Razstava 100 let Nogometa v Celju

}Hej, bratje čili, židane volje,
hitro le ven, na zeleno polje.*

V letu 2019 obeležujemo v Celju stoletnico ustanovitve ISSK, ZGODOVINA Avtorja razstave:
1. slovenskega športnega kluba Celje, ki se ga v Celju že vsaj CELJSKEGA Sebastjan Weber (Muzej novejše zgodovine Celje)
tričetrt stoletja jemlje in razumeva kot povod začetka nogo- NOGOMETA dr. Borut Batagelj (Zgodovinski arhiv Celje)
metne igre v Celju. Sami začetki so sicer starejši, saj se je no-
gomet gojil tako med nemško opredeljenimi športnimi klubi Strokovni sodelavec:
kot tudi med dijaki že veliko pred letom 1919, a so interpreti Rudi Škedelj
celjske klubske nogometne zgodovine v prvem organiziranem
in prednostno slovensko opredeljenem klubu z nogometno Tehnična pomoč:
sekcijo prepoznavali predvsem kontinuiteto skozi preobrazbe Robert Zapušek
in spremembe imen klubov, ki so se ohranila vse do današnje- Tesa Arzenšek
ga Nogometnega kluba Celje. Kot vedno, ko segamo v zgo-
dovino, bi lahko našli te in one argumente, ki rušijo ali gradijo Oblikovanje:
celjsko nogometno mitologijo, toda slednja ni cilj te razstave. Filter urbane rešitve, Celje
Kot tudi ne pregled uspehov in podajanje v športu tako pri-
ljubljenih statističnih pregledov. Razstava, kot jo predstavlja- Fotografsko gradivo:
mo partnerji v projektu, prinaša pred javnost predvsem izbor Rudi Škedelj
slikovnega gradiva, ki priča o bogati in pestri zgodovini celj- Vlado Gobec
skega nogometa. Poudarek razstave je predvsem na organi- Ernest Letner
zacijski obliki klubskega nogometa, saj je sicer tem, ki se nave- Marjan Beltram
zujejo na nogomet, od preteklosti do danes preveč. Nogomet Ferenc Bencik
kot »najpomembnejša postranska stvar na svetu« se namreč Vili Čater
tudi v celjskem »mikrokozmosu« že dolgo stoletje navezuje Marjan Snedič
na številne zgodbe iz neposrednega športnega dogajanja, kot Foto Sherpa
tudi iz sveta slehernikovega vsakdanjika, ki nogomet bodisi rad ŽNK Celje
spremlja bodisi ga mora, v kolikor hoče v svoji okolici tvorno Nogometni klub Celje
sobivati in razpredati. Nogomet povezuje in je v svojem po- Muzej novejše zgodovine Celje
javu kot najbolj globalizirana športna igra aktualen vselej, ko Zgodovinski arhiv Celje
bi hoteli s katerimkoli prebivalcem planeta navezati pogovor.
Podobno bi veljalo tudi v ožji celjski zgodbi, zato naj razstava Literatura:
pripomore k povezovanju, debatiranju, pa tudi odkrivanju no- 125 let športa v Celju
vih zgodb ali popravljanju pomot in krivic preteklosti. Zato naj 90 let nogometa v Celju
na razstavi nagovarja predvsem slikovni material, saj na vse te, SSK Celje 1919 - NK Kladivar 1979 60 let
še mnogo večje panoje ne bi bilo mogoče nikoli uravnoteže- Šport v Celju 1890 - 1990
no ubesediti zgodb posameznikov, ekip, posebej pa navijačev NK Kladivar Celje: Ob Dnevu republike
vseh generacij celjskega nogometa.
Celje, september 2019
*Uvodni verzi himne Nogometnega kluba Kladivar. Spesnil Jože Zupanek, uglasbil Radovan Gobec.

Fotografu Martinu Lenzu so takole na Glaziji pozirali leta pi odigrali prvo javno tekmo, mladi pa so se postopoma gojil še lahko in težko atletiko, telovadbo, sabljanje in ko-
1910 člani Athletika. Začetki organiziranega klubskega no- vključevali v Sportverein. Do preloma v organizaciji celj- lesarstvo. Po kvaliteti so se nogometaši Athletika uvrščali
gometa v Celju so vezani na leto 1900, ko je bil ustanovljen skega klubskega nogometa je prišlo leta 1906, ko so se visoko v »Alpski ligi«, boljši klub od njih naj bi bil le graški
Cillier deutsche Sportverein. Sestava tega društva kaže, da člani treh klubov Deutscher Sportverein, Deutscher Athle- Athletik. Med imeni, večina slednjih je tudi na fotografiji,
je bil nogomet sprva del dviga družabne in športne kulture ten-Klub Eiche in Deutsche Fussballvereinigung združili na se pojavljajo: Fuchs, Stoklasser, Merchan, Staudinger, Krell,
bolj inovitega nemškega celjskega meščanstva. Kasneje je ustanovni skupščini 9. 5. 1906 v Deutscher Athletik Sport- Cölestin, Hirschal, Pacchiaffo, de Toma, Krell, Hren, vidno
postal nogomet igra gimnazijskih dijakov in trgovskih va- klub Eiche. Ustanovitelj in prvi predsednik kluba je bil ho- mesto v klubu pa sta imela tudi Daniel in Willi Rakusch.
jencev, ki so se leta 1902 združili v neformalno organiziran telir Franz Rebeuschegg. 1908 se je ime kluba skrajšalo v
Cillier deutsche Fussballverinigung. 2. 9. 1904 sta obe eki- Deutscher Athletik Sportklub, klub pa je poleg nogometa (Pokrajinski muzej Celje)

Postava SK Celje na gostovanju v Mariboru, 1930. Od leve: A. Presinger, Jedretič, Gobec, Žabkar, M. Presinger,
Kunej, Opraviš, Brunšek, Tofant, Zupanc, Pfeifer.

(Zbirka Rudi Škedelj)

Konec leta 1919 je bil ustanovljen I. slovenski športni klub Celje, katerega glavno dejavnost je prestavljala nogometna sekcija. Klub je pro- Najverjetneje prva postava Athletika v času med obema vojnama. Nemško opredeljeni klub je moral po prvi
store dobil na Glaziji in igral odvisno od sistema organizacije tekmovanj v času do druge vojne bodisi v podzveznem (»slovenskem«) ali vojni poiskati nov prostor za igrišče. Klub si je po zaslugi Daniela in Willija Rakuscha, Franza Rebeuschegga in
deljenem okrožnem prvenstvu, ko so v zaključni fazi odigrali končnico najboljši klubi Ljubljanske nogometne podzveze. Že leta 1920 je Franza Königa domovanje kmalu uredil na Skalni kleti, za strokovni napredek pa kot igralca in trenerja angažiral
SK Celje odigral mednarodno prijateljsko tekmo z dunajskim Rapidom, ki je po pisanju takratnega časopisja igral »v stilu angleških profe- Dunajčana Karla Dürschmieda. Tudi Athletik je bil zelo konkurenčen v boju za vrh prvenstva Ljubljanske
sionalov«. Celje je v 25. minuti celo povedlo, a so jim do konca tekme Dunajčani nasuli 8 golov. Za Celjane so igrali: Erhatič, Janda, Cizl, nogometne podzveze, pogosto pa so se slišale pritožbe, kako so bili predvsem ljubljanski klubi (najbolj Ilirija)
Boljkovič, Ratajc, Božič, Čančer, Šlibar, Kveder, Wagner in Sotl. protežirani v boju za najvišja mesta.

(Zbirka Rudi Škedelj) (Zgodovinski arhiv Celje)

Nogomet je v dvajsetih letih 20. stoletja iz elitnejšega športa postaja vse
bolj ljudski. Odmev je našel v delavstvu, obenem pa so ga v skrbi za zdrav
razvoj delavstva podpirali tudi industrialci. Že leta 1923 se je v delavskem
predmestju Gaberje organiziral »divji« klub Mars, ki je bil jedro leta 1928
uradno ustanovljenega Športnega kluba Olimp. Okrog leta 1930 so se v
enotne površnike opravljeni takole fotografirali Olimpovci, z leve: Klučer,
Herman, Rudi Tkalčič, Vili Čater, Grosek, Uršič, Andrej Svetek, Nac Koh-
ne, Leskovšek, Ante Regner, Maks Vouk, čepi vratar Stanič.

(Zbirka Vili Čater)

Nogometni utrip v času med obema vojnama so mestu ob Savinji narekovali predvsem mestni
derbiji med Athletikom, Celjem, Olimpom in leta 1935 ustanovljenim SK Jugoslavija. Na fotografiji
rivala SK Celje in SK Olimp.

(Zbirka Vili Čater)

September 1929. Postava SK Olimp, ki je zmlela SK Athletik 6:1. Postava Olimpa v letih pred drugo vojno.

(Zbirka Vili Čater) (Zbirka Vili Čater)

Vratarjeva obramba na Glaziji, okrog 1938. Vroče v kazenskem prostoru na Glaziji, okrog 1938.

(Zbirka Vili Čater) (Zbirka Vili Čater)

Nogometaši kot vzorniki mladeži. Vratar Olimpa Stanič Nogomet se vselej igra tudi za gledalce. Zvesta publika
in pogledi radovednih otrok, okrog leta 1930. celjskih ekip se rada ponosno postavlja ob svojih junakih.

(Zbirka Vili Čater) (Zbirka Vili Čater)

Najverjetneje »westnova« športna ekipa v času med obe-
ma vojnama na kasneje opuščenem igrišču na območju
Tovarne emajlirane posode v Gaberju.

(Zbirka Vili Čater)

Tudi med nemško okupacijo nogomet na Glaziji ni zamrl.

(Muzej novejše zgodovine Celje)

Nogometna tekma na okrožni dan na Glaziji, 1942.

(Muzej novejše zgodovine Celje)

Olimp : Kladivar (1960), 8 : 0 (4 : 0). Prvi povojni derbi v Celju.

Pred tekmo z mariborskim Branikom 1957. leta, ki je
odločila o prvem mestu v slovenski ligi. Zmagal je Branik
z 2 : 1. Gledalcev je bilo 7.000. Pri Braniku so nastopili trije
Celjani, ki so bili med boljšimi, in to: Pikl, Rojnik in Belcer.

Na poti v Novo Gorico (1959), slovenska liga. Od leve proti desni: R. Dobrajc, F. Bencik,
A. Marinček, R. Adžić, M. Hočevar, P. Čoklič, A. Šega, J. Kokotec, T. Vodeb, Š. Štor, M.
Radič, R. Šildenfeld, D. Cafuta, I. Hribernik, M. Zajc.

Nogometno društvo Kladivar (30. 3. 1958), Kidričevo, tekma Aluminij : Moštvo Kladivarja na prvomajski paradi v Ljubljani. Mladina Kladivarja 1952. leta pred tekmo z mladinci
Kladivar (0:1). Stojijo: A. Marinček, T. Vodeb, J. Kokotec, B. Paviša (trener), Zastavonoše – z leve: Čater, Dobrajc, Klajnšek. zagrebškega Dinama. Rezultat 3 : 1 za Dinamo. Čepijo z leve
I. Hribernik, C. Mahkovec, A. Šega; čepijo: F. Posinek, F. Kvartič, F. Bencik, proti desni: Šega, Vodeb, Leban, Hribernik; stojijo: Rojnik
F. Godunc, J. Paulič. (pozneje Odred, Branik in Varteks), Muršič, Skale, Zupanc,
Letner, Kokotec, Pikl (pozneje Odred, Branik in Varteks).
Konec druge svetovne
vojne je poleg družbenih Gostovanje reprezentance Gane na nogometnem igrišču Glazija. NK Kladivar je
sprememb prinesel nove prijateljsko tekmo dobil z rezultatom 4 : 3.
čase tudi v celjskem nogo-
metu. Novoustanovljeni Ivan Hribernik, kapetan amaterske nogometne reprezen- B moštvo Kadivarja pred tekmo v Mariboru 1953. Stojijo z
športni društvi Fizkulturno tance Jugoslavije, se rokuje s kapetanom reprezentance leve: Marzidovšek, Hočevar, Golež, Kvartič; čepijo z leve:
društvo Celje in Športno Tunisa. Hribernik spada med najboljše in najdlje aktivne neznan, Sotošek, Stamejčič, neznan, Hrastnik, Tomšič,
društvo Olimp sta se jese- igralce v Celju. Snedič, trener Medved.
ni leta 1946 združili v eno-
tno Sindikalno fizkulturno Trenutek s pokalne tekme med Olimpijo in Kladivarjem na stadionu za Bežigradom, ND Kladivar (1960). Člansko moštvo Kladivarja na igrišču Mladinci Kladivarja na Glaziji 1957. Z leve proti desni čepijo:
društvo Kladivar. Društvo kjer je z zmago s 3 : 1 Kladivar postal pokalni zmagovalec Slovenije in tako dosegel Skalna klet pred srečanjem z ekipo Wolnzacha (ZR Nemčija) M. Dobrajc, I. Lipovšek, L. Kovačič, D. Cafuta, A. Radič; stojijo:
se je leta 1948 preimeno- enega svojih največjih uspehov. 1960. leta. Z leve proti desni čepijo: Radič, Kokotec, Šega, P. Hribernik, I. Rataj (kasneje hokejist pri Medveščaku),
valo v SŠD Kladivar Celje, Leban, Šarlah, Škedelj; stojijo: trener Dobrajc, Šildenfeld, R. Škedelj, M. Zadravec, R. Rataj, M. Telič, D. Zajc.
znotraj katerega je kot sa- Hočevar, Marinček, D. Cafuta, R. Cafuta, Čoklič, Zajc, Štor.
mostojna panoga deloval
Nogometni klub Kladivar.
Tako združena ekipa je že v prvi sezoni slovensko prvenstvo
končala na tretjem mestu in nakazala, kam meri celjski nogo-
met v naslednjih letih. Priljubljenost kluba in celjskega nogo-
meta se je tako začela stopnjevati, še dodatno pa so ga popu-
larizirale prijateljske tekme z velikimi klubi. Tako je leta 1946 v
Celju gostovala beograjska Crvena zvezda, ki je sicer zmaga-
la z 10 : 1, a gledati na Glaziji takšna imena jugoslovanskega
nogometa je bilo za gledalce dogodek leta. Na Glaziji so go-
stovali tudi nogometaši Splita, Wackerja iz Gradca, Dinama iz
Zagreba in drugi. Še posebej pa velja omeniti gostovanje re-
prezentance Gane, ki so srečanje na Glaziji izgubili, potem pa
poskrbeli za pravi incident, ko so svojo jezo stresli na igrišču in
v garderobi. Celjski navijači jim seveda niso ostali dolžni.

Ekipa NK Ingrad Kladivar. Z leve proti desni stojijo: Kuder, Jovanović, Šajn,
Podvratnik, Majal, Podgoršek, Račić, Savić, Stanković, Bauman, Mujanović, Topić,
I. Bauman; čepijo z leve proti desni: Eminić, Škrbić, Škedelj ml., Emeršič, S. Bevc,
Urlep, Štancar, Romih, B. Bevc.

Ekipa NK Kladivar pred tekmo s Karlovcem: Paviša, Marinček, Ferme, Coklič, Letner, Pred golom Karlovca. Legendarni igralec in nogometni trener Radko Dobrajc
Binkovski, Devčić, Hribernik, Kokotec, Perc. je v letu 1983 organiziral ter finančno podprl tekmo celj-
zvezna liga skih veteranov z veterani Rudarja. Trboveljski knapi so bili
Nogometaši NK Kladivarja so svoj veliki trenutek dočakali v Jugoslavije za Celjane vedno trd nasprotnik, a so se njuna srečanja
letu 1964, ko so se po zmagi nad Karlovcem uvrstili v II. zve- zmeraj končala v športnem duhu ali t. i. »fair playu«. Za
zno ligo Jugoslavije. Že naslednje leto so iz lige žal izpad- veterane Celja so nastopili igralci vseh treh celjskih klu-
li, povratek nazaj pa jim ni več uspel. V kasnejših letih so bili bov: Kladivarja, Železničarja in Olimpa. Radku Dobrajcu
nogometaši stalni udeleženci republiške lige, ob tem pa se je uspelo zbrati igralce več generacij, in to od zadnje
je vodstvo večkrat spopadalo z ekonomskimi in materialnimi predvojne in prve povojne dalje.
problemi kluba. Sponzorstvo je delno rešilo te probleme, ob
tem pa poskrbelo, da se je spremenilo tudi dolgoletno ime NK
Kladivar, ki se je v sezoni 1985/86 preimenovalo v NK Ingrad
–Kladivar Celje.

Pozdrav ekip NK Kladivar in Karlovec pred začetkom tekme. Na fotografiji z leve: čepijo: Vili Belcer, Karl Založnik - Puba, Dani Cafuta - Caf, Andrej
Vogelsang - Fogi, Ivan Hribernik - Hanza, Rihard Rataj - Rihi, Karl Vrunč, Tine Štancer, Oto
Kujan in Milan Zajc; v srednji vrsti: Vili Čater mlajši, Cveto Mahkovec in Vili Čater starejši;
stojijo: Jože Brežnik, Marjan Leban, Ferenc Bencik - Feri, Drago Zajc, Lojze Marinček
- Slavko, Rudi Škedelj, Rado Plauštajner, Jože Paulič - Puba, Franc Klajnšek, Radko
Dobrajc, Jože Čoh - Pepo, Ernest Letner in Brane Stamejčič (rojen Ljubljančan in brat
znane Kladivarjeve atletinje Drage Stamejčič).

NK Olimp Posinek, Gorjup , Ferme, Coklič, Ubovič, Cafuta, Dimirovič, Bletram, Pionirji Olimpa s sodnikom Vilijem Koražijo. Člansko moštvo Olimpa 1960. Z leve proti desni čepijo: M. Beltram,
Založnik, Hojnik, Marcijus. R. Passero, Skale; stojijo: V. Čater (trener), E. Čoklič, Z. Korošak,
Športno društvo Olimp je bilo eno najštevilčnejših v Celju. Ko Trbojevič, F. Florjanc, Kolenik, F. Hojnik, J. Herič, S. Pertinač.
se je takoj po vojni združilo s Kladivarjem, je močan športni Mladinci Olimpa na stadionu Olimp Gaberje (konec 50').
duh Olimpa za nekaj časa upadel. A je že čez šest let ponovno Pionirji Olimpa (50'). Z leve proti
zrasel ob ustanovitvi Delavskega društva Svoboda, ki so ga ta- desni čepijo: A. Draž, A. Vogelsang,
koj naslednje leto 1954 preimenovali v Športno društvo Olimp. Trbojevič, D. Maricus, Hojnik; stojijo:
Ob izgubi nekdanjega štadiona v Gaberju, ki je moral mesto M. Travner, Štante, Jazbec, Kovačič,
odstopiti bodoči tovarni, so nogometaši nov stadion Olimp Božnik, M. Beltram.
dobili najprej ob Bežigrajski cesti, nato pa pod Golovcem, kjer
stoji še danes. Olimpovci so hitro napredovali in se že v sezoni
1960/61 uvrstili v slovensko nogometno ligo. Iz nje so sicer še
isto sezono izpadli, a so se tja vrnili leta 1963, ko so igrali sku-
paj z NK Kladivar in ŽNK Celje. Nogometni klub Olimp je ne-
hal delovati 1986 kot zadnja še aktivna sekcija znotraj nekdaj
močnega športnega društva Olimp.

Flis, F. Florjanc, F. Posinek, Z. Korošak, E. Čoklič, F. Hojnik,
D. Marcius, M. Beltram, J. Grum, K. Demirović, D. Rezar,
M. Travner, V. Čater (trener), M. Krajnc, M. Lebič.

ŽNK Celje

Železničarski
nogometni
klub Celje

Leta 1952 je na starem igrišču Skalna klet svoje delovanje začel
Železničarski nogometni klub Celje. Novoustanovljeni klub je
naprej pritegnil igralce mladinske in B selekcije Kladivarja, ki so
v novem klubu našli svež zagon in možnost za hiter napredek
v članske vrste. Poleg tega so si igralci pod okriljem Železni-
čarja zagotovili možnost zaposlitve na železnici, kar je bila v
času športnega amaterizma zelo mikavna ponudba. Novona-
stali klub se je razvijal počasi, a je bil v začetku šestdesetih let
prejšnjega stoletja pripravljen za vstop v republiško ligo, kar
mu je leta 1961 tudi uspelo. Klub je deloval vse do leta 1967,
ko se je združil s Kladivarjem v enotni Železničarski nogome-
tni klubu Celje – Kladivar.

Ekipa ŽNK Celje (60') Z leve proti desni čepijo: V. Zupanc, E. Letner, A. Regner, V. Belcer, K. Perović;
stojijo: I. Čretnik, B. Ograjenšek, Vidmar, Obrovnik, Jošt, Tanjšek, D. Devčić, P. Galof.

Članska ekipa ŽNK Celje (okoli 1961/62). Od leve proti desni ŽNK Celje 1960 – tekma Rudar Vel. – ŽNK Celje: Belcer, Ograjenšek, ŽNK Celje 1959: Belcer, Ograjenšek, Obrovnik, Muršič, Reberšak F.,
čepijo: R. Adžić, U. Dević, D. Marcius, V. Belcer, F. Florjanc; stojijo: Zupanc, Jošt, Vidmar, Skomina, Reberšak F., Devčič, Romih, Regner, Zupanc, Devčič, Letner, Regner, Skomina, Tanjšek, Perović K.
A. Jerković (tehnični vodja), J. Ferme, Jošt, D. Devčić, E. Letner, Letner.
Jager, M. Mihelin, V. Reberšak, V. Glinšek (trener).

NK Celje Ekipa NK Publikum Celje v sezoni 2002/03. Sedijo spodaj: Koren, Tajnšek, Brulc, Klajnšek, Pušnik, ni Ekipa NK MIK CM Celje v sezoni 2009/10. Sedijo spodaj: Đorđević,
podatka, Lungo, ni podatka, Gobec. Stojijo v sredini: Forneci, Sešlar, Čadikovski, Križnik, Šeliga, Helbl, Puš, ni podatka, Bakarič, ni podatka, Vengust, Stojanović, Pliberšek,
Nogometni klub Celje Vidivić, Jožef, Čelofiga. Stojijo zgoraj: Maletić, Kvas, Sulejmanović, Pečnik, ni podatka, Plastovski, Brumen, Sešlar, Režonja, Mučić, Štraus, Gobec. Stojijo v sredini: Arlič,
Beršnjak, Petrič. Adžiković, Korun, Bulajić, Kačičnik, Osep, Safet, Tami, Dvorančić,
Osamosvojitev Slovenije je prinesla tudi novo ligo. Slovenska Kuljana, Stojanović, Krljanović, Kelhar. Stojijo zgoraj:Urbanč,
nogometna liga je bila prvo leto zapolnjena z enaindvajsetimi Pokorn, Mujčinović, Marlon, Biščan, Rep, Lovričić, Bezjak, Fran,
klubi, med katerimi je bil tudi Ingrad Kladivar. Prva liga je pri- Šeliga, Šarić, Travner.
nesla potrebo po izdatnejšem finančnem vložku, ki so ga Ce-
ljani našli v zasebnem kapitalu. Leta 1992 je tako ob podpisu Ekipa NK Publikum Celje na gostovanju v Braziliji
sponzorske pogodbe celjski nogometni klub dobil novo ime na stadionu v Belo Horizonte, 1998. Čepijo
NK Publikum. Z novim imenom je prišla tudi nova ureditev spodaj: Štancer, Cugmas, Turk, Hodžar, Perše.
znotraj kluba in nekaj novih perspektivnih igralcev, ki so celj- Stojijo zgoraj: Sešlar, Hajdurović, Kamerović,
ski klub hitro utrdili v družbi najboljših slovenskih nogometnih Šporar, Mujčinović, Goršek.
klubov.

Že v sezoni 1993/94 so si Celjani prvič priigrali nastop v evrop-
skem pokalu pokalnih zmagovalcev in s tem na Skalno klet pri-
peljali tudi prvo evropsko ekipo. Z Danske so na novo urejeno
Skalno klet prišli v goste Odense BK.

V naslednjem desetletju so bili Celjani močna ekipa, ki se je
vsako sezono potegovala za najvišja mesta I. SNL. V sezoni
2003/04 so celo naskakovali naslov državnega prvaka, a na
koncu nesrečno izgubili prvo mesto z Mariborom, ki je zma-
gal 2 : 1.

Svoj prvi veliki met so Celjani dočakali v sezoni 2004/05, ko
jim je v četrtem finalu državnega pokala končno uspelo do-
mov pripeljati pokalno lovoriko.

Leta 2007 se je klub na skupščini po organizacijskih in kad-
rovskih spremembah preimenoval v Nogometni klub Celje in
to ime nosi še danes. V naslednjih sezonah sta nato sledili dve
uvrstitvi v finale (2011/12 in 2012/13), obakrat pa je mlado celj-
sko moštvo izgubilo proti Mariboru. V sezoni 2014/15 je NK
Celje osvojil drugo mesto na prvenstveni lestvici, prav tako pa
tudi naslov pokalnega podprvaka. Moštvo je v tej sezoni nap-
ravilo tudi izjemno, kar 23 tekem in 224 dni dolgo serijo nepo-
raženosti.

NK Celje je danes trdno usidran v Slovenski nogometni ligi in
je poleg Maribora edino moštvo, ki je stalni udeleženec v prvi
ligi vse od njenega nastanka leta 1991. Ob tem klub vseskozi
skrbi za vzgojo mladih nogometašev, ki bodo NK Celje peljali
v novih sto let nogometne igre v Celju.

Ekipa NK Publikum Celje v sezoni 1992/93. Sedijo spodaj: ni podatka, Cugmas, Zupan, Turk, Koželj,
ni podatka, Pevnik. Stojijo v sredini: P. Romih, Obrez, Sešlar, ni podatka, Blatnik, Bajraktarević,
Goršek, Žilnik. Stojijo zgoraj: ni podatka, Štancer, B. Romih, Pranić, Zavrl.

Sezona 2004/05. Pokalni prvaki Slovenije.

Sneg ni ovira za doro tekmo. Skalna klet 1999.

Z roba igriša. Trener Marjan Pušnik. Skalna klet, 2003.

Navijači

Celjski nogometni klubi so imeli vedno veliko podporo s tri-
bun. Čeprav so se organizirane skupine, kot so Florjani in Celj-
ski grofje, pojavile šele po osamosvojitvi, pa je bilo obiskova-
nje tekem na Glaziji, Olimpu in Skalni kleti skozi celotno 20.
stoletje pomemben del mestnega dogajanja. Stadion Glazija
je stalno polnil tribune, navijači in nogometni navdušenci pa
so množično prihajali ne le na članske tekme, pač pa tudi na
treninge in tekme mladincev ter pionirjev. To seveda govori o
veliki popularnosti nogometa v Celju. Zadnja velika pridobitev
Celja, stadion Z'dežele, je bil nekaj časa celo največji stadion v
državi in je v prvih letih delovanja gostil nekaj pomembnih te-
kem slovenske nogometne reprezentance ter tako združeval
navijaške skupine iz celotne države. Nogometni klub Celje še
vedno šteje vse oblike navijaške podpore − tako individualne
kot skupinske, ki so v skladu s korektnim in viteškim navijanjem
−, za enega pomembnejših dejavnikov v delovanju kluba.

Roka
pravice

Nogometni sodniki so večna tema pogovorov nogometnih na-
vijačev in navdušencev. Pogosto nastopajo kot dežurni krivci
za slabo nogometno igro, kar pa seveda ni vedno povsem iz
trte zvito. Tako so se že leta 1953 na redni letni skupščini NK
Kladivar spraševali o resnosti »problema sojenja«. Takole so
takrat odločili: »Sodnike napadajo vsi: igralci, trenerji, novi-
narji, funkcionarji in vsi, ki imajo kakšno vezo z nogometom.
Ti napadi so včasih pravilni, včasih pa popolnoma brez vzroka.
Navadno se pozablja, da gleda vsak iz svojega subjektivnega
stališča. Če k temu dodamo še to, mnogi gledalci nimajo ena-
ko dobrih oči za napake in, da se često ne znajdejo pri razla-
gi pravil, smo s tem našteli le nekaj razlogov, da sodnik sodi
tekmo napačno, kar zlasti povečajo pristaši kakšnega kluba.«
V Celju so v šestdesetih in sedemdesetih letih sodili sodniki, ki
so bili bivši igralci katerega od treh celjskih klubov. Čeprav je
sodnike predlagala podzveza, so ti pogosto sodili tekmo kluba,
za katerega so nekdaj igrali. Med gledalci je bilo takrat povsem
jasno, komu bo naklonjena roka pravice.

Največ negativnih odmevov je imela tekma, ki se je še danes
spomnijo starejši nogometni navdušenci. Julija 1951 sta se v
Celju na stadionu Glazija pomerila Kladivar in BSK Beograd.
Rezultat je bil 4 : 1 za Beograjčane, ki pa so igrali tako grobo,
da je nekaj igralcev Kladivarja do konca tekme lahko samo še
sedelo ob igrišču. BSK je takrat tako dominiral v Jugoslovan-
skem nogometu, da sodniki niso bili kos nogometni grobosti
in se je niso upali kaznovati.

Nogometni Igrišče na starem Olimpu. Načrt prenove novega Olimpa leta 1957.
stadioni Igrišče na Glaziji.
Prenova novega igrišča Olimp.
Najbolj znano nogometno igrišče v mestu je nastalo iz preorane njive na
Glaziji, ki so jo v letu 1918 začeli urejati v igrišče. Na tem igrišču je domo-
valo moštvo Kladivarja. Ob igrišču najprej ni bilo niti slačilnic niti ograje,
to so dobili šele leta 1936. Spomladi 1951 se je moral NK Kladivar za nekaj
časa preseliti na Skalno klet, v tem času pa so prenovili Glazijo, ki je postala
osrednji mestni stadion, na katerem je NK Kladivar dosegel največje uspe-
he svojega delovanja. Stadion Glazija je bil v uporabi vse do osemdesetih
let prejšnjega stoletja.

Nogometaši Olimpa so imeli pred drugo svetovno vojno najbolj urejen
nogometni stadion. Garderobe, savne, klubski prostori, vse to je bilo na-
menjeno nogometašem, ki jih je podpiral mecen kluba, tovarnar Westen.
Žal so ta moderni objekt po vojni porušili, prostor pa namenili tovarni or-
ganskih barvil − delu današnje Cinkarne. Nov stadion Olimp je našel svoj
prostor pod Golovcem in je danes vadbeni in tekmovalni prostor različnih
nogometnih selekcij.

Na Skalni kleti so nogomet začeli igrati že davnega leta 1904 v času nem-
škega športnega kluba Athletik. Prva večja prenova je bila leta 1948 in po-
tem še leta 1952. V tem času je bil stadion domače igrišče nogometašev
Železničarja. Skalna klet je postala osrednje prizorišče igranja prvega mo-
štva v nekdanji republiški, po osamosvojitvi pa v prvi državni ligi, po odpravi
igrišča na Glaziji v začetku osemdesetih let. Leta 1993 je Skalna klet pred
prvim nastopom kluba v evropskih pokalih proti danskemu Odenseju do-
živela temeljito prenovo, ki se je nadaljevala tudi kasneje, predvsem v letu
1995 z izgradnjo nove dodatne tribune in prenovo klubskega objekta. Leta
1998 je igrišče na Skalni kleti prizadela katastrofalna poplava (pred tem
tudi leta 1990), kar je bil leto kasneje dokončni povod za začetek gradnje
novega stadiona v športnem parku pod Golovcem.

Stadion v športnem parku pod Golovcem, ki od leta 2005 nosi sponzorsko
ime Z’dežele, spada med najsodobnejše nogometne in tudi športne objek-
te v Sloveniji. Začetek gradnje stadiona v nekdanji zapuščeni opekarniški
jami sega v leto 1999, namenu pa je bil, z izgradnjo glavne vzhodne tribune,
predan septembra leta 2003, ko je bila na njem odigrana prijateljska tekma
mladih reprezentanc Slovenije in Francije (0 : 0). Stadion v športnem parku
pod Golovcem se je potem postopoma dograjeval v naslednjih letih in svo-
jo dokončno obliko dobil februarja leta 2008, ko je bila zgrajena še zadnja
severna tribuna stadiona. Končna kapaciteta stadiona je zdaj 13.059 sedišč.

Stadion Skalna klet. Poplava Skalne kleti 1999.
Otvoritev stadiona 12. 9. 2003. Stadion Z'dežele.

Ženski
nogomet
v Celju

Nogomet že dolgo časa ni samo moška igra. Čeprav ženske
nogometne lige po organizaciji in popularnosti še ne dosegajo
moški tekmovanj, pa je kakovost ženskega nogometa nespor-
na. Ženski nogometni klub Celje je bil ustanovljen septembra
2013, a so si nogometašice že v naslednji sezoni 2013/2014
priigrale naslov državnih prvakinj ženske futsal lige. Ta naslov
so ubranile tudi naslednje leto, nato pa so bile še nekajkrat
zmagovalke ali finalistke državnega pokala. V močni konku-
renci 27 ženskih ekip iz Evrope in Južne Amerike so osvojile 2.
mesto na mednarodnem turnirju na Nizozemskem in 4. mes-
to v Avstriji na 2. super pokalu JAKO.

Ekipa ŽNK Celje tekmuje v futsalu. Z leve proti desni spodaj:Nina Zdolšek, Mateja Vojsk(C), Tanja Voga, Anja Voga, Tamara Andrejčič, Sergeja Kos. Z leve proti desni zgoraj: Ana
Marija Flis, Klara Cene, Tjaša Špoljarič, Mateja Zabukovec, Sarah Henigman, Maša Kač, Vanja Tanšek, Tamara Vetrih, Uroš Ločnikar(trener)

Foto: Drago Perko