškega ge- tekata tako redno delo laboratorija kot izvajanje projekta slede-
noma, novi aparat pa zmore hkrati analizirati celoten genom nja virusnim različicam covida-19, je UKC Ljubljana združil lastna
več deset oseb. Nova naprava tako omogoča bistveno ob- sredstva ter prispevke raziskovalnega programa ARRS Pediatrične
sežnejšo genetsko diagnostiko otrok z redkimi boleznimi. klinike pod vodstvom prof. dr. Tadej Batellina, dr. med., ter sofinan-

cerjev: Javne agencije za raziskovalno dejav-
nost RS preko Paketa 17 za večjo raziskovalno
opremo in Ustanove za pediatrično kliniko, ki
je več kot leto dni zbirala prostovoljne prispev-
ke za ta namen. Večino sredstev za napravo in
potrošni material je prispeval UKCL, iz ARRS
je bilo zagotovljenih okrog 240.000 tisoč
EUR, Ustanova za Pediatrično kliniko je zbrala
127.000 evrov. Naprava je bila kupljena z javnim
naročilom,(1.999.148,51 evra z DDV), ki vključuje:
nakup visokopretočnega genomskega sekvena-
torja naslednje generacije (NSG), pogarancijsko
vzdrževanje visokopretočnega genomskega se-
kvenatorja naslednje generacije in nakup potro-
šnega materiala, potrebnega za petletno upora-
bo visokopretočnega genomskega sekvenatorja
naslednje generacije (NSG).

AKTUALNO Do prevzema nove naprave so do 50 obsežnih analiz genoma ana- O KLINIČNEM INŠTITUTU ZA SPECIALNO
lizirali v tujini. Pošiljanje vzorcev, ki so potrebni za hitro potrditev in LABORATORIJSKO DIAGNOSTIKO
začetek zdravljenja, izven osrednje bolnišnice ne bo več potrebno. Klinični inštitut za specialno laboratorijsko dia-
Ob tem bodo preiskave bolj natančne in povedne, celoten posto- gnostiko Pediatrične klinike opravlja preiskave,
pek od odvzema DNK do končne analize pa se zdaj opravlja znotraj ki so ključne pri diagnostiki bolezni, ki se pojav-
Pediatrične klinike. ljajo v populaciji otrok in mladostnikov. Laboratorij se razvija vse od
V začetku februarja 2021 je KISLD začel sodelovati z Nacional- začetkov leta 1955, leta 2019 pa je dosegel merila za naziv klinični
nim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano pri projektu sledenja inštitut. Nabor več kot 300 specialnih preiskav obsega laborato-
virusnim različicam SARS-CoV-2. Gre za uresničevanje priporočil rijske metode, pomembne pri prepoznavi, opredeljevanju in slede-
Evropske unije v okviru učinkovitega odzivanja na epidemijo covi- nju bolezni ne samo pri otrocih, ampak tudi pri odraslih. Skupno
da-19. Sodelovanje med KISLD in NLZOH je sprva vzniknilo spon- izvedemo okoli 300.000 preiskav letno, od leta 2018 pa izvaja-
tano, saj je KISLD razpolagal z zmogljivimi kapacitetami sekven- mo tudi nacionalni program presejalnega testiranja novorojencev.
ciranja (virusne) dednine, NLZOH pa je zaradi povečanih potreb Številne preiskave izvajamo edini v Sloveniji.
iskal dodatne zmogljivosti znotraj slovenskih ustanov. Sodelova-
nje se je hitro formaliziralo in trenutno NLZOH in KISLD s koordi- Poleg rednega laboratorijskega dela sodelujemo pri pedagoškem
niranim pristopom opravita analizo več kot 500 vzorcev virusne delu za potrebe Pediatrične klinike in UKC Ljubljana pri izobraže-
dedine na teden. Rezultat uspešnega sodelovanja sta bila uspeš- vanju specializantov, za potrebe Medicinske fakultete in Fakultete
no sledenje rasti deleža »angleške različice« (B.1.1.7) med obolelimi za farmacijo Univerze v Ljubljani pri izobraževanju študentov na do-
in identifikacija prvih nosilcev t. i. »južnoafriške« (B.1.351), »nigerij- diplomskem in podiplomskem študiju ter predajamo znanje v obliki
izobraževanj, ki jih organizirajo domača in tuja strokovna združenja.

Na inštitutu je trenutno zaposlenih 32 laboratorijskih strokovnja-
kov; več kot polovica jih ima najmanj univerzitetno izobrazbo, 8 za-
poslenih ima znanstvene doktorate, 4 pa specializacijo iz medicin-
ske biokemije ali laboratorijske medicinske genetike; 4 zaposleni
imajo učiteljski naziv.

4

samo vlaganja v opremo, ampak tudi vlaganje v kader. Naši stro-
kovnjaki so zadnje leto poglobljeno delali na tem, da smo dobili
ustrezne kvalitete, ki bodo omogočile sekvenciranje v takem ob-
segu, kot je povedal že minister. Vesela sem, da se lahko v tem
trenutku tako uspešno povezujemo z institucijami po celi državi,
da nam je Pediatrična klinika dejansko to omogočila in da bo naše
sodelovanje uspešno tudi v prihodnje.«

Uradna otvoritev nove naprave: vodja Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko Pediater prof. dr. Tadej Battelino:
diagnostiko Pediatrične klinike doc. dr. Alenka Trampuš Bakija, minister za zdravje »To je za nas izredno pomemben dogodek. Najprej bi se zahvalil
Janez Poklukar, strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Jadranka Buturović Agenciji Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Ta agen-
Ponikvar, v. d. generalnega direktorja Jože Golobič cija ključno financira naše raziskovalne programe in projekte, tukaj
pa je sodelovala s paketom za večjo raziskovalno opremo, kjer smo
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, dobili sredstva. Rad bi se zahvalil tudi dr. Poklukarju, ki je bil takrat
OKOLJE IN HRANO še direktor UKCL. Brez njegovega vodstva se ta razpis ne bi končal
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je tako dobro, kot se je. Bil je zelo zapleten, kot je pri nas včasih nava-
osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se da. Z njegovim prihodom se je v UKCL veliko stvari obrnilo na bolje
ukvarja s problematiko varovanja okolja, diagnostično in jav- in upam, da bo tako tudi ostalo. Sočasno smo dobili gospo Ulčar,
nozdravstveno mikrobiološko dejavnostjo, kemijskimi in mikrobio- našo poslovno direktorico, ki je prav tako večino stvari postavila na
loškimi analizami različnih vrst vzorcev ter z raziskovalno dejavno- pravo mesto, da se je to, kar sedaj vidimo, lahko zgodilo. Velika zah-
stjo. V laboratoriju opravljajo storitve za potrebe države, predvsem vala, za skoraj četrtino vsega denarja, gre pa ljudem. K napravi je
za potrebe spremljanja javnozdravstvenih dejavnikov ter uradnih prispevala Ustanova za novo pediatrično kliniko. Skoraj dve leti so
in inšpekcijskih nadzorov iz pristojnosti Ministrstva za zdravje, ljudje po celi Sloveniji zbirali denar za to napravo, ki je zelo draga. In
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za sedaj imamo napravo, ki je edina v regiji vzhodno od Milana in južno
okolje in Ministrstva za obrambo.  od Dunaja in Münchna, tako da je to nekaj, s čimer se bomo potru-
dili narediti nekaj dobrega v tej naši, tako ali drugače, ubogi državi.«
Minister za zdravje dr. Janez Poklukar:
»Vesel sem, da danes lahko prisostvujem in sodelujem pri odpira- Ustanova za novo Pediatrično kliniko
nju tako pomembne pridobitve, kot je aparatura, za katero je da- mag. Marina Praprotnik, dr. med.:
nes UKCL bogatejši. Gre za aparaturo, ki daje prihodnost stroki »Da smo danes priča tako lepemu dogodku v medicini, gre zasluga
in prebivalcem, predvsem najmlajšim, iz dveh razlogov. Prvič, s to številnim ljudem, ki so že bili omenjeni, in tudi številnim instituci-
metodo bodo strokovnjaki iz UKCL lahko presejali otroke in na ta jam. Naša ustanova je že pred dvema letoma na pobudo tedanjega
način že ob rojstvu iskali prirojene bolezni. Pot do odkritja bolezni direktorja Pediatrične klinike začela zbiranje donacij za to napra-
bo tako hitrejša, hkrati pa bo pot do učinkovitega zdravljenja krajša. vo in pomembno pripomogla k njenemu nakupu. Ob tej priliki bi se
Po drugi strani smo sredi epidemije, kjer je dokazovanje različnih zahvalila vsem ljudem, posameznikom, organizacijam, ki so v pre-
virusov oz. različic virusa korone zelo pomembno. Treba je izposta- teklih petindvajsetih letih, še vedno, in upam, da bodo tudi vnaprej,
viti odlično sodelovanje med UKCL in Nacionalnim laboratorijem zelo pomembno prispevale sredstva za nakupe zelo pomembnih,
za zdravje, okolje in hrano, ki sta skupaj pristopila k projektu in za- potrebnih in za otroke izjemno koristnih naprav.« 
čela sekvenciranje genomov koronavirusa. Na ta način obe insti-
tuciji prispevata k presejanju pozitivnih rezultatov na koronavirus
v Sloveniji in s tem sledenju širjenja različic v prebivalstvu. S tem
dajemo dodaten zagon temu, da gremo proti izhodu epidemije in da
obvladujemo čim več deležnikov, ki vplivajo na njen potek, in enako
mora veljati tudi za nadaljnje testiranje in cepljenje.«

Vodja Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko dia- Primerjava sorodnosti (filogenije) virusnih različic z upodobitvijo v t. i. filogenetskem AKTUALNO
gnostiko Pediatrične klinike doc. dr. Alenka Trampuš Bakija, drevesu. Pike predstavljajo posamezne vzorce; tiste, ki so si bližje, so si bolj podobne
spec. med. biokem.: oz. različica virusa je v teh vzorcih identična oz. podobna. Zgoraj desno (temno oran-
»Zelo sem vesela, da se je to zgodilo v tem času, ki sovpada z ra- žna barva) se nahajajo vzorci angleške različice, pod njimi (rdeča barva) so brazilske
zvojem našega laboratorija, saj je v zadnjih desetih letih zrasel iz različice, na sredini grafa (oranžno – 20H/501Y.V2) pa so južnoafriške različice.
službe do kliničnega inštituta, ter sočasno z nabavo tako visoko-
kakovostne opreme. Hkrati morate vedeti, da je rast tega labora- VIDEO
torija izjemno pomembna, saj zaposlujemo več kot polovico vseh
zaposlenih z univerzitetno izobrazbo in doktorati, kar pomeni ne

Številka 2 | april 2021 5

130prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.
let razvoja v najsodobnejši
očesni center

Častitljiva obletnica Očesne klinike

Očesna klinika praznuje častitljivo obletnico, 130 let dr. Bocka za 3 leta nasledil prof. dr. Albert Botteri. Leta 1920 je prev-
obstoja. V svoji zgodovini se je iz začetnega samostojnega zel vodstvo Očesnega oddelka prof. dr. Leopold Ješe, ki je leta 1945
očesnega oddelka v okviru takratne civilne bolnice, katere- postal prvi profesor oftalmologije na Katedri za oftalmologijo Me-
ga ustanovitev so v Deželnem svetu potrdili 17. novembra dicinske fakultete v Ljubljani. Leta 1918 napisal prvi popis očesnih
1890, razvila v najsodobnejši in strokovno visoko usposo- bolezni v slovenskem jeziku, leta 1946 prvi učbenik za oftalmologijo,
bljen očesni center. Strokovno in organizacijsko je primer- nekaj let kasneje pa prvi učbenik za medicinske sestre. Nasledila ga
ljiv s sodobnimi očesnimi centri v Evropi. V njem so delovali je prof. dr. Carmen Dereani - Bežek (1959–1972), nato prof. dr. Stane
in še delujejo pionirski oftalmologi, ki so dosegli pomembna Strgar (1972–1983), prof. dr. Gorazd Kolar (1983–1993), prim. Pe-
odkritja na svojih ožjih oftalmoloških področjih in nepos- ter Dovšak (1993–2000), prof. dr. Brigita Drnovšek Olup (2000–
redno omogočali razvoj stroke, znanstvenoraziskovalnega 2009), prof. dr. Branka Stirn Kranjc (2009–2018) in prof. dr. Mojca
dela in izobraževanja, kar tudi sedaj ostaja temeljno pos- Globočnik Petrovič, ki so vsi stremeli k omogočanju vsestranskega
lanstvo Očesne klinike. razvoja oftalmologije in Očesne klinike.

AKTUALNO Prvi predstojnik samostojnega očesnega oddelka in tudi predse- OČESNA KLINIKA 130 LET PO USTANOVITVI
dnik Zdravstvenega sveta za Kranjsko dr. Emil Bock je med drugim Očesna klinika Ljubljana je samostojna enota UKC Ljubljana. Med
opravil 500 operacij katarakte. Po potresu v Ljubljani so leta 1895 199 zaposlenimi je 47 zdravnikov, od tega 37 specialistov oftal-
otvorili novo mestno bolnišnico s samostojno stavbo za okulistiko s mologije. Med 13 doktorji znanosti je 9 učiteljev oftalmologije (4
64 posteljami ter moškim, ženskim in otroškim oddelkom. Očesna redni profesorji, 1 izredna profesorica, 4 docenti). 111 je zaposlenih
klinika je na tem mestu ostala do leta 2001, ko se je preselila v de- v zdravstveni negi (69 diplomiranih medicinskih sester in 42 sre-
loma nove in deloma obnovljene prostore vojne bolnice. Leta 1916 je dnjih medicinskih sester).

6

Očesna klinika ima 3 hospitalne oddelke (oddelek enodnevne bol- Glavkom: uspešno vodenje bolnika z glavkomom temelji na zgo-
nišnice, oddelek za očesne bolezni, otroški oddelek) in skupno 53 dnji diagnostiki in spremljanju učinkov ter modifikacije zdravljenja.
postelj, letno več kot 2900 oddelčnih sprejemov – povprečna le- Razširjen izbor kirurških pristopov v smeri manjše invazivnosti ter
žalna doba je pod 3 dni, opravljenih več kot 8000 operacij in laser- vstavitev drenažnih implantov pri refraktarnih glavkomih opravlja-
skih posegov, razvejano ambulantno dejavnost in več kot 45.000 mo le na Očesni kliniki.
ambulantnih obiskov. Kontaktne leče in keratokonus: celostno obravnava vse bolnike
Na Očesni kliniki se trudimo na številnih področjih kot edini v drža- s keratokonusom in z drugimi oblikami iregularnega astigmatizma
vi zadostiti vse večjim potrebam prebivalstva po dobrem vidu – iz vse Slovenije.
tako diagnostično kot terapevtsko, pa tudi organizacijsko. Mrežnica: invazivni in neinvazivni multimodalni slikovni prikaz
Oftalmologijo v zadnjih desetletjih, še izraziteje v zadnjem desetle- očesnega ozadja omogoča nove morfološke in funkcionalne pri-
tju, krasi izjemen tehnološki razvoj, ki omogoča neinvaziven vpog- kaze že ob rutinskih preiskavah. Intravitrealna farmakoterapija
led v morfološke, že skoraj ultra mikroskopske strukture očesa z poteka od leta 2019 v prenovljenem Centru za intravitrealno far-
natančno opredelitvijo funkcionalnih značilnosti. Nove možnosti makoterapijo.
diagnostike in zdravljenja z vse bolj tarčnimi zdravili – na eni strani Nacionalni center celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih:
z intravitrealno farmakoterapijo in na drugi strani na podlagi raz- kot nova, izrazito multidisciplinarna dejavnost, ki je prva in trenu-
iskav genskega zdravljenja in zdravljenja z matičnimi celicami – tno edina v Sloveniji, se ukvarja s celovito rehabilitacijo slepih in
odpirajo do še pred nekaj leti nepredstavljive možnosti ohranjanja slabovidnih.
vida. Različne vrste kirurgije očesa in obočesnih tkiv se usmerjajo
k minimalno invazivnim posegom, mikrokirurgiji ter hitrejši in čim
boljši rehabilitaciji. Hkrati iščemo možnosti vpeljave umetne inte-
ligence in na široko odpiramo vrata personalizirani medicini.

STROKOVNA DEJAVNOST

“ Že od samega začetka delovanja
Očesne klinike so nastajali zametki
številnih subspecialističnih dejavnosti,
ki jih imamo v največji možni meri razvite
danes. Aktualni ali pretekli nosilci so
ali so bili pomembni akterji na svojem
strokovnem in znanstvenoraziskovalnem
področju.

Diabetična retinopatija vključuje poti v presejalnem programu Nevrooftalmologija obravnava najtežje pridobljene in prirojene AKTUALNO
in multimodalni slikovni diagnostiki ter pri raznolikem zdravljenju z okvare vidnega živca in vidne poti. Zgodovinsko pa se znotraj de-
intravitrealno farmakoterapijo, laserjem in/ali vitrektomijo.. javnosti obravnavajo tudi bolniki s prirojenimi boleznimi mrežnice
Elektrofiziologija je med redkimi tovrstnimi laboratoriji na svetu, – mrežnične distrofije.
kjer na enem mestu potekajo elektrofiziološka diagnostika mre-
žnice, vidnih poti in pediatrične elektrofiziologije.

Številka 2 | april 2021 7

PEDAGOŠKA DEJAVNOST

“ Očesna klinika je temeljna in
osrednja izobraževalna institucija za
izobraževanje študentov Medicinske
fakultete Ljubljana in specializantov
oftalmologije in drugih strok. Redno
organiziramo tako nacionalna kot
mednarodna izobraževanja za specialiste.

Okuloplastika zajema orbitalno kirurgijo, kirurgijo solznih poti in Naši specializanti zelo uspešno opravljajo evropski specialistični
kirurgijo vek s poudarkom na endoskopski kirurški tehniki in laser- izpit. Smo učna baza za dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje
ski kirurgiji z razvojem kliničnih aplikacij za Er:YAG laser domače medicinskih sester in za pridobivanje in opravljanje izpita iz speci-
proizvodnje. alnih znanj. Smo pri Evropskem odboru za oftamologijo (Europe-
Očesna onkologija: interdisciplinarna dejavnost diagnostike in an Board of Ophthalmology) akreditirana učna ustanova in učna
zdravljenja očesnih tumorjev in tumorjev orbite, med drugim tudi ustanova za Mednarodni odbor za oftamologijo (International Co-
zdravljenja malignih melanomov žilnice z radioaktivnim rutenijevim uncil of Ophthalmology).
aplikatorjem.
Operacije katarakte in sprednjega segmenta: operacije kata- RAZISKOVALNA DEJAVNOST
rakte so najpogostejše operacije v medicini. So učinkovite in var- Očesna klinika že vrsto let uspešno sodeluje s številnimi bazičnimi
ne. Za kompleksne operacije sprednjega segmenta pri poškodbah in kliničnimi institucijami doma in v tujini. Kot nosilci ali v sodelo-
in razvojnih anomalijah smo referenčni center v regiji. vanju smo čez leta sodelovali pri več kot 20 projektih in programih,
Ortoptika in strabologija: z zgodnjo diagnostiko vzrokov škilje- financiranih pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehno-
nja, dvojnega vida in slabovidnosti lahko z ortoptičnimi postopki, logijo oziroma pri ARRS. V zadnjih treh letih smo objavili 77 znan-
korekcijo ali različnimi operativnimi tehnikami omogočimo izbolj- stvenih člankov, od tega 47 (samo v lanskem letu 25) s prvim ali
šanje stanja binokularnega vida. vodilnim avtorstvom.
Pediatrična oftalmologija vključuje vse subspecialne oftamolo- Da je sodobno opremljena Očesna klinika vodilna strokovna, pe-
ške dejavnosti v otroški očesni patologiji, prilagojene preiskovalne dagoška in znanstvenoraziskovalna ustanova, ki bolnikom poleg
in terapevtske metode v diagnostiki in zdravljenju. Deluje izrazito hitre in individualno usmerjene obravnave nudi celovito oskrbo,
interdisciplinarno. gre zahvala vse od začetkov pa do danes vsem zdravnikom, medi-
Roženica kot dejavnost zajema vse najnovejše diagnostične cinskim sestram in drugim sodelavcem. 
možnosti z neinvazivnimi slikovnimi pristopi in vse najsodobnejše
AKTUALNO nekirurške in kirurške načine zdravljenja. Vključuje transplantacij-
sko dejavnost z aktivnostmi pri JAZMP akreditirani očesni banki.
Splošna očesna ambulanta je izrednega pomena za izobraževa-
nje specializantov oftalmologije in družinske medicine. V urgentni
ambulanti oskrbujemo urgentno napotene bolnike skoraj iz cele
Slovenije; okvirno opravimo 14.000 pregledov na leto.
Ščitnična orbitopatija: interdisciplinarna dejavnost, ki vključuje
diagnostiko in zdravljenje težjih primerov, tudi urgentne in elektiv-
ne kirurške dekompresije orbite, zdravljenje diplopije in okulopla-
stične posege.
Uveitis: izrazito interdisciplinarno področje; v zadnjih nekaj letih
so bile uvedene številne nove možnosti diagnostike in zdravljenja,
predvsem s tarčnimi zdravili, s tem pa tudi hitrejša rehabilitacija in
boljše ohranjanje vida.
Vitreoretinalna kirurgija; s tehnološkim razvojem, medoperativ-
nim omogočanjem boljše zaznave struktur v steklovini in mrežni-
ci in izpopolnjenimi mikroinstrumenti dosegamo boljše rezultate
zdravljenja in hitrejšo rehabilitacijo.

8

Agencija za varnost v prometu

Opozorilo pred začetkom motoristične sezone

Pred začetkom motoristične sezone so na poligonu Barje Luka Uršič, reševalec motorist
izkušeni sogovorniki s področja motociklizma podali pripo- »Prednost reševalnega motorja je to, da smo zelo hitro na kraju
ročila za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil nesreče. Kot reševalec motorist se na samem kraju srečujem s
in izvedli praktične prikaze varnostnih elementov. UKC Lju- hudimi poškodbami, kot so poškodbe glave, prsnega koša in tre-
bljana je sodeloval z zdravnikom travmatologom in reševal- buha, možne so tudi odtrganine, tam pa nastanejo velike hujše kr-
cem na motorju. vavitve, kjer so odločilne minute, če ne sekunde. Lahko pride tudi
do srčnega zastoja. Kot reševalci motoristi se pred sezono vedno
dobro pripravimo in izvajamo treninge varne vožnje, na katerih se
naučimo predvidevati nevarnosti in prilagajanja na cesti, saj voz-
niki, ki so bili pod nujno vožnjo navajeni le reševalnega avtomobila,
na nas še niso navajeni in nas morajo opaziti, da smo tudi mi re-
ševalci motoristi lahko na nujni vožnji. Zato si želim, da bi bili vsi
motoristi pred sezono dobro pripravljeni na motor, da bi bilo nesreč
zelo malo, če ne nič.«

Uroš Tominc, dr. med., vodja Urgentnega kirurškega bloka
»V teh prvih lepih spomladanskih dneh pričakujemo na Urgentnem
kirurškem bloku in pa kasneje na Oddelku za poškodbe povečano
število poškodovancev iz prometnih nesreč, tudi motoristov. Na
vse motoriste, ki sedaj začenjajo s sezono, apeliramo, naj začne-
jo zmerno. Vemo, da ceste še niso primerno očiščene, asfalt je še
hladen, psihofizične sposobnosti motoristov še niso na vrhuncu
in tudi ostali udeleženci v prometu še ne pričakujejo motoristov,
zato svetujemo pozornost z vseh strani, tako motoristov kot tudi
ostalih udeležencev v prometu.« 

Značilno za prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil Oglejte si video:
je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oziroma v času moto-
ristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom AKTUALNO
in nedeljo. V letu 2020 je največ voznikov enoslednih motornih
vozil umrlo ob sobotah (5 umrlih) in nedeljah (6 umrlih). V zadnjih
dveh letih (2019–2020) je v prometnih nesrečah umrlo 45 voz-
nikov enoslednih motornih vozil. Vsi razen ene mopedistke so bili
moški. Delež vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč je iz 22,5 % v
2019 narasel na 27,5 % v 2020. Skoraj tri četrtine (73 %) vozni-
kov enoslednih motornih vozil je v letu 2020 nesrečo, v kateri so
izgubili življenje, tudi povzročilo, enako je tudi petletno povprečje.
Dan pred zaprtjem države z namenom zajezitve epidemije sogovor-
niki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Postaje prome-
tne policije Ljubljana in Agencije za varnost prometa pozivajo tudi
k doslednemu spoštovanju odlokov.

“ Če morajo na nujno pot, naj motoristi
in mopedisti v prometu ravnajo
samozaščitno, ne precenjujejo
svojih motorističnih izkušenj in ne
podcenjujejo razmer na vozišču.

Ostale voznike motornih vozil pozivajo k dodatni pozornosti na
cesti, saj so motoristi še posebej ob lepem vremenu pogostejši
udeleženci v prometu.

Številka 2 | april 2021 9

Služba za odnose z javnostmi

Seja sveta in predstavitev novega
generalnega direktorja

Svet zavoda se je 24. 2. 2021 uradno seznanil z imenova- Jože Golobič se je rodil 8. 2. 1973.
njem Janeza Poklukarja na mesto ministra za zdravje in Po uspešno zaključenem študiju
dejstvom, da mu je zaradi imenovanja prenehala funkcija na Pravni fakulteti v Ljubljani je
generalnega direktorja UKC Ljubljana. Na seji je svet za svojo poklicno pot začel na Mi-
začasnega direktorja do imenovanja novega oziroma za nistrstvu za gospodarstvo. Kot
največ eno leto imenoval dosedanjega predsednika sveta pomočnik generalnega direktorja
Jožeta Golobiča. Člani sveta so prepričani, da bosta tako s je služboval v javnem holdingu Lju-
čim manj pretresi zagotovljena stabilno, tekoče poslova- bljana, nadaljeval pa kot namestnik
nje in nadaljevanje projektov, ki jih je zastavila ekipa Jane- direktorja v javnem podjetju Parkirišča.
za Poklukarja. V okviru Združenih narodov je deloval kot
posebni svetovalec za prestrukturiranje komunalnega sektorja
v distriktu Brčko (BiH). Svojo profesionalno pot je nadaljeval
v odvetništvu kot odvetniški pripravnik in kratek čas tudi kot
odvetniški kandidat, nato pa je kot partner vstopil v odvetniško
družbo Brezavšček, Golobič, Osterman in partnerji. Družba se
večinoma ukvarja z gospodarskim, korporacijskim in okoljskim
pravom, približno polovico zadev vodi z mednarodnimi deležniki.
Leta 2017 je bil imenovan v svet zavoda Univerzitetnega kli-
ničnega centra, kjer je bil izvoljen za predsednika sveta zavoda.
V tem času je spoznal procesno in vsebinsko delo osrednje
slovenske bolnišnice. Podrobno pozna poslovanje, izzive s po-
manjkanjem kadra ter potrebna in nameravana investicijska
vlaganja – v opremo in zgradbe. 

»Verjamem, da bom v prehodnem obdobju ohranil potrebno in po- Služba za odnose z javnostmi
membno stabilnost osrednje slovenske bolnišnice. Prihodnji me-
seci bodo v vsakem primeru težki. Ne vemo, kako se bo razpletla Poslovanje UKCL
epidemija oziroma koliko časa bo še trajala. Vsekakor načrtujemo
skladno s pripravljeno izhodno strategijo v čim večjem obsegu in Na dan 31. 12. 2020 je Univerzitetni klinični center Ljubljana za-
takoj, ko bo mogoče, posvetiti pozornost vsem programom, ki so posloval 8.498 ljudi, od tega 1.436 (17 %) zdravnikov in zobozdrav-
bili okrnjeni. Vsekakor je težko pričakovati, da bo bolnišnica hitro nikov ter 3.701 (44 %) medicinskih sester. Bolnišnica je imela
dosegla obseg dejavnosti, ki so potekale pred začetkom epide- decembra 2020 skupaj 2.113 bolniških postelj; v bolnišnični
mije, saj delo poteka pod posebnimi pogoji zaradi varnosti paci- obravnavi se je leta 2020 zdravilo 104.064 pacientov, ležalna
entov. Največji izziv bo zagotavljanje varne in kakovostne oskrbe doba je bila 6,11 dneva. Opravljenih je bilo 178.591 prvih pregledov
za prebivalce Slovenije ter hkrati omogočati razvoj stroke. K temu v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti. Te številke uvrščajo
bodo pripomogle tudi pričakovane novogradnje in obnove. UKC je UKC Ljubljana med največje bolnišnice v srednji Evropi.
namreč pred izjemno velikim in zahtevnim investicijskim ciklom.
Zaradi napete časovnice je izjemno pomembno, da se aktivnosti UKC Ljubljana je v letu 2020 realiziral 658,8 milijona evrov pri-
nadaljujejo kljub menjavi vodstva,« je ob imenovanju povedal Jože hodkov, kar zastavljeni načrt presega za 9,8 % oziroma za 58,8 mi-
Golobič. lijona evrov, ter 660,6 milijona evrov odhodkov, ki zastavljeni načrt
Trenutnim članom sveta zavoda mandat poteče v začetku aprila. presegajo za 10,1 % oziroma za 60,6 milijona evrov. 
Trenutno potekajo postopki za imenovanje novih članov, tako na
ministrstvu za zdravje kot za izvedbo volitev predstavnikov za-
poslenih. Smiselno bi bilo, da celoten postopek za izbiro novega
direktorja izpelje novi svet zavoda. Zaradi imenovanja na mesto
generalnega direktorja je Jožetu Golobiču prenehalo članstvo v
svetu UKC Ljubljana, zato je svet za novo predsednico sveta ime-
noval dr. Alenko Kolar. 

AKTUALNO

10

Služba za odnose z javnostmi

Povečan interes za članstvo v svetu UKCL

Volitve predstavnikov zaposlenih, ki so potekale v torek, Zanimiva je bila tudi aktivna volilna kampanja, ki se je odvijala pred
23. 3. 2021, so v enajstčlanski svet UKC-ja za nov štiriletni volilnim dnem. Kandidati so volivce nagovarjali tudi na spletu, kjer
mandat posedle dr. Marka Juga, Martina Čeha in Marka jim je bil prvič na intranet strani namenjen prostor za predstavitev
Turnška. svoje kandidature.
Ali so vsi ti ukrepi igrali vlogo tudi pri večjem zanimanju za letošnje
Po podatkih volilne komisije, ki ji predseduje Aksinija Lahajnar: volitve, je težko oceniti, vendar pa opazno večja volilna udeležba
tako na predčasnih in rednih volitvah kot tudi večje število prija-
“ Od skupno 8.533 volivcev, vpisanih vljenih kandidatov, ki so se potegovali za vaše glasove, nakazujejo
v volilni imenik, je svoj glas oddalo na povečan interes za te pomembne procese v soodločanju zapo-
2.493 oz. 29,2 % volivcev. slenih pri upravljanju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Poleg osrednjega volilnega dne, ko je bilo po celotnem UKC-ju bilo Predstavnik zaposlenih I. volilne enote v Svetu UKCL,
odprtih 20 volilnih mest, so predčasne volitve potekale tudi v so- dr. Marko Jug, dr. med.:
boto, 20. 3. »Sem travmatolog in novoizvoljeni predstavnik
zdravnikov v Svetu zavoda UKCL. Klinični center
Volilni rezultati so bili sledeči: je eden temeljnih stebrov slovenskega zdra-
vstva, predvsem pa je vrhunska ustanova v na-
I. volilna enota (zdravniki in zobozdravniki) šem prostoru, ki mora zagotavljati vrhunsko in
1. dr. Marko Jug, dr. med. – 102 glasov dostopno storitev ne glede na okoliščine. Zato se
2. izr. prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med. – 84 glasov bom v Svetu zavoda zavzemal, da se čim prej izve-
3. Bojan Kontestabile, dr. med. – 62 glasov dejo vsi tekoči projekti, kot so DTS, nove operacijske, pre- no-
4. prim. Branko Cvetićanin, dr. med. – 62 glasov va intenzivnih enot, prenova Infekcijske klinike, predvsem pa, da
5. Aleksandra Zver, dr. med. – 42 glasov se vloži veliko truda v zagotavljanje, zadrževanje in pridobivanje
6. mag. Simona Štebljaj, dr. med. – 31 glasov novega kadra, kar bo nujno potrebno, da odpravimo zaostanke, ki
7. asist. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., spec. rad., EBIR. – 14 glasov bodo posledica covida-19. Covid-19 je globoko zarezal v zdravstvo
in UKCL, ampak prepričan sem, da z dobro organizacijo, dobrimi
II. volilna enota (zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci projekti in pridobivanjem sredstev iz EU lahko iz te krize izstopi-
razen zdravnikov in zobozdravnikov): mo močnejši, boljši in dostopnejši. To bo naš cilj in za to se bomo
zavzemali vsi zaposleni.«
1. Martin Čeh, dipl. zn., mag. zdr. soc. manag. – 301 glasov
2. Pajo Bučić, dipl. zn. – 244 glasov Predstavnik zaposlenih II. volilne enote v Svetu UKCL,
3. Damir Bajrić, zdravstveni tehnik – 240 glasov Martin Čeh dipl. zn., mag. zdr. soc. manag.:
4. Asja Jaklič, dipl. m. s. – 213 glasov »Zaposlen sem na reševalni postaji v Ljubljani. Rad
5. Blanka Pust, mag. zdr. nege – 156 glasov bi se vam zahvalil, ker ste me izbrali na zadnjih
6. Tine Holc, dipl. inž. rad. – 83 glasov volitvah v Svet UKCL kot predstavnika zdra-
7. Jasmin Rizvić, zdravstveni tehnik – 35 glasov vstvene nege. Obljubim, da bom naredil vse, kar
8. Igor Šabič, mag. inž. rad. teh. – 27 glasov je v moji moči, da bo zdravstvena nega slišana
9. Tomaž Mirtič, viš. rad. teh. – 16 glasov in upoštevana, še posebej v teh kritičnih časih.
Moja želja je, da postanemo enotni in da nas upo-
III. volilna enota (ostali zaposleni): števajo tudi vsi ostali akterji znotraj zdravstvenega
1. Marko Turenšek – 304 glasov sistema.«
2. Tamara Bertoncelj – 207 glasov
3. Barbara železnik, org. soc. – 147 glasov Predstavnik zaposlenih III. volilne enote v Svetu UKCL,
4. Nejc Seitl, mag. prava – 87 glasov Marko Turenšek:
5. Milan Vukelja – 19 glasov »Sem vaš nov stari predstavnik v Svetu zavoda
UKCL. Obljubim vam, da bom tako kot sedaj delo-
Tokratne volitve so izstopale predvsem zaradi sprememb, ki jih je val pošteno, transparentno, pregledno ter javno.
bil deležen pravilnik o volitvah in zaradi katerih se je zgodila dru- Če imate kakršnekoli pobude in mnenja, ki bi jih
gačna razdelitev volilnih okrajev. Spremenjena razdelitev volilnih lahko obravnavali v Svetu zavoda, prosim, da se
enot je prinesla predvsem bolj sorazmerno razporejene predstav- obrnete name, in skušali jih bomo sprovesti.« 
nike zaposlenih med različnimi poklicnimi skupinami UKC-ja.
AKTUALNO

Številka 2 | april 2021 11

Lučka Skubic, Služba za odnose z javnostmi

Novi načrti za območje UKC Ljubljana

Zaključen urbanističen natečaj za Vodmat

V začetku februarja je bil zaključen natečaj, katerega pred-
met so bili razmestitev, oblikovanje in funkcionalne usme-
ritve za novo predvideno stavbo Zavoda za transfuzijsko
medicino, novih objektov Univerzitetnega kliničnega cen-
tra Ljubljana ter objekta druge faze Medicinske fakultete.
Urediti je bilo treba tudi javne odprte površine pred vhodi
v predvidene stavbe v ožjem natečajnem območju ob upo-
števanju funkcionalnih povezav in predlaganih ureditev v
širšem prostoru.

Katušič Kocbek Arhitekti, Davor Katušič, dipl. inž. arh., MA BiA, Jana Kocbek, univ. dipl.
inž. arh., Aljoša Kotnjek mag. inž. arh., Karla Jelić Balta, mag. inž. arh., Antonija Anđelić,
mag. inž. arh., Ivana Đurđević, mag. inž. arh.

“ Zmagovalni projekt bo tako rešil
nekatere prometne in urbanistične
zadrege, hkrati pa uredil prometni
prostor tako, da bo Bohoričeva ulica
postala bolj pretočna in napajalna ulica
za celoten kompleks. V tem kontekstu bi

največ pridobila prav preobremenjena
Zaloška cesta, ki bi se razbremenila

ter delni dnevni tranzit preusmerila na
Grablovičevo in Bohoričevo ulico.

AKTUALNO Nagrajena urbanistična rešitev z uravnoteženo nadgradnjo obsto- Slednja bi postala tudi servisna podpora podzemnim garažam ter
ječega urbanističnega koncepta zaradi nove urbane kvalitete in ostalim enotam novega (in obstoječega) kompleksa.
dodane vrednosti za vse deležnike nedvomno predstavlja najboljši Z zmagovalnim konceptom, ki so ga predstavili izbrani arhitekti,
potencial za oblikovno in programsko dodano vrednost oziroma tako ne pridobimo samo uporabniki storitev tega medicinskega
celo za novo kvaliteto v urbanem prostoru središča Ljubljane, ob- območja, temveč tudi okolica. Zelena dimenzija projekta bo postala
močje Vodmat. pomemben in stični del sicer gostega urbanega okolja ter razbre-
Nagrajeni projekt, ki upošteva sodobne urbanistične trende ter menilno področje, ki bo umaknjeno od sicer intenzivnega prometa.
obstoječo lokacijo, ki je zaznamovana z arhitekturnimi presežki, Pozitivni učinki projekta se bodo na dolgi rok udejanjili tudi na oko-
osvežuje okolico UKC, vendar pri tem ohranja uravnoteženost med liškem prebivalstvu, ki bo tako prepoznalo smotrnost sodobne in-
gosto poseljenostjo in zelenostjo. Kot izhaja iz povzetka ocene frastrukture ter arhitekturnih rešitev, ki jih ponuja ta projekt tudi za
komisije, ki je navedenemu projektu podelila nagrado, gre za nad- višjo kakovost sobivanja znanstvenoraziskovalnih in medicinskih
gradnjo obstoječega koncepta že uveljavljenih arhitektov Kristla institucij z okoliškim prebivalstvom. Vertikalna gradnja, kakršna je
in Ažmana. prikazana v projektu, bo omogočila več prostora tudi funkcional-
nim površinam, ki niso nujno povezane z dejavnostjo UKC in Zavo-
da za transfuzijo, hkrati pa bo odličen zgled ostalim investitorjem,
ki se bodo v prihodnosti lotevali podobnih projektov v sobivanju z
mestno oblastjo ter lokalnim prebivalstvom. 

12

izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., Ilustracija: Katrin Berge
vodja Centra za motnje spanja, KIKN, UKCL

Dobro spanje nas
ščiti pred infekti!

Motnje spanja, predvsem nespečnost, so Predhodno nezdravljene motnje spanja pa niso le vzrok hujšega
pogosta posledica okužbe s covidom-19. poteka bolezni ob okužbi s covidom-19, ampak so pomembne tudi
za dober imunski odgovor na cepivo. Pri različnih drugih cepivih
Že lansko leto objavljena študija v reviji Lancet (npr. za gripo, hepatitis A, hepatitis B) so raziskave pokazale, da
Psychiatry (maj 2020) je pokazala, da je bila sta bila imunski odgovor na cepljenje in tvorba protiteles boljša pri
nespečnost prisotna pri 41,9 % bolnikov v akutni ljudeh, ki so v času cepljenja spali dobro, v primerjavi s tistimi, ki so
fazi. Znanstvena revija Lancet pa je januarja 2021 spali slabo (Lange 2011, Prather 2012).
objavila rezultate raziskave, ki je spremljala dol- Na žalost so posledice pandemije na spanje velike tudi v sicer
goročne posledice okužbe s covidom-19 in je potrdila, da je med zdravi populaciji. Ameriški somnologi iz klinike Mayo poročajo o
najpogostejšimi dolgoročnimi posledicami kronična nespečnost, pojavu »koronasomnije«. Gre za močno povečan pojav kronične
ki je bila kar v 26 % spremljanih bolnikov prisotna še šest mesecev nespečnosti v splošni populaciji. Na Kitajskem v lanskem letu po-
po okužbi. ročajo o zvišanju kronične nespečnosti v splošni populaciji iz 14,6
% na 20 %, v Italiji in Grčiji celo na 40 %. Zaradi globalne krize in
“ Različne raziskave so iskale povezavo povečanega stresa se je močno povečala tudi anksioznost ob us-
med motenim spanjem in prizadetostjo pavanju, kar še poveča nespečnost uspavanja. Poleg zdravstvene
bolnikov ob okužbi s covidom-19. situacije in gospodarske krize sta na porušeno spanje vplivala tudi
Zanimivi so rezultati, ki kažejo, da delo in šolanje od doma, ki je še dodatno porušilo ritem spanja in
bolniki z nespečnostjo razvijejo slabši budnosti. Uspavanje se je zakasnilo, zopet se je pojavilo kratko
imunski odgovor na okužbo s covidom-19 spanje podnevi. Predvsem pri dijakih in študentih se je povečalo
in imajo hujši potek bolezni ležanje v postelji podnevi, povečala se je tudi uporaba elektronskih
naprav pred spanjem. S tem ko spanje ni več utirjeno, se nam poru-
(Brain, Behaviour and Immunity, 2020). Rezultati so v skladu s šijo tudi drugi cirkadiani ritmi, kar posledično lahko vodi v različne
predhodnimi raziskavami, ki so pokazale, da je pri osebah, ki spijo kronične bolezni.
manj, imunski odgovor oslabljen in zato lažje zbolijo za respirator-
nimi infekti kot osebe, ki spijo dobro (Prather in Leung, 2016; Pa- “ Zato je v času pandemije zelo
tel, 2011). pomembno, da spimo dobro. Dobro
spanje nas ščiti pred infekti,
Znano je dejstvo, da je potek bolezni po okužbi s covidom-19 hujši omogoča blažji potek bolezni, izboljša
pri osebah z debelostjo. Vemo, da gre pri debelih bolnikih pogosto imunski odgovor na cepivo in nas
za pridružene obstruktivne pavze dihanja med spanjem (OSAS – dolgoročno ščiti pred okužbo.
sindrom obstruktivne apneje v spanju). Raziskava, ki je vključevala
bolnike, hospitalizirane v desetih bolnicah v Chicagu (Sleep and Ne nazadnje pa moramo za primerno spanje skrbeti tudi v času
breathing, 2020), je pokazala, da je predhodno znana OSAS za kar dela od doma in šolanja na daljavo, saj nam bo le primeren cirkadi-
osemkrat povečala tveganje za okužbo s covidom-19 v primerjavi z ani ritem spanja in budnosti omogočal čim lažjo vrnitev v ustaljeni
ostalo populacijo. Bolniki z OSAS, ki so se okužili s covidom-19, so ritem službenih, šolskih in univerzitetnih obveznosti po koncu epi-
imeli hujši potek bolezni in dvakrat večje tveganje za respiratorno demije. 
odpoved glede na primerljivo populacijo brez OSAS. Zato zdravni-
ki in znanstveniki iz Harvardske univerze svarijo pred povečanim STROKOVNO
tveganjem za hud potek bolezni pri bolnikih z OSAS in poudarjajo
pomen odkrivanja in predhodnega zdravljenja obstruktivnih mo-
tenj dihanja v spanju.

Žal je bilo v času pandemije večino laboratorijev za diagnosticiranje
motenj dihanja v spanju tako v Evropi kot v Združenih državah zapr-
ta oziroma je delala v zmanjšanem obsegu. Poleg prerazporeditve
zdravstvenih delavcev na covid-19 oddelke je bil dodaten razlog
tudi strah pred širjenjem okužbe v laboratorijih za spanje. Zato se
je v zadnjem letu močno spremenila diagnostika motenj dihanja v
spanju, ki se iz hospitalnih polisomnografskih (PSG) laboratorijev
za motnje spanja širi v ambulantno prepoznavanje motenj dihanja v
spanju s pomočjo poligrafije (PG) na bolnikovem domu.

Številka 2 | april 2021 13

dr. Uroš Krapež, dr. vet. med., Nacionalni veterinarski inštitut na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani

Živali in SARS-CoV-2 – potencial za nastanek
novega rezervoarja virusa?

Globalna pandemija covida-19, povzročena z virusom hu- trdili tudi pri 68
dega akutnega respiratornega sindroma 2 (ang. severe % ljudi, ki so bili
acute respiratory syndrome virus (SARS-CoV-2)), ki izvira v stiku z oku- Foto: Getty images
iz živali in katerega prenos na ljudi je trenutno nepopolno ženimi živalmi
raziskan, je osvetlila pomen »Enega zdravja« pri iskanju in/ali so živeli v
skupnih odgovorov na porajajoče se zoonoze. Ključna toč- neposredni bli-
ka za obvladovanje zoonoz je poznavanje skupnih meja žini farm. Neo-
med ljudmi in živalmi ter njihovega pomena pri prenosu mejeno širjenje
porajajočega
bolezni. Ugotavljanje občutljivosti različnih živalskih vrst se virusa v novem gostitelju ima navadno za posledico akumulacijo
na okužbo s SARS-CoV-2 in njihove vloge v epidemiolo- mutacij v virusnem genomu. Večina SARS-CoV-2, ugotovljenih pri
giji covida-19 je lahko podlaga za odločitve medicinske in minkih na nizozemskih kmetijah, je imela »genomski podpis«, speci-
veterinarske stroke, potrebne za obvladovanje pandemije. fičen za kmetijo, ki je bil nato uporabljen za potrditev prenosa okuž-
be na ljudi. Nekatere mutacije genoma SARS-CoV-2 pri minkih iz
V trenutni pandemiji ni popolnoma jasno, ali poleg prenosa virusa danskih in nizozemskih farm kažejo na prilagoditev virusa na nove-
med ljudmi še vedno potekajo tudi zoonotične okužbe. ga gostitelja. Na Danskem so potrdili 214 okužb ljudi z različicami
SARS-CoV-2, ki izvirajo iz minkov. Trenutni podatki iz Danske in Ni-
“ Na podlagi naravnih in zozemske kažejo, da mutacije ne vplivajo na kužnost in virulentnost
eksperimentalnih okužb pa lahko virusa pri okužbah ljudi.
potrdimo prenose virusa iz ljudi na Na osnovi širjenja virusa med ljudmi in občutljivosti različnih ži-
živali. Zdi se, da so mesojede živali, valskih vrst lahko domnevamo, da bomo v nadaljevanju pandemije
vključno z domačimi mačkami, belimi priča številčnejšim okužbam in tudi kroženju virusa med živalmi.
Čeprav je verjetnost tega scenarija trenutno majhna, bi bile posle-
dice najverjetneje hude, saj bi se epidemiologija SARS-CoV-2 do-
dihurji in minki, bolj dovzetne za okužbo s datno zapletla z živalsko vrsto ali vrstami, ki bi bile rezervoar virusa.
SARS-CoV-2 kot perutnina in druge živali V Evropi po ocenah živi 74,4 milijona mačk in 66,4 milijona psov.
Ti živalski vrsti bi lahko glede na občutljivost za okužbo in šte-
za rejo, kot so govedo in prašiči. vilčnost, zlasti mačk, predstavljali rezervoar virusa. Od proizvodnih
živali moramo glede na zadnje opise okužb in njihovo številčnost
STROKOVNO Eksperimentalno se z virusom okužijo tudi hrčki in kunci, ki so (ocenjenih 40 milijonov v Evropi) kot verjetnega kandidata upo-
lahko domače živali, poskusne živali in v primeru kuncev tudi živali števati minka. Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi lahko tako
za rejo. OIE (Svetovna organizacija za zdravje živali) tako poroča vlogo v virusni epidemiologiji imeli tudi prašiči, ne glede na rezul-
o zooantroponotičnih okužbah psov, mačk, tigrov in levov. Prva tate dosedanjih raziskav. Divje živalske vrste so skoraj popolna
okužba je bila potrjena pri psu iz Hongkonga, sledile pa so ji okuž- neznanka. Pa vendar bi lahko tudi netopirji in glodavci bili poten-
be tigrov in levov v newyorškem živalskem vrtu ter psov in mačk cialen rezervoar virusa.
v več ameriških mestih. O okužbah psov in mačk s SARS-CoV-2 Čeprav zgoraj napisano deluje nekoliko pesimistično, bi bilo po
so nato poročali tudi iz evropskih držav in Rusije. Mačke po okužbi dvanajstih mesecih pandemije in na osnovi rezultatov dosedanjih
navadno razvijejo klinične znake okužbe dihal, medtem ko so psi epidemioloških raziskav prehitro zaključiti, da živali ne morejo biti
pogosto asimptomatski. Okužbe živali so se večinoma dogajale v prenašalci in/ali rezervoar za SARS-CoV-2. Tako ostaja glavna
gospodinjstvih, pozitivnih na covid-19, v katerih je možnost preno- skrb nastanek morebitnega živalskega rezervoarja, od koder bi se
sa virusa med živalmi omejena. lahko SARS-CoV-2 vnašal, ko bi njegovo kroženje pri ljudeh zavrli
Okužbe minkov s SARS-CoV-2, o katerih so poročali iz Nizozem- ali celo ustavili. Vloga živali v pandemiji covida-19 bi in bo morala
ske, Danske, Španije, Italije, Grčije in ZDA, je treba izpostaviti iz več biti natančno proučena. Potrebne bodo nadaljnje študije, da bomo
razlogov. Reja minkov za krzno je v omenjenih državah pomembna razumeli tveganje in posledice okužb živali s SARS-CoV-2, vlogo
kmetijska panoga. Skupna letna vzreja v Evropi namreč presega 40 živali kot prenašalcev in rezervoarja virusa ter njihovo morebitno
milijonov živali. Poleg Evrope minke vzrejajo tudi v ZDA, Rusiji in na vlogo pri nastajanju novih različic virusa.
Kitajskem. Minki so proizvodne živali, ki se redijo v objektih z veliko Pojav SARS-CoV-2 je paradigma za tesne povezave med zdravjem
gostoto živali, kar omogoča kontinuirane okužbe med dovzetnimi ži- ljudi in živali, značilnostmi ekosistema in navadami ljudi. Prenos
valmi. Analiza okužb minkov s SARS-CoV-2 na Nizozemskem, Dan- različnih virusov iz naravnih rezervoarjev na druge živali in/ali ljudi
skem in v Španiji je pokazala kontinuiran prenos virusa med živalmi je pogosto posledica dejavnosti ljudi, kot sta sodobno kmetijstvo
z več kot 80 odstotki pozitivnih v objektu in je prvi opis prenosa in urbanizacija. Tako je, zlasti če razmišljamo o konceptu »Enega
SARS-CoV-2 med živalmi iste vrste, ki je sledil naravni okužbi. Pre- zdravja«, najučinkovitejši način za preprečevanje zoonoz vzdrže-
iskave zraka v okuženih farmah na Nizozemskem so potrdile priso- vanje zdravih meja med naravnimi rezervoarji virusov in ljudmi. 
tnost RNK SARS-CoV-2, kar predstavlja vir za potencialne okužbe
ljudi in kontaminacijo okolja. Tako so virusno RNK SARS-CoV-2
ugotovili pri mačkah, psih in kuncih v okolici farm. Okužbo so po-
14

Lučka Skubic, Služba za odnose z javnostmi

»Za zdaj imamo tukaj veliko srečo …«

dr. Uroš Krapež, dr. vet. med., je namestnik predstojnika Nacionalnega veterinarskega
inštituta na Veterinarski fakulteti.

Prvi primer okužene doma-
če živali so potrdili decem-
bra, pove dr. Uroš Krapež, dr.
vet. med. Odgovoril nam je
na nekatera vprašanja o tre-
nutni situaciji glede živali,
testiranja in cepljenja proti
koronavirusu.

Dr. Uroš Krapež, dr. vet. med., Foto: Istock
je namestnik predstojnika Na-
cionalnega veterinarskega in- Katere živalske vrste so najbolj ogrožene za okužbo s SARS- STROKOVNO
štituta na Veterinarski fakulteti. -CoV-2? (Pri katerih živalih okužba poteka najhuje?)
Poklicno se ukvarja tudi s prvim Na Danskem, kjer je bilo okuženih več kot polovica farm minkov
opisanim koronavirusom, viru- (vrsta kune), živali pogosto niso imele kliničnih znakov, torej je bo-
som kužnega bronhitisa, ki je lezen potekala asimptomatsko. Klinični znaki so bili nespecifični:
značilen za perutnino in iz kate- blaga respiratorna obolenja, manjša živahnost, manjša ješčnost,
rega je tudi doktoriral. zelo redko so opazili rahlo povišan pogin. Psi so pogosto asimpto-
matski ali pa imajo zelo blago respiratorno obolenje. Mačke so, kot
Približno koliko testov okuž- je videti, po klinični sliki precej podobne minkom, in to vse od do-
be z virusom SARS-CoV-2 je bilo do sedaj opravljenih pri ži- mačih mačk do velikih mačk, kot so tigri in levi. Če pogledamo min-
valih v Sloveniji oziroma kako pogosto je tovrstno testiranje? ke in dihurje, ki so najbolje raziskani, je potek bolezni lahko precej
Testiranje živali na prisotnost novega koronavirusa je neobvezno podoben covidu-19 pri ljudeh, torej od asimptomatskega poteka
in se lahko izvede na pobudo lastnika. Že na začetku pandemije do respiratornega obolenja, ki se redkeje dopolni še s prebavnimi
smo ponudili testiranje z metodo PCR za živali, ki izhajajo iz gospo- težavami.
dinjstev, v katerih je bila potrjena okužba s SARS-CoV-2. Testira-
nje je brezplačno, seveda ob predpogoju, da gre za dovzetno žival. Kaj storiti, če sumimo, da je naša žival okužena?
Tako smo opravili kar nekaj PCR preiskav. Poleg tega smo serolo- Na Veterinarski fakulteti smo na začetku pandemije oblikovali de-
ško preiskali med 400 in 500 serumov, pretežno mačk. lovno skupino. Del naše spletne strani smo namenili covidu-19,
kjer se trudimo obveščati javnost o vseh novosti in navodilih. Lah-
Katere živali so bile do sedaj testirane? ko se obrnejo na Veterinarsko fakulteto in mi organiziramo odvzem
Do sedaj smo testirali mačke, pse, dihurje, kunce, pa še kaj bi se vzorca. Lahko pa se obrnejo tudi na najbližjo veterinarsko ambu-
našlo. lanto, kjer bodo poznali postopke. Pri pozitivnih živalih ali dovzet-
nih živalih iz gospodinjstev, pozitivnih na covid-19, priporočamo, da
Test tudi palčka v nosni del žrela (nazofarinks)? se omejijo izhodi živali. Sprehodi naj bodo krajši, samo za opravlja-
Navadno prosimo veterinarje, ki delajo neposredno z živalmi, torej nje potrebe, pes naj bo vedno na vrvici, preprečujejo naj se stiki
klinične veterinarje, da vzamejo bris. Vzorec je bris nosne in ustne z drugimi živalmi, pri hišnih mačkah pa je priporočeno preprečiti
votline. Ker nadzorujemo kakovost vzetega brisa s pomočjo notra- nenadzorovano prosto gibanje.
njega gena, jih moram pohvaliti, saj je velika večina vzorcev vzeta
korektno in primerna za diagnostiko. nadaljevanje na naslednji strani

Ali je bil po belem dihurju pri nas potrjen še kakšen primer Številka 2 | april 2021
okužbe živali s covidom-19?
Okužbe s covidom-19 so za sedaj potrjene pri dihurju, mačkah in psu.

15

STROKOVNO Kakšna je nevarnost prenosa virusa iz mačke na mačko Rudi Bunc, mag. var., dipl. var. inž., vodja SVZD
oziroma iz psa na psa?
V eksperimentalnih pogojih, kjer so okužili mačke, so imeli v so- Vertikalna evakuacija
sednjih kletkah okuženo mačko in naivno , se pravi neokuženo težko pokretnega bolnika v
mačko. Okužena mačka je izločala dovolj virusa, da je okužila primeru požara v bolnišnici
naivno. Naravne okužbe med mačkami še niso bile ugotovljene.
Pri psih to še ni bilo dokazano. Ravno tako ni bilo opisanih pre- Zaposleni v Službi za varnost in zdravje pri delu z Gasilsko enoto
nosov oziroma okužbe z mačke ali psa na človeka. Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) smo v sode-
lovanju z ostalimi zaposlenimi v UKCL posneli kratek predstavit-
Primeri po vsem svetu kažejo, da se virus lahko prenese veni film o poteku vertikalne evakuacije bolnika v primeru požara
na različne vrste živali, kot so tigri, levi, gorile … Kakšna je v bolnišnici. Film, ki je bil posnet na Kliniki za otorinolaringologijo
verjetnost prenosa okužbe aktualnih sevov virusa SARS- in cervikofacialno kirurgijo, je namenjen kot izobraževalno gradi-
-CoV-2 iz človeka na govedo ali perutnino? V preteklosti vo zaposlenim v UKCL o načinu evakuacije v primerih višje sile v
so bili namreč opisani koronavirusi iz istega rodu kot SAR- več etažnem objektu. Prikazuje pravilna načina izvedbe vertikalne
S-COV-2 (betakoronavirus), ki lahko okužijo govedo, svi- evakuacije težko pokretnega bolnika v primeru požara ali drugega
nje in konje. izrednega dogodka. Film je dostopen na intranetu UKCL in tudi na
Pri novem koronavirusu imamo veliko srečo, da rejne živali, to- strežniku YouTube.
rej živali, ki se redijo za prehrano ljudi, kot so prašiči, govedo in Pred tem smo, prav tako v izobraževalne namene, že posneli od-
perutnina, niso dovzetne za okužbo. lično sprejeta kratka filma, ki prikazujeta in opisujeta enega od
možnih načinov obveščanja v primeru požara, gašenja in izvedbe
Kakšna je možnost, da se okužimo med samo obdelavo postopne in delne evakuacije bolnikov v bolnišnici v primeru poža-
mesa okužene živali? ra. Filma sta prav tako dostopna na spletni strani YouTube.
Z mesom ni težav, saj rejne živali niso dovzetne za virus, kar je, Ustrezno usposobljeni zaposleni oz. medicinsko osebje je ključnega
kot sem že omenil, velika sreča. Če bi bile, bi bila to zelo velika pomena za hitro, tekoče in uspešno posredovanje v primerih, ko se
težava za pridelavo hrane in zdravje ljudi. To lahko povem iz iz- izkaže, da je evakuacija potrebna. Prispevek je namenjen tudi dru-
kušenj z drugimi virusi, ki sicer niso patogeni za ljudi, vendar gim zdravstvenim ustanovam in domovom za ostarele, kjer se lahko
jih lahko ugotovimo ob zakolih in v organih ter mesu zaklanih srečajo s tovrstno problematiko v primeru izrednih dogodkov. 
živali.
Evakuacijska podloga
Ali obstaja možnost, da bi se SARS-CoV-2 obdržal v rezer-
voarju pri divjih živalih, ki sicer nimajo stika z ljudmi, z novi- Evakuacijska vzmetnica
mi mutacijami pa bi še bolj ogrožali življenja ljudi?
Če je žival okužena z dvema koronavirusoma, torej s specifič-
nim za žival, kar ni tako redko, in s SARS-CoV-2, se dva različna
koronavirusa lahko srečata v isti celici, kjer lahko poleg manj-
ših mutacij pride do rekombinacije, kar je pri koronavirusih zelo
pogosto. Tako lahko zamenjata dele genov ali pa kar cele gene,
kar lahko vpliva na nastanek bistveno drugačnih različic, kot se
zdaj pojavljajo. To je eden od razlogov za radikalne ukrepe ob
pojavu okužb pri minkih, ki so jih samo na Danskem pobili več
kot deset milijonov.

(BCoV-koronavirus pri govedu) se uvršča v isti rod kot
SARS-CoV-2 (Betacoronavirus) in zanj prav tako že obsta-
jajo cepiva. Zanima me, ali so bile opravljene raziskave, ki bi
kazale na učinkovitost omenjenih cepiv (navzkrižna zaš-
čita s protitelesi) tudi pri morebitni zaščiti pred okužbo s
SARS-CoV-2? Ali bi lahko podobno delovala tudi cepiva
proti pasjim in mačjim koronavirusom pri zaščiti psov in
mačk pred okužbo s SARS-COV-2?
Ne, taka navzkrižna zaščita ni verjetna. Govedo je tako ali tako
neobčutljivo za okužbo, cepiva proti koronavirusu pri mačkah
ni, za pse pa je cepivo registrirano samo v ZDA in je, vsaj po
mojem mnenju, slabo učinkovito. Prva cepiva proti koronaviru-
su so bila razvita za kokoši v 50. letih prejšnjega stoletja. Živali
še vedno cepimo s precej osnovnimi cepivi, z oslabljenim živim
virusom ali pa inaktiviranim celim virusom. Kar se lahko zgodi,
je, da sicer uspešno cepimo proti določenim različicam virusa,
vendar pa se lahko pojavi nova različica, ki je antigensko toliko
drugačna, da imunost ne zadrži okužbe in/ali pojava bolezni. 

16

Služba za odnose z javnostmi

Dan debelosti

Stigma, ki je povezana z debelostjo, predstavlja ve- zgolj sredstvo za doseganje cilja, ki STROKOVNO
like ovire pri njenem preprečevanju in zdravljenju. poleg dobrega tehničnega rezultata
Napačne predstave, da je debelost zgolj posledica terja obravnavo bolnika v multidisciplinarnem timu, kjer sodelujejo
napačne izbire življenjskega sloga, pomanjkanja kirurg, negovalno osebje, internisti, dietetiki in psiholog. Vloga psi-
volje, moči ali nedejavnosti, pomembno zmanjša do- hologa pred kirurškim posegom je vezana na oceno psihološkega
stopnost do učinkovitih metod zdravljenja bolezni. statusa kandidata za operacijo. Stanje po operaciji daje bolnikom
zunanji nadzor, ki ga predstavlja občutek polnosti želodca in je si-
“ Multidisciplinarni pristopi, ki gnal za zaustavljanje hranjenja, vendar pa kirurški poseg ne vpliva
jih uporabljamo na UKCL, se na željo in prisilo k hranjenju, ki jo ti bolniki čutijo, zato je psihotera-
problematike debelosti lotevajo pevtsko delo pomembno tako pred posegom kot po njem.«
kot kompleksne kronične bolezni, ki je
Doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., Pediatrična klinika
posledica interakcij med genetskimi, »Kot terciarni center obravnavamo tiste otroke, ki so napoteni iz
vedenjskimi, družbenoekonomskimi primarne ali sekundarne ravni. Namen obravnave v naši ambulan-
ti je predvsem opredeliti potencialne vzroke debelosti in hkrati
ter okoljskimi dejavniki. opredeliti ter zdraviti potencialne zaplete debelosti. Pri otrocih
je namreč bistveno večja verjetnost, da opredelimo tudi genet-
Zdravljenje bolnikov mora biti varno, učinkovito ter prilagojeno bol- ske oblike debelosti. Opredeljevanje genetskih vzrokov debelosti
niku; bolniki morajo biti v procesu zdravljenja enakovredni partnerji je pomemben sestavni del naše obravnave, kjer sodelujemo z la-
in prevzemati skrb za dolgotrajne rezultate zdravljanje, ob svetov- boratorijem na Pediatrični kliniki. Rad bi poudaril, da je izrednega
nem dnevu debelosti 4. marcu opozarjajo strokovnjaki. pomena, da otroke vodimo z debelostjo že vse od otroštva, namreč
z zgodnjo intervencijo lahko pri teh otrocih, tudi tistih, ki imajo ge-
Doc. dr. Tadeja Pintar, dr. med., netsko predispozicijo, preprečijo hitro stopnjevanje debelosti, kar
Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo lahko tudi dolgoročno učinkovito zdravi debelost oziroma prepreči
»Debelost je bolezen sodobnega časa in na tak način tudi pristo- zaplete, povezane z njo.«
pamo k njeni obravnavi. S kirurškim načinom zdravljenja preusme-
rimo prebavno cev tako, da se spremeni regulacija oziroma ure- Asistent Klemen Rogelj, dr. med., specialist plastične,
jevanje presnovnih poti, s čimer omogočimo izgubo prekomerne rekonstrukcijske in estetske kirurgije
telesne teže in s tem tudi ozdravitev z debelostjo povezanih bolez- »Zdravljenje morbidne debelosti prinese s seboj funkcionalne te-
ni. To je kratkoročen in ugoden dolgoročen način zdravljenja bolez- žave, saj se kožna tkiva v obdobju prekomerne teže zaradi pove-
ni, ki so povezane z debelostjo (sladkorna bolezen tipa II, arterij- čane mase raztegnejo. Koža pogosto po tovrstnem zdravljenju in
ska hipertenzija, z debelostjo povezane motnje spanja, presnovni redukciji telesne teže nima zadostne elastičnosti, da bi se povrnila
sindrom hiperlipidemije ...). S takim načinom zdravljenja celokupno v prvotno obliko, in posledično lahko ta neelastična koža pomeni
izboljšamo kakovost bolnikovega življenja in ga ozdravimo bolezni, velike funkcionalne težave. Te so običajno prisotne pri bolnikih, ki
ki so povezane z debelostjo.« shujšajo 60, 80 in več kilogramov, saj pri njih preveč raztegnjena
koža po obsežni redukciji telesne teže tvori obsežne kožne gube. V
Tatjana Kmetec, diplomirana medicinska sestra teh primerih, ko imamo obsežne funkcionalne težave, pomagamo
»Prvi pregled bolnik s prekomerno telesno težo opravi na Polikli- tudi plastični kirurgi s korektivnimi posegi kožnih gub, da se po-
niki UKC Ljubljana, 1. nadstropje, B trakt, v ambulanti za abdomi- novno omogoči boljšo funkcijo in vsakodnevno udejstvovanje pri
nalno kirurgijo. Ob prvem pregledu kirurške ambulante bolnik s po- aktivnostih tudi po tem, ko se telesna teža normalizira in ostanejo
močjo medicinske sestre izpolni vprašalnik, ki je namenjen oceni sledovi predhodne prekomerne telesne teže. Tovrstni posegi za
njegovega zdravstvenega stanja. Zaželeno je, da bolniki prinesejo seboj pustijo obsežne brazgotine, ki pa so v primeru teh izrazitih
izvide specialistov, pri katerih so se zdravili, ter seznam zdravil, ki funkcionalnih težav vseeno manj moteče kot same kožne gube in
jih uživajo. Medicinske sestre v kirurški ambulanti sodelujemo v pretirana ohlapnost kože po tako obsežnem hujšanju. 
multidisciplinarnem timu, ki ga sestavljajo zdravniki različnih spe-
cialnosti, dietetik in psiholog. Vloga medicinske sestre je, da izvaja
vzgojno-izobraževalno delo in opravi meritve, kot so telesna višina,
telesna teža in obseg pasu. Na podlagi meritev izračuna indeks
telesne mase ter svetuje glede prehranjevalnih navad in zdravega
življenjskega sloga pred izvedbo operativnega posega.«

Andreja Mlinarič, specialistka klinične psihologije
»Bariatrična kirurgija prinaša v primerih izjemno povečane telesne
teže dolgoročno gledano boljše rezultate zdravljenja, kot velja za
klasične metode, ki vključujejo nizkokalorično dieto, rekreacijo in
vedenjske spremembe, vendar se moramo zavedati, da je operacija

Številka 2 | april 2021 17

Jure Tepina, prostovoljec RKS

Očka, kaj si delal med zadnjo veliko pandemijo?

Izredne razmere nas vedno zaznamujejo. Iz POTREBUJEMO VAS
nas potegnejo najboljše in najslabše. Nič O svojem delu v javnosti nisem želel govoriti, ljudje vedno kaj po
drugače ni bilo v Sloveniji v zadnjem pre- svoje razumejo. A če je kaj treba razumeti, je treba razumeti to, da
lomnem letu. Le redki so, ki se jih virus ni so čas, volja, energija in samo dejstvo, da si se pripravljen izposta-
tako ali drugače dotaknil. Ko bo vse mi- viti in pomagati, najpomembnejše, kar lahko narediš za svojo skup-
nilo, pa se bomo pogledali v ogledalo in si nost v prelomnem trenutku. Slovenci nismo sebični zarukanci, ki
postavili vprašanje: »Sem naredil vse, kar skrbimo samo za svoj grunt, ne glede na vse ljudske pregovore o
crknjeni sosedovi kravi. Ne nazadnje smo verjetno svetovni prva-
sem lahko, da smo tega vraga skupaj pre- ki v prostovoljnem gasilstvu, in ko crkujejo sosedove krave, vedno
magali?« Kaj bomo odgovorili otrokom in vnukom skočimo na pomoč.
čez dvajset, trideset let? Sem lajšal človeške bolečine ali Sam sem imel neizmerno srečo, da mi je tudi moja okolica – družina
sem na njih zaslužil? in služba – omogočila organizacijo, da sem lahko delal v kliničnem
V petek, 12. marca, je bil zadnji dan, ko sem oblekel belo-modro centru. A izredne razmere terjajo izjemno prilagajanje in izredno
uniformo UKC Ljubljana. Pet mesecev sem nekajkrat na teden ob organizacijo. Nevladne organizacije, kot sta Karitas in Rdeč križ,
7.00 prislonil kartico UKC k službenemu terminalu, se preoblekel, so življenjska linija za skupnost, saj nobena družba ne bo preživela
preobul in odšel v prvo nadstropje med urgenco in heliport. Na od- samo z državnim sistemom; človečnost lahko pride le od sočlo-
delek DTS covid. Prva bojna linija. veka, le redko od sistema. Torej prva stvar, ki jo lahko naredite še
Zdravniki, sestre in negovalci so se utapljali v delu. Virus je tolkel z danes, je, da ponudite svoje roke za pomoč. Druga pa, da ponudite
vso močjo tudi po njih, vsak opravek, ki smo ga lahko vzeli iz njiho- svoje rame. Rame za cepljenje. Celoten članek si lahko preberete
vih rok, je bil vreden našega časa. Organizacija skladišč, opreme, na 24ur.com. 
prinašanje zdravil iz centralne lekarne, od Remdesivirja do opijevih
tinktur, razkuževanje opreme, vozičkov s perilom, reanimacijskih
vozov in kesonov s hrano, transport v sterilizacijo, pomoč pri spre-
jemu in oblačenju – vse to so bile dolžnosti v čistem in nečistem
delu zunaj rdeče cone.

UTRIP UKCL PRVIČ ME JE PRETRESLO,
PRAV LAHKO NI POSTALO NIKOLI
Samo delo med okuženimi bolniki na oddelku ni težko, opravlja ga
lahko skoraj vsak. Pladnji s hrano, voda, čaj, olupiti pomarančo, na-
mazati kruh, dvigniti pacienta, dvigniti posteljo, hraniti nepokretne
bolnike, spregovoriti nežno, prijazno besedo, pomagati ostarelim
s telefoni, pospraviti in zavarovati na desetine vreč s človeškimi
izločki prepojenega perila, pripraviti novega, svežega, poravnati
vzglavnik, pomagati sestram pri negi in previjanju, ponuditi roko
pomoči.

Ne spomnim se, kolikokrat smo oblekli v zaščitno obleko svojce,
da so lahko prišli na oddelek svoje drage prijet za roko. Jim dati
moči za boj proti virusu. Se posloviti od njih. Ne spomnim se, ko-
liko osebnih stvari sem prevzel na vhodu urgence in jih odnesel
bolnikom. Očala za branje, revije, Donat, sladkarije ... Ne spomnim
se, kolikokrat sem pogledal letnico rojstva in si mislil: »Pa saj ta je

“mlajši od mene, kaj počne tukaj?«
Delo prostovoljca fizično ni težko, opravil
bi ga lahko skoraj vsak. Delo sester,
tehnikov in zdravnikov je že druga zgodba,
a to, kar smo opravljali mi, ni nič posebnega.
Potrebna je bila le odločitev, spoznanje, da sta

v teh prelomnih časih možni le dve poti. Tista,
kjer nekaj narediš, in tista, kjer čakaš, da to
naredijo drugi namesto tebe.

18

Služba za odnose z javnostmi

Knjiga 45 let središča Dan v operacijskem bloku
znanja za zdravje Slovenije Kirurške klinike UKCL

V Službi za odnose z javnostmi nam je v sodelovanju s številnimi Z vrhunskim fotoreporterjem Matejem Povšetom nam je uspelo v
zaposlenimi uspelo pripraviti publikacijo ob 45. letnici Univerzite- tesnem sodelovanju z vodjo operacijskega bloka Katarino Pirnat
tnega kliničnega centra Ljubljana, ki v svojem dopolnjenem delu pripraviti fotoknjigo s 100 izbranimi fotografijami dela na Kirurški
poleg zgodovinskega orisa predstavlja tudi trenutne dejavnosti kliniki, zajetimi v 24 urah dela OP bloka. V povprečju je letno ope-
UKC Ljubljana. Publikacija je nadaljevanje in nadgradnja posebne riranih 30.000 pacientov, ki prihajajo tako s kliničnih oddelkov
izdaje revije Interno ob 45. obletnici novembra 2020. Natisnjena Kirurške klinike kot iz ostalih klinik in celotne Slovenije. Fotoknji-
je bila v nižji nakladi in razdeljena, hkrati pa čaka na dopolnitev ga je prvi korak k celotni predstavitvi dejavnosti celotne osrednje
vseh tistih, ki vam do prve izdaje ni uspelo pripraviti prispevkov.  slovenske bolnišnice, kar pomeni, da je le prva od številnih knjig, ki
bi zaokrožile delo v UKC Ljubljana. 

DAN V OPERACIJSKEM BLOKU KIRURŠKE KLINIKE UKC LJUBLJANA DAN V OPERACIJSKEM BLOKU
KIRURŠKE KLINIKE
UKC LJUBLJANA

45 let

središča znanj za zdravje Slovenije
(1975–2020)

OMDEPJNRTIKJERNAOZVVEOGJAA VKRLIHNUIČNNSEKGEAMCEEDNITCRINAE, V SLOVENIJI

Foto: Marjan Ciglihč,raNnaiLsMjtuoubpzljaAenjvnis,eoLnvjuiekbjošljveanvzagK,ol2idn6oi.čvoninketemoSbcleoervn1et9rnu8ij3ev,

LjuFboltjaon: aM, a17r.jamnaCjig19li6č,8N, ahrnaenzi gMoudzneejmnoovdedjšeelkzugoKldinoivčninihe bolnišnic,
Slovenije

jzerlšegeKnkrtljia,eitncošdsoitčrebunvneZdidiLicnjrjeulzaaenbavtZtsalkejaanorlno,o1K9pivš,r7kakvi5niiis,cnjoepeaorsoj.oebtGdjiezr7lukaea, trdzčtnaaeanidhlpj1an9žisrie7ejae3šolleipttdttaevoaakovtljre1reza9iktat5pvan8oilnia.zogonsvlsakaorovmenbrdaooinjdlkjn1eio0-i-t Foto: Marjan ChiKgrllaiinčni,čiGnMreaumdznecjjeannnotarvude,zjšLidejukzbagljdaornduaog,ve2ing0ea. trakta pri
maj 1992,
»SzmastmooaceappvnnireoitlčrnkiaakoiikrvnjadizcloLasiu.jlghuoNiotbzveedgelvjkearnedaknsad.ski,nnVoepjjeeedmrliiapsnkenariodaentvvirscjeeelijnnpesieuonntastiv,ežvtadekbtlae,leejenžpKrk,aeriplohisknosnapitlčtairčoneevngrebieomogegsjaoitaihn,« Slovenije

8. noFvoetmo:bMear r1j9a7n5C, ihgrlaičn, iVMKulizneičjnnihovbeojšlneiczagho, draozvninoe, Ljubljana, Peter Trošt dr. med. in robot Da Vinci.
Slovenije
ZGRAJENO V ZADNJIH DESETLETJIH45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) Nadzor nad obvezilnim materialom v operacijsko dvorani 42 COB.
3 8 Operater doc. dr. Ivan Kneževič, prvi asistent Mark Racman, dr. med., v ospredju OPMS Magda Hrovat. 94
94
Dostopna je tudi na
spletni strani kot Anestezijska ekipa med t
PDF in e-knjiga. Matej Serdinšek, d

Dostopna je na Porodnišnica Ljubljana/KO za perinatologijo (leto izgradnje 1987) Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (2012)
spletni strani kot
PDF ali e-knjiga. Heliport (2013)

Nevrološka klinika (2007)

Urgenca (2017) 41

Pediatrična klinika (2009) Prevoz pacienta v Enoto pooperativnega okrevanja po končanem operativnem posegu. Pacienta spremljata anesteziologa Ana Jurečič, dr. med. in Simon Laganis, dr. med.
14
45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975−2020) 40

Razkuževanje operativnega polja doc. dr. Anže Kristan, dr. med. in bolničarka Mevlida Huskić.

V okviru digitalizacije in čim večje dostopnosti publika- UTRIP UKCL
cij je Služba za odnose z javnostmi uredila kanal UKC
Ljubljana v aplikaciji Anyfli, kjer najdete glasilo Interno
in še nekatere druge publikacije. Glede na želje in pot-
rebe se bo naša e-knjižnica dopolnjevala.

Naš kanal:

Številka 2 | april 2021 19

Služba za odnose z javnostmi UKCL Služba za odnose z javnostmi UKCL

Okrepčevalnica Polžek Najhitrejše informacije o
UKCL na enem mestu

Za izboljšanje prenosa naj-
bolj ključnih informacij smo v
Službi za odnose z javnostmi
septembra ustanovili Viber
skupnost UKC Ljubljana. V njej
lahko spremljate ključne objave
o dogajanju v hiši, ki so ome-
jene na nekaj objav tedensko.
Po včlanitvi v Viber skupino jo
lahko tudi stišate, tako da ne
boste dobivali opozoril o novih
objavah, bodo pa informacije
kljub temu ostale dosegljive.
Skupnost ima že več kot tisoč
članov. Pridružite se ji lahko s
klikom na povezavo, ki jo naj-
dete na intranetu. Povabijo vas
lahko tudi obstoječi člani ali pa
pišite na [email protected] in povabilo
vam bomo neposredno poslali
na telefonsko številko. 

UTRIP UKCL Že od lanskega avgusta v tretjem nadstropju ORL-ja obra- Znanstvenoraziskovalni svet
tuje okrepčevalnica Polžek, kjer vas vsak dan pričakujejo s za medicino Javne Agencije za
toplimi obroki, solatami in širokim izborom sladic. raziskovalno dejavnost bo vodil naš
sodelavec prof. dr. Andrej Janež
Odpravite se desno od glavnega vhoda in z dvigalom v najvišje
nadstropje klinike za otorinolaringologijo, kjer vas s polnimi kro- Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
žniki in pladnji vsak delavnik od 10. do 15. ure pričakuje kuhinjsko je imenovala nov Znanstvenoraziskovalni svet za medicino, ki ga
osebje UKC-ja. sestavljajo:
Kot opisuje Mojca Blatnik, vodja službe za prehrano in dietotera- Predsednik: prof. dr. Andrej Janež, UKC Ljubljana
pijo, so okrepčevalnico Polžek odprli predvsem na željo zaposlenih Člani:
na kliniki ORL, saj v neposredni bližini niso imeli večjega ponudni- Ð prof. dr. Mitja Košnik, Univerzitetna klinika
ka prehrane. Čeprav so že v samem začetku postregli 30 do 40
obrokov dnevno, pa danes spravijo v promet že več kot 100 obro- Golnik
kov na dan in nič neobičajnega ni, da tam srečamo zaposlene tudi Ð prof. dr. Maja Ovsenik, Univerza v Ljubljani,
iz drugih bližnjih klinik. In kakšni so načrti za naprej?
»Zelo si želimo razširiti nabor tudi na jutranje menije. Kava, toast, Medicinska fakulteta
rogljički, tudi sadni smuti se bo lahko dobil, seveda bi potem tudi Ð prof. dr. Zvonka Rener Primec Univerza v Ljubljani,
prej odprli. Verjamemo, da bi bil interes tudi za tovrstno ponudbo, in
takoj ko se sprostijo ukrepi po pandemiji, bomo to izvedli,« nam je Medicinska fakulteta
še zaupala Mojca Blatnik. Ð prof. dr. Primož Strojan, Onkološki inštitut
V tretjem nadstropju ORL-ja imamo torej dobro možnost za topel Ð prof. dr. Irma Virant Klun, Univerzitetni klinični center Ljubljana
obrok v neposredni bližini več klinik in zavodov UKC-ja. Če se od- Ð prof. dr. Radovan Hojs, Univerzitetni klinični center Maribor
ločite za obisk okrepčevalnice, priporočamo, da se do tja odpravite Ð prof. dr. Bojan Vrtovec, Univerzitetni klinični center Ljubljana
po stopnicah. Vsak milimeter dodatnega prostora v vašem želodcu Ð prof. dr. Darja Arko, Univerzitetni klinični center Maribor
bo namreč zelo dobrodošel, ko se boste najedli in posladkali v ok- Ð prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš, Univerza v Ljubljani, Medicinska
repčevalnici Polžek. 
fakulteta
Ð doc. dr. Jurij Bon, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Mandat članom Znanstvenoraziskovalnega sveta vede začne teči
dne 20. 4. 2021 in so imenovani za obdobje 5 let. 

20

Slovenska vojska, Ministrstvo za obrambo

Rezervisti Vojaške zdravstvene enote s
slovesno prisego zaključili usposabljanje

Vojaško službo v rezervni sestavi Slovenske vojske pogodbeno opravlja 25 sodelavcev UKCL

Od ponedeljka, 1., do petka, 12. marca, so se v Vojašnici Murska
Sobota usposabljali pripadniki pogodbene rezerve Vojaške zdra-
vstvene enote. S tem so nadaljevali oktobra prekinjeno usposa-
bljanje. Tokrat so spoznavali osebno oborožitev in osnove preži-
vetja ter delovanja na bojišču. Pripadniki, med njimi kar dvanajst
zdravnikov (štiri zdravnice in osem zdravnikov), so hitro in motivi-
rano osvajali nova znanja in usposabljanje zaključili s slovesno pri-
sego domovini. Poveljnik Vojaške zdravstvene enote podpolkovnik
Aleksander Vidergar ob tem poudarja, »da tovrstne strokovnjake
Slovenska vojska nujno potrebuje«, in se udeležencem zahvaljuje
za trud in pripravljenost sodelovanja s Slovensko vojsko.

SPLOŠNO O SLUŽENJU V REZERVNI NEKATERE UGODNOSTI POGODBENIH REZERVISTOV:
SESTAVI SLOVENSKE VOJSKE Ð pri podaljšanju pogodbe za najmanj tri leta so upravičeni do
S Slovensko vojsko lahko posameznik sodeluje na različne nači-
ne. Tisti, ki že ima poklic, ki se mu ne želi odpovedati, si pa želi po- dodatka za stalnost, ki je odvisen od dolžine podaljšanja,
pestritve ali okusiti vojaško življenje, se lahko pridruži pogodbeni Ð oprostitev plačila dohodnine od prejetih plačil za pripravljenost
rezervni sestavi Slovenske vojske. To velja tudi za tiste, ki nimajo
odsluženega vojaškega roka. in usposabljanje,
Ð nezgodno zavarovanje v času vpoklica,
Osnovni sprejemni pogoji so: državljanstvo Republike Slovenije, Ð plačilo za pripravljenost za morebitni vpoklic: za vsak dan
starost od 18 do največ 53 let za vojake, podčastnike in nižje vo-
jaške uslužbence z odsluženim vojaškim rokom oziroma do največ pripravljenosti 0,8 % bruto minimalne plače na dan (trenutno
58 let za častnike in višje vojaške uslužbence z odsluženim voja- 8,19 € na dan oziroma približno 245 € na mesec za rezerviste
škim rokom, za kandidate brez odsluženega vojaškega roka pa od z odsluženim vojaškim rokom), pogodbenim rezervistom brez
18 do 36 let, telesna in duševna sposobnost za opravljanje voja- odsluženega vojaškega roka pa pripada do zaključka programa
ške službe, uspešno opravljeno preverjanje gibalnih sposobnosti, temeljnega vojaško-strokovnega usposabljanja polovica nave-
ustrezna izobrazba. denega zneska (trenutno približno 122 € na mesec). Minister
za obrambo lahko določi za posamezne formacijske dolžnosti
višje plačilo za pripravljenost; trenutno ga prejemajo pogodbe-
ni pripadniki Vojaške zdravstvene enote.

Vse informacije o služenju v pogodbeni UTRIP UKCL
rezervni sestavi Slovenske vojske najdete na:

Sodelovanje v pogodbeni rezervi krepi psihofizične sposobnosti
posameznika ter ponuja dodatna znanja, obenem pa krepi vrste
Slovenske vojske. Obvezna redna letna usposabljanja posameznik
uskladi z delodajalcem, da ne motijo delovnega procesa. 

Številka 2 | april 2021 21

Služba za odnose z javnostmi UKCL Služba za odnose z javnostmi UKCL

Z Janom S stripom nad zarote
Plestenjakom
na domačem kavču 21-letna študentka biologije si je ob vseh teorijah zarote, ki
se širijo po družbenih omrežjih glede cepljenja proti covi-
Če ste si vedno želeli imeti Jana Plestenjaka na domačem du-19, rekla, da je temu treba narediti konec. V roke je vzela
kavču, potem je pretekli dan žena postregel z dogodkom list papirja in svinčnik in na poljuden, tudi humoren, način v
za vas. strip prelila znanje, ki ga prejema na fakulteti.
Pediatrinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja dr.
Tina Plankar Srovin ocenjuje, da je strip narisan strokovno, a
hkrati razumljivo in duhovito.

“ Ciljna publika so predvsem mladi, ki
že po naravi pri iskanju informacij
uporabljajo kritično presojo, ki temelji
na preverjenih dejstvih in ne na teorijah
zarote. In omenjeni strip je tak, da "te
potegne, da vsaj prebereš in začneš
razmišljati o tem",

pravi Plankar Srovinova. 

FOTO: https://www.facebook.com/JanPlestenjak/photos SPLETNE OBJAVE IN POHVALE

UTRIP UKCL Že skoraj leto dni so glasbeniki v Sloveniji brez nastopov ali kon-
certov pred živo publiko in tudi letošnji 8. marec je minil brez večjih
dogodkov za počastitev dneva žena. Toda pandemija nam ni vzela
vseh glasbenih užitkov, saj je Jan Plestenjak, ki v običajnih časih
polni največje koncertne dvorane in je avtor več kot 25 hitov, s
svojo spremljevalno skupino izvedel ekskluzivni spletni dogodek
»Intimni koncert«. To posebno glasbeno doživetje je bilo omogo-
čeno le prvim 6000 gledalcem, dve karti pa so organizatorji dali
na voljo tudi pripadnikom kolektiva UKC. Srečna izžrebanka Ana
je tako opisale svojo izkušnjo:
»Spletni koncert Jana Plestenjaka je bilo res super in izjemno do-
živetje. Zakaj? Že zato, ker sem zadela karte in sem ga doživljala
na tak način prvič z družino; s partnerjem in najinima hčerkama. In
to kar doma, v topli dnevni sobi, kjer je pričaral odlično, čustveno
vzdušje. Sam koncert je bil res dober; petje v živo, dobre pesmi in
veliko spontanih komentarjev. Moram reči, da sta pred televizij-
skim in na televizijskem zaslonu pela DUŠA in SRCE.«
Druga izžrebanka Simona dodaja: "Janov spletni koncert ob dnevu
žena je bil prava popestritev v času epidemije, ko smo zelo omejeni
v socialnih stikih. Janova glasba res zna pobožati žensko dušo
in srce. Pozitivno energijo vseh nastopajočih se je čutilo ves čas
koncerta. Vseeno upamo da bom s prijateljicami kmalu na kon-
certu v "živo". Sicer pa simpatična, sproščujoča in malo drugačna
izkušnja, kot smo bili vajeni do sedaj. Hvala Janu in vsem ustvarjal-
cem koncerta in hvala tudi UKCju."
Karte, ki so bile na voljo kot izkaz hvaležnosti zdravstvenemu ose-
bju, so tako nedvomno polepšale letošnji dan žena kljub nekoliko
drugačnemu načinu prisostvovanja publike.
Le želimo si lahko, da vsa pozitivnost in energija, ki sta se nabrali ob
tem in podobnih dogodkih, ne zbledita, temveč nam dasta novo moč
in energijo, da se ušesno spopadamo s to pandemijo in kmalu zač-
nemo ponovno uživati v koncertih, nastopih in dogodkih tudi v živo. 

22

UTRIP UKCL

Številka 2 | april 2021 23

ORL IN DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA

Spoštovani, zasledil, da lahko pacienti napišemo po-
na vaši spletni strani UKC LJUBLJANA sem lepo pohvalo Dermatovenerološki kliniki.
hvale in pritožbe. Odločil sem se, da napišem
Popntrareoelgrješilnveneodjimlalperodivnneegelguodaloeoublgjšreiaejkozssaiane..ZmNcaeabrrmavildirikiezotčnefauigmcjanieaesllonsmeomemkdeiirvtcuaiisrnkgosoikkjjooenLavprpjouoombčtliiojnlaičonniaaiKn,DrkdajeoenrbrjmnislaaovtpemoolviikteeoonnprerdnareoavčliKoloišlsioknptoieekkcokliliazinnalinokio,
kjer so me lepo sprejeli in takoj začeli s pregledi.
Žkiezpeoloptrrvuedmilidznaemvoujosečmimsperepjoščnujotiol vzedlriakvoitbeovljoeb, sraazjnseogsaešmenedaincainlsekveemsedsetrlue in zdravni-
obraza.

CTimzaerenelojkoitasPnmklearbmeneniunloišmivneeekpdliRoikczouidnčprsiaogkvhaeivjlm,ia,dtluroa.okmzosaeedsdbak.jMrusbeD,ihmkeuirsdmZoogammotooni vvjcoeuonidzienkšraešozltlaouklšodikteminpektrldekinarzoimdkjeri,atnšev.erlješptnoujsedemebn.eZtjoedmlro. mmleeepddo.icsione
Hvala še enkrat za povrnitev zdravja.

Z lepimi pozdravi.

ZSlpsezvDIpopnGnttidooarRra.zoeiššPnoaAčimtnnjbooeeVtjlečkovrjnSzaaluaausavmzTntoeknuezioVamš,jmkz.rčEtKdjzeviuisNraloaoattztmsIu,veežokDnd, kezikčiiEkienisl'ptooldaLmooovmeAzeožhsl,daekVtvsgrrjalaCoaipaam.lvlneIvopn,'ž,hdvrinzkeaaapaajšne.rkivielniauogtbsmpellteiiraažsodnnmmeopjiaonvaz,inaa.tkjIapteinokojgeo,nsokablvvjeeieitlnhoebsimhotonet(av,rdmsokoUelako)sKksvdštCleeujnemlLoavnV,vaospjjeameernlvi(vndažiič)eo1kvv1lbzasibmarljeeoočptinudizrinhaiotrnia,slčlaeazo,ešpi,kdt,daiiokpadvahsosnrrnzsaeedseenvrpekbaindrm(oviojo-o!j.)

STOMATOLOŠKA KLINIKA KO ZA KARDIOLOGIJO
Živjo, Spoštovani,
danes ponoči sem očeta peljala k vam na urgenco zaradi krvavitve, ki se ni ustavila. 6. 2. 2021 sem zaradi neljubega dogodka pristal na urgenci in bil nato v nadalje-
Iz urgence ste ga napotili na stomatološko kliniko. vanju hospitaliziran na oddelku za kardiologijo.
Celoten postopek je bil prijazen, hiter in profesionalen kljub situaciji, v kateri smo Prosim vas, da izrecno pohvalite celotno ekipo sester in oskrbovalnega osebja
trenutno. na oddelku za kardiologijo.
Hvala! Ful! Pohvalite tudi osebje v opazovalnici Internistične prve pomoči in sestro Dijano.
Upam, da ostanete dostopni vsem nam še naprej. Držite se, Še posebej pa v mojem imenu sporočite pohvalo prof. dr. Igor Zupan, dr. med, in
mojemu osebnemu zdravniku Krištofu Knapu, dr. med.

Oba sta zdravnika, ki sta lahko vzor vsem drugim.

lep pozdrav, Nina GINEKOLOŠKA KLINIKA – PORODNIŠNICA

ORTOPEDSKA KLINIKA – COVID ODDELEK Pozdravljeni,
21. 3. 2021 sem bila v porodnišnici na pregledu zaradi zmanjšanega čutenja
Spoštovani, gibanja otroka v 29. tednu nosečnosti. Po opravljenem CTG-ju me je pregle-
Po dvoinpolmesečnem zdravljenju na covid oddelku (2. nadstropje) ortopedske klinike v dala dr. Gabrijela Bržan Šimenc.
Ljubljani bi se želela tudi po tej poti iskreno zahvaliti celotni ekipi za njihovo nesebično Rada bi se ji zahvalila za res skrbno obravnavo. Ker sem v prejšnji nosečnosti
pomoč, visoko strokovnost in odrekanje, ki sem ga bila deležna med zdravljenjem. imela težko izkušnjo, je do mene, moje stiske in omenjene izkušnje pristopila
Verjemite mi, da nimam besed, ki bi lahko opisale mojo hvaležnost za povrnjeno zdravje, ki profesionalno in predvsem empatično. Čutila sem se razumljeno in slišano,
ga gotovo ne bi imela, če se celotna ekipa dr. Judite Knez, ostalih zdravnikov, vseh sester njeni nasveti pa so mi pomagali. Nisem želela biti v dodatno breme, saj se je
in bratov ter drugega osebja (jih ne bom posebej imenovala, saj vseh imen niti ne poznam otrok začel premikati v trenutku, ko so mi namestili CTG. Dr. Bržan Šimenc pa
in ne bi želela koga izpustiti) ne bi tako zavzeli zame. mi niti za trenutek ni dala občutka, da sem odveč ali v breme. Od takrat sem
Upam in želim, da se tudi vodstvo UKC zaveda, kako kvalitetno in srčno ekipo ima na tudi sicer bolj pomirjena, otrok je živahen, kar tudi čutim. :)
covid oddelku ortopedske klinike. Vesela sem, da imate v porodnišnici zaposlene tudi take strokovnjake, saj
Še enkrat velika in ISKRENA HVALA. sva se žal srečala tudi z nerazumevanjem situacije in kakšnimi neprimernimi
komentarji. Zato še toliko bolj ceniva, kadar ni tako.
Zelo prijazna in razumevajoča je bila tudi sestra, ki me je sprejela in spremlja-
KAJ MENIJO O NAS NMksmnnodotpcnjneiisrseEoiaoco.ežihkerhlFjiGjkinoo,rrabnvziebitkOnhajafmvmapoeiedldVeevn,aijškaeneMnanAjmcemvrotesleimrLeiiojavhevhsilsnaNeaodlz,kejeečkmpajonpnlAcpoijr,obijooveejo,ekBiŠissh.hljnaspzaoNokOarrodtpogarjipajpLrnbrssenusareožnkkNeortivžbadnotraip,ii,Iubillvp,nilopaŠeJnoelzojijrsleaNnalaj1ivrziatj5.not,aasnIjnNjozea,.eCzenivaoinjhjbnbbbeaŠAobiniibiinovvilll1arsnaoaiias6eelheacjtmsšzuu.gabočn3srsoesaloavaiattb.trmh,ildrrjnrsedčeaedeasamjčuz,ezaostiknzzntevndnikajaioonahed,oosrhkrea,ptpnmtivsis,rdlarojaaeakuaieidhslikmbdujisbojlkisiaiskCoalzmranevrtbal,obna1apislzjs2smjlei.arejšzoPmiee.k3šanpannbrbelarmr.oiaaačjaiiimu.mlvzvodnedVzoactiaceospiaotsnološeorueksvievoennknomeitidddudafkobpsosolžsoionooortjčrbsejadmssodanettvvdeund,ioah,zlonebdjejckieopjbilgeilciiknkbojavjijie,aeaeneičskpkl.no,nutiopIaCnpeozoatvvokaprri.seeloa(miVsZaojtDzčvor,a.asemaa,sTtlphtnmnizavaSarvinoaokemvba)bvaoji,mnilcileonalakoazaemeidasnzb,zšžsdhdtpaiatečaorvreptojeagpnualjrtzknviuaeaildaa-u-va-,j,i la na CTG-ju. Žal nisem ujela njenega imena.
Hvala vam vsem skupaj v imenu mame, vnukinj in hčera. Hvala še enkrat in želim vam lep dan še naprej,



Pozdravljeni,
ime mi je Natalija in sem 18. 03. 2021 rodila v ljubljanski porodnišnici.
Odločila sem se, da z vami delim svojo izkušnjo. In sicer, bivala sem v sobi
5 na oddelku C. V dopoldanskem času so bile pri meni študentke babištva.
Zelo, zelo, zelo so se zavzele za moje dojenje in mi pomagale otroka pristav-
ljati tudi po 20 minut. To so počele s profesionalnostjo in srčnostjo, ki ju nikoli
ne bom pozabila. Hvala! Upam, da to sporočilo pride tudi do njih. Po mojem
mnenju je to pravilen način ravnanja, medtem ko je zaposleno osebje ponudi-
lo samo osorne komentarje in nekonstruktivno kritiko, češ »zdaj ko ste ponu-
dili flaško, vam verjetno dojenje ne bo steklo«.
Zahvaljujem se vam za vas čas in vas lepo pozdravljam.

24

URGENTNI KIRURŠKI
BLOK
Nisem prepričan, ali je to pravi naslov za pohvale, pa vendar
upam, da bo romalo do pravih ušes.
Dkozaisarueknrboešjrsuke,eko1m2tdn.dbo2el,.olh2kkia0tur,,2otsa1io,knsbokeaDvm3ar.l9biKti.elrŽaotenmbloeraalorvbjbunirasakveovantznamavnheovadatuielcirtrignipecsrnekijtliaomnzteensmneemsinturam,
spoštljiv odnos do pacientov.
Pzarapvrotafeksoiobni saeležneilnelpzoathrpvaelžiltjiivdrp. rVisetroopnipkriiBorbartainvanaDvrinUoZvšek
trebuha.
IvpnrUizjaKazCknoo–noienscfeopbromjehavpcariiljaeotpuurradgvielojnastnenjbeujgunaepkhriivrpuarrlvešežkmneegsgataibkdluoekolHaab..vZvaselatloo. pu

BOLNICA PETRA DRŽAJA SPLETNE OBJAVE IN POHVALE
npmsžIisrataimrkjloamraoepj(ejšnj2ee.aaR.)mnnzezjaaausadmhbnsvveoetsa.rloleboazopbcnmjoeoilo)ivnniiipndšbonooiznidlačetdbnečeionilnlizkovipuvasrnškvieerpbbmonooteulenpuokirtšudirnudbtideeconližlkekPeuzeepn(bto1ir.ommanleaoDozdčjre--i-

Vspomin: prof. dr. Jolanda Jezernik Leskovšek

2. 2. 2021 je ravno po dopolnjenem 88. letu starosti umrla prof. dr. Prof. dr. Jolanda Jezernik Leskovšek in eden svetovno najbolj znanih srčnih IN MEMORIAM
Jolanda Jezernik Leskovšek. kirurgov prof.dr. Michael De Backey.
Rodila se je leta 1933 v Zaječarju (R. Srbija), po končani nižji gi-
mnaziji se je z družino iz Beograda preselila v Ljubljano in začela Bila je več kot le odličen šef in kirurginja, bila je predvsem izjemen
obiskovati Gimnazijo Moste. Čeprav na začetku šolskega leta ni človek; stroga do sebe in drugih, a vedno poštena in dobronamerna
znala nič slovensko, je razred končala z odliko. Ob koncu gimnazije z velikim občutkom za dolžnost in odgovornost.
je bila kot najboljša dijakinja šole nagrajena z dnevnim izletom na Uspehom navkljub pa se nikoli ni želela izpostavljati več kot je
morje v Portorož, ko so izbrali po enega dijaka iz vsake gimnazije. bilo zaradi pozicije potrebno. Vedno je skušala dati priložnost tudi
Študij medicine je vpisala in končala na Medicinski fakulteti v Lju- mladim, pošiljala je na izobraževanja in strokovne konference tudi
bljani. Ob koncu študija medicine je delala kot demonstratorka pri svoje asistente, mlajše kolege.
prof. Miličinskem na Inštitutu za sodno medicino. Imela je izjemno polno in bogato življenje; polno odrekanja, discpli-
Želela je postati ginekologinja porodničarka, a je po končanem štu- niranosti, neprespanih noči, stresa, skrbi, a obenem tudi številnih
diju medicine dobila dekret, da se mora zglasiti v Celjski bolnišnici, dosežkov, uspehov in priznanj. Izjemno veliko so ji pomenili trenut-
ker rabijo kirurge. Tam sta skupaj z možem Dinkom Leskovškom ki z družino, imela je dva sinova, 5 vnukov in 2 vnukinji. 
kot mladoporočenca opravljala stalež in pričela s specializacijo iz
kirurgije, katero sta nadaljevala v Piranu in kasneje v Ljubljani. Po zapisu Kaje Nagode
Žensk zdravnic v tistih letih res ni bilo veliko, postati ženska kirur- Prof. dr. Matjaž Veselko dr.med. svetnik
ginja, še posebej srčna, pa je bilo takrat skoraj nekaj nepredsta-
vljivega. Doc.dr. Ivan Kneževič dr.med. FETCS
Kmalu je postala asistentka prof.dr. Mira Košaka, pionirja srčne ki- Številka 2 | april 2021
rurgije mednarodnega slovesa. Njen doktorat – Inducirani anoksični
arest srca - je bil pomemben in odmeven, začela je z uvajanjem ope-
rativnega zdravljenja prirojenih srčnih napak v prvem letu življenja v
tedanji skupni državi Jugoslaviji.
Prof. dr. Jolanda Jezernik Leskovšek je bila pionirka na področju
razvoja otroške srčne kirurgije, redna profesorica kirurgije, nekaj
let celo predstojnica celotne Kirurške klinike v Univerzitetnem kli-
ničnem centru v Ljubljani.
Za svoje življenjsko delo je prejela veliko domačih in tujih priznanj,
med drugim tudi navišje državno odlikovanje Red za zasluge za pi-
onirsko delo na področju otroške srčne kirugije.

25

V spomin: prof. dr. Andreja Kocijančič

Slovo pionirke in matere sodobne endokrinologije v Sloveniji

V 79. letu je umrla nekdanja zdravnica UKC Ljublja- A postati zdravnica ni bila njena prvotna želja. Po foto: Večer
na, pionirka na področju sodobne endokrinologije končani gimnaziji je namreč nameravala študirati
ter rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja filozofijo, na filozofski fakulteti je tudi že vse uredila,
Kocijančič. Zaslužna profesorica dr. Andreja Ko- nato pa jo je za študij medicine navdušil njen fant,
cijančič je bila tudi profesorica na Medicinski fa- kasneje mož, ker je bila njegova mama zdravnica.
kulteti Univerze v Ljubljani in ustanoviteljica ter "Slovenija je tako dobila eno največjih strokovnjakinj
dolgoletna predstojnica Klinike za endokrinologi- na področju endokrinologije," so zapisali na spletni
jo, diabetes in bolezni presnove Univerzitetnega strani univerze.
kliničnega centra Ljubljana. Leta 1991 je prevzela Kocjančičeva se medicine ni nikoli naveličala, je pa
vodenje Univerzitetnega kliničnega centra Ljublja- spoznala, da lahko veliko naredi še na kakšnem dru-
na v času osamosvojitvene vojne ter poskrbela za gem področju, zato se je odločila za kandidaturo za
uspešno prilagoditev delovanja osrednje slovenske rektorico Univerze v Ljubljani, kar ji je tudi uspelo. V
bolnišnice tedanjim razmeram. Medicina je bila nje- zgodovino Univerze je vpisana kot prva in še vedno
na velika ljubezen in strast. edina rektorica. "Vedno sem hotela nekaj novega,
Kocijančičeva je bila učenka in naslednica prof. dr. dodatnega, izboljšati organizacijo dela ali poskrbeti
Stanislava Mahkote, pionirja slovenske endokrinologije. Na noge je za boljše razmere. Če nekaj hočeš, če o tem govoriš in razlagaš, po-
postavila Kliniko za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove tem je seveda dobro, prav in pošteno, da pokažeš tudi, kako se to
Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter jo vodila več kot 25 naredi," je dejala v enem od intervjujev po izvolitvi. Poudarjala je pot-
let. Njeni kolegi jo vidijo kot utemeljiteljico sodobne endokrinologije, rebo po tesnejšem povezovanju z gospodarstvom, zvišanju kakovo-
ki je znala poskrbeti za izobraževanje naslednjih generacij in odlično sti izobraževalnih programov, internacionalizaciji ter po združevanju
oceniti, v kateri smeri bo stroka napredovala. K njej so se vrsto let in povezovanju raziskovalnega dela, ki poteka na članicah Univerze
zatekali tudi ob profesionalnih in osebnih stiskah, saj so dobili pot- v Ljubljani. Zavzemala se je za prenove študijskih programov, ki naj
rebno podporo za premagovanje nastalih ovir. postanejo primerljivi s programi sorodnih institucij v Evropi.
Na Medicinski fakulteti in širše je desetletja vzgajala nove genera- V knjigi UNIVERSITATIS LABACENSIS RECTOR FUI: Spomini na
cije zdravnic in zdravnikov endokrinologov, vodila in spodbujala razi- rektorska leta, ki je izšla ob stoletnici Univerze v Ljubljani, je v svojih
skovalne dejavnosti na področju hormonov in presnove ter zastopa- spominih zapisala: "Voditi Univerzo v Ljubljani je velika čast, pa tudi
la slovensko endokrinologijo v mednarodnih organizacijah. velika odgovornost. Vsak rektor s svojo ekipo pusti pečat univerzi.
Pa vendar je naša ekipa želela nadaljevati v smeri, ki so jo začrtali
naši predhodniki. Dobro smo se zavedali, da se tako gradi tradicija,
ki jo univerza za svojo uveljavitev nujno potrebuje." 

IN MEMORIAM V spomin: Jožefa Šešek, sestra Pepca

Sporočam žalostno vest, da nas je v 93 letu zapustila dolgoletna de-
lavka Maksilofacialne kirurgije na otroškem oddelku. Delati je zače-
la kot mlado dekle davnega leta 1954. Kot srčna, vestna in predana
svojemu poklicu je več kot 30 let pomagala graditi temelje maksilo-
facialne klinike ob boku žal tudi že pokojnih profesorjev; Dr. Čelešnik,
Dr. Oblak ter Dr. Jurca. Ob koncu svoje poklicne kariere je za svojo
srčnost in predanost dobila srebrni orden dela, ki je v nekdanji skup-
ni republiki Jugoslaviji pomenil za navadnega delavca največjo nag-
rado za zasluge. Žal je kljub svojemu velikemu velikem srčku, prav ta
na koncu odpovedal. Za seboj je pustila neizmerno praznino in spo-
min na predanost ter srčnost. Počivaj v miru in naj ti bo mirno morje.

Nekje se zopet srečava.
Ni smrt, tisto, kar nas loči
in življenje ni, kar druži nas,
so vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. 

26

Založba Chiara predstavlja knjigo, avtorjev dr. William Glasser in Carleen Glasser:

Najti se in ostati skupaj

Svojstveni smo se rodili v ta svet. Skozi življenje
ustvarjamo načine, kako se v tem svetu povezova-
ti in ohranjati potrebno bližino z nam pomembni-
mi osebami. Ustvarjamo bogat notranji svet, ki ga
shranjujemo v specifičnih podobah, predstavah, ki
so »dobre za nas«. Ta naš notranji svet je William
Glasser simbolično poimenoval svet kakovosti.

V pričujoči knjigi o partnerskem odnosu se avtor William
Glasser posveča pogledu na partnerski odnos skozi oza-
veščanje in razumevanje prav teh različnih svetov. Razla-
ga, da si vsak svoj svet ustvarja z namenom zadovoljeva-
nja v gene vgrajenih potreb, za katere vseskozi skrbi, pa
če se tega zaveda ali ne. Potrebe, ki so nekaj abstraktne- Foto: Getty images
ga, kot so potreba po preživetju, ljubezni, moči, zabavi in
svobodi, se skozi življenje ob drugih ljudeh učimo zadovo-
ljevati zelo konkretno.

“ Avtor bralcu približuje Avtor ponuja razumevanje delovanja človeka skozi teorijo izbire, ki
razumevanje lastnega pravi, da nas nihče ne more pripraviti do ničesar, če tega nočemo,
delovanja ob partnerju prav in obratno, ter da je vse, kar lahko naredimo, to, da se mi približamo
skozi koncept zadovoljevanja partnerju oz. delujemo v skladu z lastno predstavo dobrega par-
potreb, v skladu z lastnimi tnerskega odnosa.
predstavami, kako naj bi bil videti
partnerski odnos. Knjiga ponuja vsebine, ki omogočajo partnerjema pogovor o
predstavah partnerskega odnosa, izdelavo profila potreb, ki par-
tnerjema omogoča izkušnjo, s katero lahko pričneta razumevati in
Vsak od partnerjev vseskozi primerja, ali se drugi vede v skladu z sprejemati različnosti dveh svetov.
njegovo predstavo dobrega partnerskega odnosa ali ne. In če se
ne, se prepogosto odloča za to, da ga bo do
tega pripravil. V tem primeru izhaja iz prepri- Ko verjamemo, da se tako partner kot mi vede z name-
čanj zunanjega nadzora, ker verjame, da se to nom, da bi zadovoljil svoje potrebe na
da. Tedaj se poslužuje vseh načinov, za ka- NAJTI SE in OSTATI SKUPAJ »PraktičeJno,hpnroGnraicyl,jaivvvtoordknnikjidžnoeljuusbpeečšengiace, sMkrobšnkei sgoazinMdaorslag,ežgeanspkaerstonzerVsekneegrae odnosa.« način, za katerega verjame, da je dober
tGksserko»olkirKaeitpennprisrmjaezaiardgzmstisaunrjtepmeabaervooejarnoenvphnumdasjljpjitiaaihjienah,oivorpntst,dmoeneMsirobeospmaasiirgrrpnsgjeioeaukeljbčevne,ejoatamgkekoniaiaPszaopnaokrtdumeltidučaojrinišojočlaenieogztBsnjesol,ouidatč,lčanbr,augnsenieajzočokitčrždseazl,pteoirtouiaaenldadrpržvvtjoviiinjoeene,ralehaparkmhjrlsjekeoivlimo.feniotslpAaoaier,vpenpi.včo«onngttpjerokoietavarhboa,rivrtzvanondapžoeevavav.ratajannn,jejeder.a-, za oba, se začne partnersko povezova-
iNnSKOAUSJTTPIAASTJEI nje na bolj zadovoljujoč način. Začnemo
DpzpZndsplaonaianarrčombattpntnnšeairemeeigirmdmrraozjoina.oa,bDpe.joinerKvovicačaožpiedsaniovsni.kj,mleejVjonuaevpejmvzeamaeasmonrčbsltjiogjinlnše,eaieomg,dkrnlaoroainaevthtzenaoskuzanvpoamvdejr,ueezdkendojoetbeaeirtl,mavsničždjsaieeavnnk,meenmvlvakuralvudeoastu-jgoiiizpnuubiodfsnzszooztonpavlrnvpjaemkaešaonšoralvnaiilinnktnncipioj,eiiiesljldnajtiklmuperohu,jiuukjbališesjoaigldreeestattmtiivkočesnrppsaeadiereeečoansekdtirnmonsrjpsoriu–ip.krrnnesvWrodetekarmeogepne.orhdioaaačobKlmonlnrvdoniovidainepejdkeiemirosjajnoaododestiodz,zo,itGkobGisbnpodsloaislaio.krlaarl.rnesKutseessaseve.jjsčeeeerzgeRnzjrnttaarteeariejiu,anzgča,ptšpjuiazlanatbjoslaeiršjtrzkvrkvteaaaaarnvaigtliklbcev–joonojeonresvnlnjjmoooaeaeGbasčmžnglsotiiazentvleg?veaesnekassvpdStaaptesuvoeopttraCejesvpjoneratelroeaeaotivrvadlvsnetzvze,oeniaoekčspm,mokvnnrakroeikoaoehpssčnol-ltvreoiiaiken-o- se zanimati zanj, postanemo radovedni,
partnerskem odnosu se takoj angažira- Tlaehdkaoj»WrialslizapemsuihGmičlaatseuesrendmrajeismonvea,tjuoudg.«leadnnnejješjieggoovvi addruruggaaččnnoosstit.
mo, izbiramo načine, kako bi ga pripra- govori o njegovemčastiti Robert Schuller svetu kakovosti, ne o
vili do tega, da bi se obnašal v skladu z nas.
našo predstavo, kako naj bi deloval, če
mu je mar za nas. Želimo se približati, CWairlllieaenmGGllaasssseerr Razrešitev skrivnosti zakona Videnje, ki vključuje zanimanje za partner- SPONZOR KRIŽANKE
običajno pa se s temi vedenji oddalju- jev notranji svet, je dobro izhodišče za po-
dr. Klasično zišnagedopspdn»rarovprožkop.vlljfoiikJafeepoevvsoe»knčrsžvoeiosniVohojoeztripetioteireCnugroespočnsenaliodjmeliirsačrnrjasen«ientlseluote,jsanUačonaosigakmtnoninerkijnpaGaoheiumponm,kovslpdkdsAaejokamooiiaosčosrmhug»nrztseenovkpotjiteakeomenzloGačrpjroemjateanijjplobgdšiaemracavkaniipnerjsjnaearieoj,eaapatjrao.rs,jmrnsnkredšndvrtVttepioeeaoonsbhgerdrnjv,aktjzeossoieenonkanrhrkaSbvjeijaaaziaotsdivtmkhlaraz,rnroenroetjeittoogoeeildsebMa«njažmdkmia.eihatannkpinnaj:-eot.iiii-orZropjgeaadaoanrnrvlataionotdPseeri,.tarulnjalasčeskittčtleneaBmirjheauevpiblzaijnjiknezuijčea-,
in parptodnsoedoprdesolokolbnišhljtjeeounnddaanijoiensov –

različica

idnr.CWARILLLEIAENMGGLLAASSSSEERR

jemo in ne dosežemo želene bližine.

Številka 2 | april 2021 27

nagradna križanka

3K ZNAMKA AMERIŠKA TV-VODITELJ UB
DANSKEGA VESOLJSKA ŠVAB IWERKS
PIVA
LADJA

PRIKRIVANA SLOVENSKI … BON JOVI TOLSTOJEV ČEDOMIR
STVAR IGRALEC ROMAN ILIĆ
GORŠIČ

KARBU-
RATOR

VELIKA NES- ELEKTRIČNO
TRUPENA NABITI DELCI
KAČA
POLONIJ SRBEČE
KOŽNO
Ð VNETJE
Ð
ð GOJMIR KDOR SI
PRIZADEVA
LEŠNJAK ZA DOBER
ŽELEZOV POLOŽAJ
OKSID (EKSPR.)

ð VEZNIK KRAJEVNA
JOŽE SKUPNOST
POTREBUJEŠ VESOLJSKO

TELO

SKREGAN POPRAVLJA- VODENJE EZRA SAŠO ČEBELJA
VEC UR LETALA POUND BERTONCELJ TVORBA
V ŠOP SPETI V PANJU
LASJE (POG.) ŠESTI DAN
V TEDNU

PREDSTOJ- ANGLEŠKI MESTO
NIK SAMO- NEDOLOČNI V ITALIJI
STOK
STANA ČLEN

DOGODEK STOJI OB
GLAVNI
CESTI
KALORIJA

ORNA ALKOHOLIK JANEZ
ZEMLJA PLAHA BONČINA …
(STAR.) GOZDNA
ŽIVAL MAMINA
SESTRA

NASTANE V LUJ ZVIŠANI PRIPADNIK
TROSOVNIKU ŠPROHAR TON C KATOLIŠKE

OPUS VERE
CITATUM PUSTOLOV-

Povsod MESNI TRIADA ŠČINA
z vami IZDELEK PROTESTANT PRIDELEK
ENEGA LETA
(STAR.) AMERIŠKA
IGRALKA
CANKAR: SLOVENSKI PARKER
NA … SLIKAR
ŠUBIC PRIPADNIK
NASTANE ZVRST TATAROV
PO DEŽJU GLASBE
MORSKI
TV- OŽIGALKARJI
VODITELJICA
PRIPO- PREDPONA, RIŽEVO
ROŠ MOČEK ZA KI POMENI ŽGANJE
MEDNAROD- DRSANJE
NA OZNAKA ZGORNJI DEL NOV www.trik.si
OLTARJA
BELGIJE OTOK TV-
DUMASEV ČAROVNICE VODITELJICA
MUŠKETIR KIRKE ZUPANČIČ
KABELSKA
OVOJ TELEVIZIJA
VELIK SNOP LOVEC
IZ OMLATENE NA KUNE
NEJC
SLAME ZAPLOTNIK
STAR CITRO-
ËNOV AVTO

KONTROLA
SAMEGA

SEBE

NEKDANJA NEENOTNA,
AVSTRIJSKA SESTAVLJE-
SMUČARKA NA STVAR
WACHTER (EKSPR.)

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE
dopisnici) najpozneje do 31. maja 2021 na naslov: Univerzitetni IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška Nagrade je prispevala založba UMco:
2, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov: [email protected], s pripisom ZA 1. nagrada: knjiga Izvori, Lewis Dartnell – Barbara Ovčak
NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, 2. nagrada: knjiga Razpon, David Epstein – Klara Mihelič
kamor vam pošljemo nagrado. 3. nagrada: knjiga Plan B, Matjaž Krivic , Boštjan Videmšek –
Nagrade prispeva založba Chiara:
1., 2., 3. nagrada: knjiga NAJTI SE IN OSTATI SKUPAJ, Dragana Jokić-Divljak

dr. William Glasser in Carleen Glasser