Štubidu, letn. 9, št. 1-2, december 2007, (štud. leto 2007/2008)

QTTIRinil
mmJF MmaJm

Letnik 9, številka 1/2, december 2007, leto 2007

Aktualno iz vsebine:

J Poročilo o delovanju SŠB,
bralnega kluba, predstavnice v
ŠOFF, ...

Posebna priloga ob 10-letnici
delovanja SŠB

J] Utrinki z ekskurzij, brucovanja.

J BOBCATSSS

■OOt-t-OOt— Ot-OOOt-OOt-Ot-OO^-Ot-Ot-t-OOt-Ot— OOOt-t-Ot-Ot-t-OOOt-Ot-O-^-^OO^-O^-OOt-t-OC

i-t-00'5-0'!-00'5-t-00'5-0-5-0>C/)|— ^DG-i-D^OOt-OO-s-Oi-OO-^-Ot-Ot-oc
T-T-OOT-O-t-OOO-t-OOT-O-^-OO-s-OT-Ov-T-OOT-O-s-OOO-t-^O-^Ot-v-Oc

Revija Štubidu - revija študentov bibliotekarstva VSEBINA
Letnik 9, številka 1/2, december, leto 2007
UVODNA BESEDA UREDNICE
str. 3
Pisci prispevkov (po nikakršnem redu): SEKCIJA ŠTUDENTOV BIBLIOTEKARSTVA str. 4
Tanja Merčun, Barbara Plestenjak, Tine Mauer,
Simon Pirš, Biba Starman, Gregor Škrlj, Martina VIZIJA VODENJA SEKCIJE ŠTUDENTOV str. 6
Kerec, Darja Vajs, Anamarija VeluščekZorzut, Maja BIBLIOTEKARSTVA str. 6
Blažič, Janez Adamič, Urška Krpič, Katarina Švab,
Vanja Tauzes BRALNI KLUB

Glavna in odgovorna urednica: ŠOFF, ŠSFF IN TUTORSTVO str 7
Barbara Plestenjak str. 8
[email protected] BOBCATSSS 2007 - PRAGA str. 10

Lektoriranje: KNJIŽNIČNI LOGOTIP UČINKOVIT NAČIN str. 11
Damjan Pesjak TRŽEN JA ALI NNP
[email protected]
STROKOVNA EKSKURZIJA V BERLIN IN
Katja Zamuda LEIPZIG 2007
katja.zamuda@gmai 1. com
PRILOGA OB 10-LETNICI SŠB

Vse slike objavljene v reviji Štubidu so last
arhiva Sekcije študentov bibliotekarstva.

Oblikovanje:
Jure Burjek
[email protected]

Elektronski naslov: [email protected] OBDOBJE 2005 - 2007 str. 6

Na internetu nas najdete na: http://www.ff.uni- POROČILO O EKSKURZIJI V MARIBOR str. 14
lj.si/fakulteta/studentske_strani/bibliotekarstvo/ str. 15
sl/projekti/stubidu.html BRUCOVANJE 2007 ALI KAKO JE
LAHKO ŽAL TISTIM KI JIH NI BILO

Tisk: Megatisk d.o.o. BITI BRUC str. 17
Naklada: 200 izvodov
ISSN C503-6488 DNEVNIK NEKEGA ŠOLSKEGA KNJIŽNIČARJA

PRIPRAVNIKA str. 18

ČLANKI V ŠTUBIDUJU SO ŠTUDENTSKA IZMENJAVA str. 19
POBESNELA REKA. str. 21
IZDATNO HONORIRANI!!! KORENINE IN KRILA str. 22

zastonj naročnina in večna hvaležnost!!!!!!

TIŠINA str. 23

Tehnična navodila avtorjem:

• Prispevki naj vsebujejo golo besedilo ... brez
posebnega oblikovanja in efektov.

' Prispevke posredujte na elektronski naslov revija.
[email protected] ali jih pustite v posebni mapi
v OHK BINK.

2 J ŠTUBIDU fjp

t-t-OOt-Ot-OOOt-OOt— Ot-OOv-Ot— Ot— •<— OO-*— Ox— OOOt— -r-OT-OT-^c-OOOT-OT— Or— T— 00-<— Ot-OOt-t— c

T-000'r-'t-0T-0T-T-'r-0l-0D>0QZT-^00l-T-T-0'5-0T-T-T-0'r-T-0T-T
OOt-Oi-OOt-t-OOt-Ot-OOOi-OOi-Ot-OO-^Ot-O^t-OOt-Ot-OO

UVODNIK P.S. Namenoma nisem omenila zanimivosti, ki jih
prinaša ta številka revije Štubidu. Zakaj? Zato ker
Česa vse se spomniš, ko razmišljaš o najbolj imate na levi kazalo in seveda, ker želim, da sami
intenzivnih študijskih letih. Dejstvo je, da se spomniš malce pobrskate po reviji in jo temeljito preberete.
vseh »prešvicanih« izpitov, trpljenja ob študiranju in Obilo užitkov!
veselja ob dobrih rezultatih. Vendar pa se dejansko P.P.S. Za vaše komentarje, predloge in kritike smo
najbolj spomniš kav, ki so ti skrajšale luknje v vedno dosegljivi preko elektronske pošte na e-
umiku, vseh pogovorov, ki so bili vedno »stlačeni naslovu [email protected].
nekam vmes«. Spomniš se ljudi in vezi, prijateljev,
ki so ostali. Greh bi bil izpustiti spomin na kuhano sponzor revije Štubidu
vino, ki nas je pogrelo v mrzlih decembrskih dneh
ter nenazadnje spomin na vse prežurane noči. Vse to sponzor ekskurzije v Berlin in Leipzig
se je in se še dogaja.
Ena izmed bolj pomembnih lekcij študentskega VES MATERIAL, KI GA ŽELITE OBJAVITI NA
življ enj aj e naj verj etnej e, kako uravnotežiti dogaj anj e SPLETNI STRANI ŠTUDENTOV BIBLIOTEK-
okoli sebe. Kako biti povsod, a hkrati opraviti še vse ARSTVA, PROSIMO POŠLJITE NA NASLOV
obveznosti? Zakaj je to tako pomembno? Zato, ker
ti o tem nihče ne pove nič oprijemljivega. Dejansko [email protected]
ti starejši kolegi povedo, koliko prekrokanih noči so
preživeli na takšnih in drugačnih feštah, čagah in
pijanicah. Doživiš vse, kar kot bruc tudi pričakuješ.
Vendar te kaj hitro lopne po glavi spoznanje, da vse
le ni tako in da je potrebno za to, da greš na fešto,
prej opraviti marsikaj.
Prav tako je ogromna razlika med tistimi, ki
živijo v mestu, kjer je fakulteta in tistimi, ki se tja
vsakodnevno vozijo. Med tistimi, ki imajo srečo
in se lahko posvečajo zgolj študiju in obštudijskih
dejavnostih ter tistimi, ki morajo delati za to, da si
lahko privoščijo študij.
Toda zakaj toliko o tem? Ker je december in je na
voljo nič koliko zabave. To je tudi idealen čas za
marsikaj. Da gremo s prijatelji na kuhano vino, da
se napiše članek za Štubidu, da napišete nov blog (in
link do njega posredujete v uredništvo Štubiduja),
da naredimo kaj lepega za nekoga, ki ga ne poznamo
... Vendar bi veljalo poudariti, daje fino, če tak način
življenja živimo skozi celo leto. Toda ne obrnite
mojih besed na glavo. Nisem mislila, daje nujno, da
čez celo leto popijemo veliko kuhanega vina, temveč
da vzdržujemo stike (in pišemo za Štubidu).

V vsakem primeru upam, da po vaših domovih SPLETNA STRAN:
že diši po medenjakih, da utripajo lučke in da ste
srečni, zdravi in znate to tudi ceniti. Pomembno http ://www.ff.uni-lj. si/fakulteta/štu¬
je, da znamo ponuditi roko, ko je to potrebno, saj dentske strani/bibliotekarstvo/
je to konec koncev najbolj sebično dejanje, ker se
ob njem počutimo silno dobrotniške in si operemo
vest, hkrati pa ima od tega dejanja boljši dan in lepše
praznike še nekdo drug!

In. da bo uvodnik popolnoma v stilu ... Vesele
praznike!

Barbara Plestenjak
[email protected]

ŠTUBIDU 3

r-T-OOT-OT-OOOT-OOT-O^-OOv-O^t-OT-T-OOv-O-r-OOOT-T-OT— Ot-t-OOOt-Ot-O^-^-OOt-Ot-OOt-t— OC

oo-r-o-<— oot-t-oot-o-<-oQ-©0£© >Ot-_J<00-<— OO-I— 0t- 00-<— O^Oi— o

T-OOt-OT-OOOT-OO-t-OT-OOt-O^ -Ot-T-OO-^-Ot-OOOt-r-O-^-O-^-T-OC

SEKCIJA ŠTUDENTOV jih seznanili z nekaterimi najpomembnejšimi
BIBLIOTEKARSTVA podatkovnimi zbirkami, postopkom vpisa,
pokazali pa so jim tudi, kako se naroča gradivo in

rezervira sedež v čitalnici.
Naokoli je leto in z novim Štubidujem tudi nov

članek o tem, kaj vse smo v sekciji počeli od • POMOČ NA POSVETOVANJIH
zadnjega oglašanja. Preden začnem z običajnim V jeseni 2006 so članice sekcije pomagale na dveh
poročilom, bi izkoristila priložnost in napisala posvetovanjih: na Posvetovanju splošnih knjižnic,
nekaj besed tudi o prihajajočem jubileju oziroma ki je potekalo v Kranjski Gori in na Kongresu
kar večih, ki se nam bližajo. 21. decembra 2007 šolskih knjižničarjev v Radencih.

bo minilo šestdeset let od ustanovitve Društva

bibliotekarjev Slovenije, predhodnika današnje • NOVA SPLETNA STRAN

Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), Jeseni 2006 smo tudi preoblikovali spletno

petdeseto obletnico praznuje tudi revija Knjižnica, stran in ji dali novo, enotno in profesionalno

ki jo izdaja ZBDS in je najpomembnejša slovenska podobo. Na strani si lahko preberete najnovejše

strokovna revija za področje bibliotekarstva in novice, preverite aktualna dela za bibliotekarje,

informacijske znanosti. Svojega Abrahama je izveste vse o projektih študentov, si ogledate

revija obeležila z izdajo bibliografskega kazala študijsko gradivo in galerije slik. Prav posebno

revije od leta 1987 do 2006. Ob 60-letnici ZBDS mesto ima tudi predstavitev Sekcije študentov

bo izšla jubilejna publikacija, pripravili pa bodo bibliotekarstva, kjer so med drugim objavljeni

tudi razstavo na posvetovanju ZBDS, ki bo od tudi zapisniki sestankov sekcije.

22.-23. oktobra na Bledu.

Leto 2007 pa ima poseben pomen tudi za študente • STROKOVNA EKSKURZIJA - MARIBOR

bibliotekarstva, saj v oktobru mineva 10 let od 1. decembra 2006 smo organizirali enodnevno

ustanovitve Sekcije študentov bibliotekarstva strokovno ekskurzijo v Maribor, ki sejej e udeležilo

pri ZBDS in izvolitve njene prve predsednice, kar 56 študentov bibliotekarstva. Na ekskurziji

Martine Kerec. Ob 10-letnici Sekcije študentov so si študenti pod vodstvom zaposlenih ogledali

bibliotekarstva se oziramo v preteklost in gledamo Univerzitetno knjižnico Maribor, Mariborsko

v prihodnost. Vidimo lahko, kako je sekcija knjižnico (enoto Rotovž) in Inštitut informacijskih

pripomogla k povezovanju študentov med sabo znanost Maribor.

in s stroko ter koliko novega znanja in izkušenj

je prinesla študentom. Seveda pa njeno delo ni

končano, saj moramo vedno iskati nove izzive in

ideje, s katerimi bo sekcija postala še boljša.

Projekti od oktobra 2006 do oktobra 2007:

• POZDRAV BRUCEV Napis nad vhodom v UKM.
4. oktobra 2006 smo na podelitvi indeksov
pozdravili prvo generacijo študentov bolonjskega • VPISOVANJE V ZBDS IN SEKCIJO
programa bibliotekarstva in informacijske ŠTUDENTOV BIBLIOTEKARSTVA
znanosti, jim predstavili dejavnost ZBDS in
sekcije ter jih povabili k aktivnemu sodelovanju. Med 9. in 11. januarjem 2007 smo s propagandnim
gradivom predstavljali ZBDS, področna društva
• OGLED NUK-a in Sekcijo študentov bibliotekarstva ter študente
Za bruce smo v začetku oktobra (11. in 12.10.)
pripravili organiziran strokovni ogled NUK-
a, kjer so jim zaposleni podrobneje predstavili
Informacijski center za bibliotekarstvo ter

4 STUBIDU

OOt— t-OOt-Ot-OOOt— OOv-Ot— O O. t- Ov-Ot-t-OOt— O^— OOOv-t-Ot— Ot— t— OOOt-Ot-O'«— v- OOt— Ot— OOv-t— O

'!-OT-OOOT-i-O't-OT-T-T-OT-Q.oQiO >0T-_l<OO'!-'r-T-O't-OT-T-T-OT-T-OT-
T-'t-OOT-0'r-OOT-T-00'r-OT-OOOt-OOT-0't-OOt-0-!-Ot-T-00't-0't-OOC

spodbujali k včlanitvi. V treh dneh smo pobrali 94 sredstvi omogočila ZBDS in ŠOFF.
prijav v področna bibliotekarska društva (največ • PREDSTAVITEV NA ŠTUDENTSKIH
za DBC), v sekcijo pa včlanili 96 študentov. Med
njimi je bilo največ študentov 1. (skupno kar 31), DNEVIH
sledili so jim študenti 2. in 3. letnika (skupno Sekcija se je predstavila študentom Filozofske
42 članov) in absolventi (15 članov). Najmanjši fakultete na Študentskih dnevih, ki so potekali
vpis smo na žalost zopet zasledili med študenti 4. med 17. in 19. aprilom v avli fakultete.
letnika (7) in podiplomskimi študenti (1).
• BRUCOVANJE/PIKNIK
Tudi letos smo se vse generacije študentov
in bivših študentov bibliotekarstva zbrali na
brucovanju/pikniku. Letos smo se zbrali nekoliko
prej kot običajno (že 18. maja), kar pa je očitno
dobro, saj je bila udeležba glede na prejšnja leta
rekordna (čez 30 udeležencev).

• SODELOVANJE NA ŠTUDENTSKI ARENI
Skupina, ki pripravlja predstavitev knjižnic
Univerze v Ljubljani (KUL) na Študentski areni,
nas je v juniju povabila k sodelovanju. Zaradi
počitnic in dopustovj e bilo sodelovanj e prekinj eno,
jeseni pa bomo zopet zagrizli v ponujeni izziv.

Del zamrznjeno-razposajene druščine na gradu nad Prago. Tudi za letošnje študijsko leto se že delajo načrti,
kaj vse bomo še naredili in iščemo nove ideje.
• BOBCATSSS 2007 - Praga Trenutno načrtujemo izdajo zgibank o sekciji v
Organizirali smo odhod študentov na mednarodni slovenščini in angleščini, začele pa so se tudi že
simpozij BOBCATSSS, ki je konec januarja priprave na praznovanje desetletnice sekcije, ki jo
potekal v Pragi. ZBDS in Filozofska fakulteta sta bomo obeležili s posebno fotografsko razstavo in
sofinancirali plačilo kotizacij, ŠOFF pa plačilo malo zgibanko. Vse to nas čaka v mesecu oktobru.
vlaka. Donatorjem se za prispevke naj lepše Sekciji se obeta tudi nekaj sprememb. S 23.10. se
zahvaljujemo. Kot običajno smo utrinke s simpozija namreč končuje moj dveletni mandat predsednice
predstavili na že tradicionalnem »BOBCATSSS in na volilni skupščini ZBDS na Bledu bo izvoljen
po BOBCATSSS-u«, 27. februarja. moj naslednik. Novi predsednik bo izbral novo
• INFORMATIVNI DNEVI ekipo naj ožjih sodelavcev in določil, s katerimi
Na informativnih dnevih smo bodočim študentom projekti se bo sekcija ukvarjala v prihodnje. Zato
predstavljali študij bibliotekarstva s študentske vse, ki bi vas zanimalo aktivno delo v sekciji,
perspektive in prikazali dejavnosti, s katerimi se vabim, da stopite do novega predsednika, se
ukvarjamo zunaj predavalnic. udeležite sestanka sekcije in svoje študentsko
življenje obogatite z novimi izkušnjami, znanji
• STROKOVNA EKSKURZIJA: Leipzig-Berlin in prijateljstvi. Poskusite in videli boste, da je
Na tradicionalno strokovno ekskurzijo seje to leto vredno. Sama se poslavljam z lepimi občutki in
podalo 44 udeležencev. Ekskurzija je potekala med celim albumom nepozabnih spominov ter želim
21. in 25. aprilom., kaj vse smo si ogledali pa si sekciji vse najboljše tudi v prihodnosti. Hvala!
lahko podrobneje preberete v članku v tej številki
Stubiduja. V znak hvaležnosti smo gostiteljem Tanja Merčun
za strokovno vodenje podarili darila, ki smo jih tanj a.mercun@gmai 1. com
pridobili od NUK-a, Mladinske knjige, Filozofske predsednica Sekcije študentov bibliotekarstva pri ZBDS
fakultete, Slovenske turistične organizacije in
Univerze v Ljubljani. Ekskurzijo sta s finančnimi

STUBIDU 5

T-0v-00-!-0-'-0'-t-00T-O'<-000v-T-0r-0T-r-OO0'-O-'-0

OOt-Ot-OOt- •5-OO't-OT-o0L©£Eo >OT-_l<OO'!-OOv-O t- o o t- o v- o
O OOOt-Ov-OOO v-OOt-Ot-OOv-Ot-Ot-t-OOt-Ot-OOO T- T- T- T- X-

VIZIJA VODENJA Zastavili smo si visoke cilje, ki jih bomo poskušali
SEKCIJE ŠTUDENTOV izpolniti. Vsekakor pa bi bili brez pomoči tistih, ki
so delovali v sekciji pred nami, bolj izgubljeni, kot
BIBLIOTEKARSTVA smo. Zato se zahvaljujem vsem, ki so omogočili, da

Sekcija študentov bibliotekarstva danes sploh ima
Vizija je videti nevidne stvari. svojo vizijo. Omogočili so med drugim tudi to, da

(Jonathan Swift) lahko kot novi predsednik brez težav krmarim barko

Kot pravi prej omenj ena misel, j e vizij a videti nevidne skozi razburkano morje. Dali ste mi več kot dobra
stvari. Zato je moja vizija, s katero bom predsedoval vesla. Še posebej bi se rad zahvalil Tanji, ki me je
sekciji, da se bom s svojo ekipo še naprej trudil in naučila in me še vedno uči, kako prebroditi tudi
delal vsaj tako uspešno, kot se je delalo do sedaj. tiste, najnevarnejše čeri, ki prežijo na nas pri delu v
Seveda sije potrebno zastaviti tudi nove cilje, višje, sekciji. Hvala!

saj je zelo pomembno, da se sekcija razvija še naprej A ship in port is safe, but that’s not what ships are
in da študentom ponudi nove izzive. Vsekakor bo
ena naših glavnih nalog prizadevanje za to, da bomo builtfor.

(Grace Hopper)

študenti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko Tine Mauer
znanost in knjigarstvo lahko še naprej svoje misli [email protected]
predstavljali v reviji Štubidu. Ker vemo, da vsega

znanja ne moremo pridobiti na fakulteti, bomo še

BRALNI KLUB

Tine Mauer Bralni klub na Oddelku za bibliotekarstvo,
informacijsko znanost in knjigarstvo deluje že vrsto
naprej delali na projektu BOBCATSSS, prav tako pa let. Letos je prešel v moje in Mišine roke. Upava, da
skrbeli za oglede knjižnic znotraj in zunaj naših meja. ga bova vodila dobro in v okviru le-tega usmerila
Naš namen je tudi organizirati razna srečanja, ki bodo kolege novim knjigam naproti. Lani je bralni klub
študente našega oddelka povezala in omogočila, da deloval redno in zelo uspešno. Dobivali smo se na
se bomo bolje spoznali. S pomočjo bralnega kluba vsaka dva tedna, ob sredah, pred predavalnico 528.
bomo družno brali knjige in o problematiki, ki se Debato smo ponavadi po hitrem postopku preselili
bo v njih skrivala, tudi debatirali. Seveda pa bomo v kako bližnjo ustanovo z bogato ponudbo kave,
študentom našega oddelka omogočili, da predstavite capuccina in čaja. Tam smo lahko razvneli svoje
svoje ideje, ki jih bomo poskusili upoštevati pri bralne strasti v burni debati. :) Brali smo celo leto,
našem delu. dejavnost smo prekinili le v času izpitov. Knjige smo
izbirali skupaj - na vsakem sestanku eno. Včasih je
S sekcijo bi radi študente bibliotekarstva, bilo samo izbiranje zanimiv del cele debate, saj ima
informacij ske znanosti in knj igarstva še bolj povezali vsak svoj bralni okus in vsak množico predlogov.
in jim omogočili kvalitetne obštudijske dejavnosti, s Navadno smo, še preden smo se zavedli, zatavali na
katerimi boste svoje znanje še bolj poglobili, spoznali kako novo knjižno tematiko.
nove ljudi in se ob vsem tem tudi zabavali.
V lanskem letu smo prebrali Kavelj 22 Josepha
Hellerja, Amsterdam pisca lana McEwana,
Schlinkovega Bralca, Pravilo štirih, pod katerega
sta se podpisala lan Caldwell in Dustin Thomason,
Srce teme, ki ga je spisal Joseph Conrad, Iluzije
Richarda Bacha in Werichov Fimfarum.

Bralni klub bo po podobnem programu potekal tudi
letos, o sestankih pa vas bova z Mišo obveščala

6 STUBIDU

OOt-t— OOt-Ot— OOOt— OOt— Ot-OOt— Ot-Ot— t—OO^— O-^— OOOt— t— Ot— O^— OOOv-Ot-O^— t-OOt— Ot— OOt— t— O

0->— Ot- GOOv-v-Ot-O-*— t-t-Ot— Q.oQ£o >Ot-_I<OO^t- T— O^-OT-T-t-O^^-O^-
•^■'^00T-Ov-OO'5-t-0OT-O-5-00OT-OO'5-OT-O0'5-O'5-OT-T-OO't-O'5-OOC

preko bibliokomunikacije ter plakatov na oglasni DJ-a, kije zadnji dan tega dogodka dobro popestril
deski. V primeru, da se v vaši glavi porodi kakršno dogajanje. Seveda pa ne smem pozabiti nagradnih
koli vprašanje, želja ali pripomba, pa ste vabljeni, da iger in kvizov, ki so potekali ves čas in preverjali,
mi pišete na elektronski naslov simon.pirs@gmail. kako študenti poznajo ŠOFF in ŠSFF. Vsako leto se
com. odvija tudi tradicionalni tek po stopnicah fakultete
- študenti proti zaposlenim. Uganite, kdo je zmagal
Vsi ljubitelji branja vljudno vabljeni.

Simon Pirš
[email protected]

ŠOFF, ŠSFF IN TUTORSTVO

Študentska organizacij adeluj e v okviru ŠOU. Ukvarj a Izobraževanje tutorjev v Poreču.
se s sofinanciranjem projektov študentskih društev
in sekcij ter z organiziranjem raznih projektov, kot letos? Zaposleni. Popravni izpit bomo imeli že
so študentski dnevi Filozofske fakultete, Filofest prihodnje leto, saj smo odločeni, da nam tokrat
itd. Člani upravnega odbora ŠOFF so predstavniki zmaga ne uide. Do takrat pa bomo pridno krepili
oddelkov, kij ihj e na naši fakulteti 21. Znotraj odbora našo kondicijo.
sta vsako leto izvoljena predsednik in podpredsednik Študentski svet Filozofske fakultete (v nadaljevanju
odbora. Trenutno je na mestu predsednice ŠOFF Ajda ŠSFF) je najvišji in edini predstavniški organ
Pfifer, podpredsedniški položaj pa zaseda Matija študentov na fakulteti. Člani sveta v imenu študentov
Šturm. Na naših sejah med drugim poteka debata podajamo mnenja o napredovanju profesorjev,
o razdeljevanju finančnih sredstev za posamezne kontroliramo in izvajamo študentske ankete,
oddelke, prav tako pa se seznanjamo s tekočo rešujemo male in velike probleme, se ukvarjamo
študentsko problematiko. ŠOFF sodeluje tudi pri z vašimi pravicami in vas zastopamo v Upravnem
odboru FF, Senatu FF ter ostalih komisijah Senata
FF (komisija za dodiplomski študij, komisija
za podiplomski študij, komisija za mednarodno
sodelovanje, habilitacijska komisija, komisija za
kakovost). Na naši fakulteti imamo tudi prodekana
študenta, kije sodelavec dekana. Vsak oddelek ima
v svetu svojega predstavnika. Predstavniški mandat
traja 1 leto, volitve pa potekajo v novembru.

SOFF na kosilu z dekanom. Novost v študijskem letu 2007/08 je uvedba
tutorskega sistema. Tutorstvo je organizirana pomoč
organizaciji študentskih dnevov. Takrat se predstavij o študentom prvega letnika, ki skrbi za to, da se
fakultetna študentska društva, ki prikažejo svoje študenti lažje vključijo v univerzitetno okolje in v
delovanje in projekte, s katerimi so se in se še bodo študentsko življenje. Na našem oddelku se zaenkrat
ukvarjali v prihodnosti. Da pa ne boste mislili, da izvaja samo študentsko tutorstvo, na nekaterih
se na študentskih dnevih govori le o delovanju teh oddelkih pa je aktivno že tudi učiteljsko. Tutor
in onih društev, vam kot protiutež lahko zaupam, da pomaga pri usmerjanju, svetovanju in reševanju
smo lani doživeli organizirano masažo, kiosk bar in morebitnih problemov. Je tisti, na katerega se lahko

T— OO-C— Ot-OOOt— 00-<-0-<— OOt-Ot— Ot-t-OOv-Ov-OOOt-t-Ot-O'*-'«— OOOt-O^O-^-t-OOt-Ot— OO-c-T—■ o o

O^-O-^OOt-t— oQ-O0£o>Ot--J<OOI31— O^T-ZidT-O — Ov-OO^-O^Ot- O -
OOt-OT-OOOT-OOT-OT-OOt-OT^OT-T-OO^-OT-OOOT-t-OT-Or-T- O C

obmete, kadar ne veste kako in kaj. Vsak študent nekaj dni pred začetkom simpozija.
prvega letnika je dobil svojega tutorja, s katerim Tako smo se mrzlega 26. januaija ob 9.45 zbrali na
komunicira in ki mu pomaga. Na našem oddelku
je 6 tutorjev. Tako je vsak tutor zadolžen za pomoč Marijana, Ines, Nina, Sara in mentor dr. Južnič ob plakatu v
približno 13 tutorandom. Z njimi se dobiva na Pragi.
skupinskih in individualnih sestankih. Na fakulteti
je tutorstvo organizirano tako, da imajo študenti peronu 7 in se navdušeni podali na 12-umo vožnjo
tutorji, učitelji tutorji in tutorji za tuje študente proti Pragi, ki je minila v znamenju enke, taroka,
svojega koordinatorja, ki spremlja njihovo delo. kramljanja, pretegovanja nog in dremanja. V Pragi
Funkcijo tutorja lahko opravlja vsak študent, ki je smo se nastanili v hostlu Miss Sophie’s, ki je v kleti
vpisan redno v najmanj 2. letnik. Za pridobitev se je nudil udoben in prijeten prostor za druženje, pečenje
potrebno najprej prijaviti na razpis, prijavi pa sledi kokic, igranje enke in spoznavanje drugih gostov
ustrezno usposabljanje. Delo ni plačano, vendar pa hostla. Večeri (in zgodnja jutra) so bili res prav
študent - tutor, prejme prilogo k diplomi, kjer je posebno doživetje in mnogi med nami še danes ne
opisano delo, ki ga je opravljal. prenesemo misli na kokice in enko.
Na našem oddelku proces tutorstva funkcionira
razmeroma dobro. Tutorj i vestno in dobro opravljamo
svoje delo, študenti so z nami zadovoljni. Če kdo
od nas odgovora na zastavljeno vprašanje ne pozna,
se potrudimo, da podatek čim prej pridobimo. Pri
pridobivanju informacij je pomembna medsebojna
povezanost, ki med nami - tutorji, deluje zelo
dobro, v veliko pomoč pa so nam tudi predstojnica
oddelka, referat za študentske zadeve in študentska
svetovalnica. Zato, da pri našem delu ne zmanjka
motivacije, nam pomagata koordinatorka tutorjev
učiteljev, dr. Vlasta Zabukovec in koordinator
tutorjev študentov, Anže Perne.

Na kratko sem vam s perspektive predstavnice
ŠSFF in ŠOFF ter koordinatorke tutorjev študentov
predstavila, kako poteka naše delo. Morebitna
vprašanja, predloge, kritike ali pohvale mi lahko
posredujete preko e-učilnice ali elektronske pošte.
Želim vam uspešen začetek študijskega leta.

Biba Starman
biba. starman@gmai l.com

BOBCATSSS 2007 - PRAGA Degustacija čeških specialitet (PTVO RULES).

Kot že skoraj desetletna tradicija veleva, smo se tudi Verjetno sedaj pričakujete, da se bom razpisala
v letu 2007 študenti bibliotekarstva (in tudi peščica o praških znamenitostih, ki smo si jih ogledali v
tistih, ki niso več študenti) odpravili na mednarodni sobotnem snežnem viharju. O Pragi si lahko več
simpozij BOBCATSSS, ki seje tokrat odvijal v Pragi preberete v drugih virih, v prispevku, ki je pred
pod naslovom Marketing of Information Services. Da vami, pa vam bom poskušala orisati tisti dogodek,
bi kar najbolje izkoristili priložnost, smo se odločili ki je bil pravzaprav namen našega obiska tega
združiti koristno s prijetnim in odpotovali v Prago prelepega mesta - simpoziju BOBCATSSS. Na
njem sta se predstavili dve slovenski ekipi. Prva je
svojo raziskavo Advertising of inquiry and reference

8 STUBIDU

-OOv-t-OOt-Ot-OOOv-OOt-Ot— OO^-O-t-Ot-t-OO-*— Ot-OOOt-t-Ot— OT— T-OOO-*— Ot— o-*— t-OOt— Ot-OOt— T— o

T-T-T-OOT-OT-OOT-T-OOT-Ov-DHOiT-Zi^T-OOOT-OO^-OT-OOT-OT-OT--
T-T-00'5-0T-00'^--r-00r-0T-000'5-00T-0-5-00-!-0'5-0-!-T-00T-0T-00C

tisti na temo, Do librarians laugh? in Marketing the
profession: let the spinster do thejob?

Barbara Maja, Tanja in na predstavitvi svojega prispevka. Tokrat na žalost ne bom samo hvalila, ampak bom
morala povedati tudi nekaj slabih besed o organizaciji
Service Ask the librarian predstavila s plakatom, letošnjega BOBCATSSS-a, ki je močno zaostajala
druga pa s predavanjem z naslovom Library logo: za tistimi iz prejšnjih let. Nekaj stvari nas je tako
an ejfective way ofmarketing or an UUO - unknown zmotilo, da smo začeli pisati kar seznam, ki smo
useless object. Kot članica slednje lahko povem, da ga želeli posredovati organizatorjem (a ga na koncu
ravno aktivno sodelovanje doda BOBCATSSS-u še nismo, saj nam na koncu navadno tako ali tako
poseben čar in doživetje. Res je, da ti priprava na ostanejo le lepi spomini). Najbolj nas je zmotilo,
nastop in popravljanje besedila vzame marsikatero da je bilo na simpoziju, ki je v prvi vrsti namenjen
uro, ki bi jo lahko preživel kje drugje, pa vendar se študentom bibliotekarstva in informacijske znanosti
z delom družijo prelepi in posebni spomini, ki se jih manj študentov, kot bi jih pričakovali, še manj pa
spominjaš vse življenje. Sploh ko po predavanju do jih je aktivno sodelovalo s predstavitvami. Večino
tebe stopijo strokovnjaki in želijo poklepetati na temo referatov so podajali profesorji ali drugi strokovnjaki
raziskave, ki si jo s pomočjo mentorjev in članov iz različnih držav. Ob vsem tem se je v nas porajalo
ekipe ustvarjal. vprašanje, kam je odšlo bistvo simpozija. Kot kaže,
Tematika letošnjega BOBCATSSS-a je bila nadvse nismo bili edini, ki smo to opazili, saj so organizatorji
zanimiva, slišali smo dosti dobrih predavanj, ki BOBCATSSS-a 2008 zagotovili, da bodo poskusili
so odkrila tudi nekatere nam doslej še neznane
vsebine, kot so competitive intelligence, guerrilla Legenda našega otroštva! (Krtek, ki domuje na Češkem).
marketing, swarm intelligence ... Na predavanjih
smo lahko med drugim poslušali o pomembnosti simpozij vrniti študentom in so tudi v svojih pozivih
promocije bibliotekarske stroke in poklica, o tem, za referate opozarjali, da želijo čim več raziskav s
kako naj knjižnice tržijo svoje storitve in kaj pomeni strani študentov.
ustvarjanje blagovne znamke. Ne smem pa pozabiti Kljub nekaterim napakam se je v zvezku pripomb
omeniti nekaterih res zabavnih predavanj, kot sta bili vseenopojavilatudizelovelikapohvalaorganizatorjem,
ki je odtehtala marsikatero neprijetnost: neverjeten
družabni večer, na katerem so poskrbeli za dobro
hrano, predvsem pa glasbo, ki je na plesišče zvabila
tako mlade kot starejše generacije (beri: profesorji).
Po treh dnevih simpozija smo zadnji dan v Pragi
doživeli še lep in sončen dan ter preživeli prijeten
večer v tako oboževani skupni sobi. Za konec pa ... 1.

1 Marijana Abe, Ines Bombač, Nina Hočevar in Sara Kon¬
cilja pod mentorstvom dr. Primoža Južniča.
2 Maja Blažič, Tanja Merčun, Barbara Plestenjak in Neja
Mlakar pod mentorstvom dr. Primoža Južniča in dr. Jožeta
Urbanije.

ŠTUBIDU 9

•»t-OOt-Ov-OOt-t-OOt- Ot-^|—D£ OOOt— t-Ot— Ot— T—OOO^— O-^-Ot— t-OO^Ot-OOv-t— oo
OOv-Ot-OOOt-OO-t-Ot-OOt-O Z^t-OOOt-OOt-Ot-OOt-Ov-Oi-O
-Ot-t— 00-5-0T-000'5-'5-0't— Ot-t—OC

februar. Točno ob 05.00. Pravkar smo pozajtrkovali. mestu pa smo anketirali 100 prebivalcev.
Pripravljeni smo na odhod proti železniški postaji.
Bruc po nesreči razbije žarnico nadvse umetelne Goriška._ . Goriška knjižnica
svetilke. Za srečo, seveda. Poslali smo le še zadnji knjjižznniica Franceta Bevka
pozdrav Pragi in pomahali v pozdrav Zadru, ki že #% Franceta Nova Gorica
pričakuje, da nas sprejme v januarju 2008. sevka

Tanja Merčun he FFrraan—ce Bavk Pubtic U»t»ra«y
tanj a. mercun@gmail. com

BOBCATSSS 2007: http://www.bobcatsss.org/
BOBCATSSS 2008: http://www.bobcatsss2008.org/

Osrednja knjižnica
Kranj

KNJIŽNIČNI LOGOTIP Medobčinska matična
UČINKOVIT NAČIN TRŽENJA knjižnica Žalec

ALI NNP - NEZNANI,
NEPOTREBNI PREDMET

BOBCATSSS 2007 je potekal januarja v Prag, in
siceri pod naslovom »Marketing of information
Services«. Na njem smo znotraj tematske skupine
»Branding« predstavili referat z naslovom »Library
logo: en effective way of marketing or an UUO -
unknown, useless object«. Celoten članek si lahko
preberete v zborniku simpozija', posebej za Stubidu
pa smo pripravili kratek povzetek rezultatov in
glavnih misli.

Namen pilotne raziskave je bil ugotoviti, kako Knjižnica Šentjur
slovenske knjižnice pristopajo k celostni vizualni
podobi, kako prepoznavni so logotipi knjižnic v
lokalnih skupnostih in kateri faktorji vplivajo na
prepoznavnost logotipov.

Raziskava je potekala v treh fazah: Preglednica 1: Prepoznavanje logotipov lokalnih knjižnic
- S pomočjo spletnih strani smo ugotovili, katere glede na starost.

splošne knjižnice imajo logotipe. Poizvedbo
s tremi kratkimi vprašanji smo izvedli v 31
knjižnicah. Izmed sedemnajstih, ki so odgovorile,
smo izbrali 4 splošne knjižnice: dve večji in dve
manjši knjižnici.
- V drugi fazi smo naredili nestrukturirani intervju
z direktorji/direktoricami izbranih knjižnic. Naša
vprašanja so se nanašala na proces planiranja,
oblikovanja in implementacije vizualne podobe
knjižnice.
- V tretjem delu smo v vseh štirih mestih spraševali
mimoidoče, če prepoznajo logotip svoje
knjižnice.
Raziskavo smo izvedli novembra 2006, v vsakem

10 STUBIDU

t-^-OOt-Ot-OOOt-OOt-Ot-OOt-Ot-Ot-t-OOt-Ot-OOO^-t-Ot-Ot-t-OOOt-O^-Ot-t-OOt-O^-OOt-t-

OOt-Ot-OOt-t— OOt-Ot-DI— Di-p-Zi^T-OOOT-OOT-Ot-OOi-Ov-O-t-T-
OO^-O^-OOt— T— OOt— O^— OOOt— OOi— O1-OO1— Ot-Oi-^OOt-O^-OO

Logotipi štirih izbranih knj ižnic v lokalnih skupnostih saj jim pomagajo komunicirati in povezovati se s
niso bili povsod enako dobro prepoznani (preglednica skupnostjo.
1). Medtem ko je v Novi Gorici in Kranju več kot
50% anketiranih prepoznalo logotip, je bil ta procent V študiji smo našli kar nekaj vzrokov, ki vplivajo
precej manjši v Žalcu in Šentjurju. Med vzroki za na prepoznavnost knjižničnih logotipov v lokalnih
tako razliko smo našli dva glavna vzroka: okolje in skupnostih: okolje, članstvo v knjižnici, kako dolgo
sama uporaba knjižničnega logotipa. knjižnica že uporablja logotip, kje ga uporablja, kaj
Po pregledu statističnih podatkov smo ugotovili, da logotip predstavlja, všečnost ... Gre torej za preplet
je tako v Kranju kot v Novi Gorici 28% prebivalcev več dejavnikov, katerih odnos in pomembnost pa
vpisanih v knjižnice, medtem ko je ta procent precej bo potrebno preveriti z nadaljnjo, bolj podrobno
nižji v Žalcu (15%) in v Šentjurju (18%). Razlog študijo.
za tako veliko razliko v članstvu lahko med drugim
iščemo tudi v izobrazbeni strukturi, ki je v bolj Povzetek pripravila:
ruralnem okolju nižja kot v večjih mestih.
Kot drugi razlog za razliko v prepoznavnosti pa Tanja Merčun
smo navedli samo uporabo logotipov. Knjižnici v [email protected]
Kranju in Novi Gorici imata sedanji logotip že 6 let
in ga uporabljata na celi vrsti materialov. Knjižnici, STROKOVNA EKSKURZIJA V
katerih logotipe so anketirani prepoznali v manjšem BERLIN IN LEIPZIG 2007
procentu, pa sta pred kratkim preoblikovali svoje
logotipe: v Šentjurju so zgolj modernizirali obstoječi V organizaciji Sekcije študentov bibliotekarstva se
logotip (sovo), medtem ko so v Žalcu izvedli natečaj je zopet zgodila tradicionalna strokovna ekskurzija.
za popolnoma nov logotip. Glede na to, da so v Žalcu Tokrat nas je pot zanesla severno od naše države.
komaj dobro prevzeli nov logotip, je prepoznavnost V zgoščenem petdnevnem potovanju smo obiskali
24% anketiranih pravzaprav zelo dobra, kar gre znameniti knjižni sejem v Leipzigu, nemške
pripisati tudi večji promocijski akciji, ki sojo izvedli knjižnice ter oddelke, kjer se izobražujejo bodoči
in zastavi z logotipom, ki visi nad stavbo. Uporabo knjižnični kadri.
logotipa zunaj knjižnice in visoko prepoznavnost
smo videli tudi v Kranju, kjer je v središču mesta Naš odhod v večernih urah iz Kongresnega trga v
veliko tabel z logotipom, ki označujejo posamezne Ljublj anij e obetal dolgo nočno vožnj o proti Leipzigu.
enote knjižnice. Visoko prepoznavnost logotipa Prva jutranja kava nam je dala moči za prvi obisk, ki
knjižnice v Novi Gorici pa lahko pripišemo tudi je bil namenjen Oddelku za informacijske znanosti,
temu, da prikazuje silhueto knjižnične stavbe, kije knjigotrštvo in muzejske študije na Univerzi v
edinstvene oblike. Leipzigu. Kljub slabi volji zaradi mrzlega vremena
Rezultati so med drugim pokazali tudi to, daje večjo smo si ogledali obe poslopji, kjer se zadržujejo
stopnjo prepoznavanja knjižničnih logotipov najti študentje oddelka. Leipzig je bil včasih del vzhodne
med mlajšimi, saj je v povprečju kar 63% mladih
(6-20 let) prepoznalo logotipe lokalnih knjižnic,
procent pa je seje precej znižal v starejših starostnih
skupinah, sploh obeh manjših mestih (Žalcu in
Šentjurju).

Vsi izbrani logotipi so bili oblikovani s strani Bibliotekarji na ekskurziji v Nemčiji.
profesionalcev, z vsakim logotipom pa so knjižnice
tudi želele sporočiti in predstaviti poslanstvo in
pomen knjižnice. Vsi štirje logotipi so inovativni, saj
gredo preko podobe knjige in poskušajo simbolizirati
globlje pomene, kot so večnost, zatočišče, okno
znanja, zakladnica besed in znanja, modrost, center
informacij ipd. Vodilni v knjižnicah so v intervjujih
povedali, da se zavedajo pomembne vloge logotipov,

STUBIDU 11

T— OOt-Ot— OOOt— OOt-O^-OO^-Ot-O-t-t-OOt-Ot-OOOt-t-O-^-O^--^— OOOt-O^-Ot-t-OO^-Ov-OOt-t-OO

T-OOT-OT-00-«--5-00’5-0'r-DHQi'r-Z^T-OOOT-OOt-OT-OOt-OT-Ot-0
OO-s-O-t-OOOT-OOt-OT-OOr-OT-Ot-T-OO-t-Ot-OOOT-T-OT-OT-T-OC

Knjižnica kjer se izobražujejo bodoči knjižnični kadri. storitve uporabljajo študentje in raziskovalci v času
odprtosti od ponedeljka do petka od 9. ure zjutraj do
Nemčije, kar se še vedno pozna na stavbah, katere 21. ure zvečer ter ob sobotah od 9. ure zjutraj pa do
kar kričijo po prenovi. Videli smo prostore fakultetne 17. ure popoldne.
knjižnice, po katerih so urejeno postavljeni katalogi, Po izčrpnem ogledu smo se odpravili proti Berlinu,
knjižne police in tudi čitalniški prostori. Najbolj sem glavnemu mestu Nemčije. Leta 1991, po padcu
si zapomnil podatek, da so police le na pol obložene Berlinskega zidu, je mesto postalo prestolnica
s knjigami, saj bi večja teža sprožila vdor stropov. novonastale Zvezne republike Nemčije. Mesto
Po obilnem kosilu v študentski menzi fakultete je preplavljeno s številnimi zgodovinskimi in
smo se odpravili proti univerzitetni knjižnici kulturnimi znamenitostmi. Od starih cerkva, skulptur,
Albertini 1 . Mogočna arhitekturna mojstrovina, univerze, političnih stavb pa do velikega športnega
katere zgodovina sega v leto 1543, nas je povabila kompleksa namenjenega Olimpijskim igram. V
v svojo notranjost. To je ena naj starejših nemških obrobnem delu mesta so nas čakale tople postelje v
univerzitetnih knjižnic. Sestavljajo jo osrednja hostlu Generator. Večer in noč smo preživeli vsak po
stavba - “Bibliotheca Albertina” in akademske svojih zmožnostih, predvsem pa v dobri družbi.
podružnice. Trenutna zaloga znaša nekje okrog 5 Naslednje jutro smo imeli v načrtu obisk Deutscher
milijonov enot in preko 7700 periodičnih publikacij.
S svojim fondom oskrbuje fakulteto, dostopna pa Notranjost Bundestag Bibliothek (Parlamentarne knjižnice).
je tudi širši javnosti. Njena bogata ter turbulentna
zgodovina in specialne zbirke jo postavljajo na Bundestag Bibliothek2 (parlamentarna knjižnica) ter
nacionalni kot tudi mednarodni piedestal. V zbirkah ogled Mestne knjižnice - enote Potsdamer in voden
ima pomembne srednjeveške rokopise, inkunabule, ogled mesta Berlin. Med iskanjem parlamentarne
knjižnice smo se sprehajali po novi četrti okrog
Vhod v univerzitetno knjižnico. stavbe Reichtaga ob reki Spree. Parlament pa nam
je bodel v oči, bilje namreč pred nami točno na reki
papiruse, kovance ... Dostop do knjižničnega v modernem arhitekturnem steklenem čudežu, ki
gradiva ter uporabe prostorov ima vsak občan simbolično povezuje vzhodni in zahodni del Berlina.
Leipziga, kije starejši od 16 let. Predvsem pa njene Parlamentarna knjižnica, ki deluje že od leta 1949,
ni javna knjižnica, zato je ena najbolj varovanih
knjižnic, saj je namenjena izključno poslancem
in strankam parlamenta, političnim uradom ter
novinarjem. Danes ima že več kot 1,3 milijona
izvodov gradiva s področja politike, gospodarstva in
parlamentarnih ter zakonskih določil. Zanimivost je
odpiralni čas, ki je vezan na zasedanje parlamenta
in sicer ob zasedanju deluje knjižnica po drugačnem
umiku kot takrat kadar parlament ne zaseda.
Za moderno informacijsko in komunikacijsko
opremljeno knjižnico skrbi 85 redno zaposlenih

(se nadaljuje na strani 13)

12 STUBIDU



X— OOt— Ot-OOOt— OOt-Ot-OO^-Ot-O^-t-OOt-O^-OOO^-t-Ot— o T- t— OOOt-Ot-Ot— t-OO-*— Ot-OOt-t-OO

OOt-O-t-OOT-T-OO-r-OT-O-r-O—lLUHZr-0<-r-OOOt-OO'r-O^-OO't-O't-

OOv-Oi— OOOt-OOt-Ov-OOt-O^-O-^— t-OOt— O-!— OOOt— v-Oi— O^-!— oc

OBDOBJE neke formalne urejenosti ne bo šlo. In kjer ni
1997 -1999 denarja, ni plesa (čeprav prvo brucovanje je bilo).
Med vsemi, s katerimi smo se takrat pogovarjali,
Popisati za 10-12 let nazaj, kako se organizirati, je zanimanje pokazalo tudi
Društvo bibliotekarjev Ljubljane. Predlagali so nam,
kako se je sploh začelo ... da se študentje organiziramo kot njihova sekcija.
Pogovori so stekli tik pred poletno vročino leta 1997
tako je naročila urednica in dogovorili smo se, da se slišimo jeseni.
Septembra meje presenetil klic iz tajništva oddelka.
Barbara. Preprosto, zgodilo Namestnik predstojnika želi govoriti z menoj v
zvezi s klubom. Mrzlično sem razmišljala, kje smo
seje. naredili kak prekršek? A namesto pridige me je
pričakal nasmejani dr. Urbanija, ki mi je ponudil
Bili smo mladi, polni idej rešitev za vse naše organizacijske probleme.
Zveza bibliotekarskih dmštev nas namreč vabi, da
in nekaj nas je nenehno se organiziramo kot študentska sekcija. S takšno
ureditvijo bi nam namreč lahko pomagali pri vseh
sililo k ustvarjanju. Prve formalnih problemih, nekoliko tudi finančno - naša
naloga pa je, da spodbujamo študente pri razvoju in
ideje o organiziranju in poti v stroko. Juhej!

Martina Kerec zbliževanju študentov smo Sprehod skozi zasnežno Ljubljano.

začutili na strokovnih ekskurzijah, ki jih je takrat

organiziral še oddelek. Najprej smo šli v Avstrijo,

v Admont, naslednje leto v Rim in ko se toliko ur

voziš z avtobusom in se odvijajo diskusije, sklepajo

nova poznanstva, ko se resni predavatelji iz učilnic

prelevijo v izvrstne sogovornike ... se je nekako

začelo. Zmes ljudi, ki so me takrat obkrožali je

sprožila, da sem si zapičila v glavo ustanovitev kluba.

Saj imajo na FF-ju slavisti in zgodovinarji tudi svoje,

pa geografe poglejmo, kako so organizirani ...

Prvi je pristopil Hinko, ki mu je ideja dala zaleta

in takoj je odločil, da se bo Klub študentov

bibliotekarstva FF imenoval Klub BIBLIOFF. In

potem sva nekaj mesecev zmedeno poskakovala s

plakati po oddelku. Vsak teden seje kakšne »akcije«

soudeležil še kdo, npr. Igor, Martina, Roman, Urška

itd. Veliko sicer nismo naredili, smo pa začeli zbujati

zanimanje. Profesorji so nas z zanimanjem poslušali,

se smejali našemu mladostnemu idealizmu in nam

sproti dajali veliko dobrih nasvetov ...

Prvi obisk slovenskih študentov v Zagrebu leta 1998. Sledili so tehnični postopki in še preden sem se
prav zavedela, sem za 2 leti postala predsednica
Potem smo prišli do velikega problema, denarja. nove sekcije. Odgovornost, ki sem jo prevzela,
Toliko idej in za vsako rabiš nekaj podpore ... In ni izgledala prehuda - dokler ni bilo potrebno
spet je sledilo tekanje od pisarn do pisarn, kdo bi začeti delovati. Vam povem, da če bi ob takratnem
podprl študentski klub. Jasno je postalo, da brez pogovoru z dr. Urbanijo vedela, kaj me čaka, me ne
bi prepričal njegov spodbudni nasmešek. A takrat ni
bilo več poti nazaj, poskusiti smo morali z izdelavo
organizacije, izpeljavo projektov, pritegnitvijo
študentov v včlanitev, v aktivno udejstvovanje pri
projektih ... Zame in za vse (Edo, Blaž, Brina, Tanja
itd.), ki so prva leta sodelovali so bili to veliki koraki,
kjer smo se pospešeno (na mnogih napakah) učili
o zadevah, ki jih v učilnici nismo slišali. Čas prvih
dveh let je tako hitro minil, da skoraj nismo imeli
veliko konkretnega pokazati. Naj večja zadeva, ki
smo jo premaknili je bila, da smo našli svoje mesto

2 STUBIDU

0x-000T-00T-0T-00T-0's-0'r-T-00't— Ot-OOOt-t-O-^-O-^-t-OOOt-Ot-O^s-t— OO-*— Ot-OO-r-T— c

OOt-Ot-OOt-t-OOv-Ot-Ot-O-JLUI— Zt-0<t-OOt-t-t-Oi-Ot-t-v-Ot-'!-
OO-^-Ot-OOt-t-OOt-Ot-OOOt-

med študenti in začrtali pot svojega delovanja.

Danes je od začetkov preteklo 10 let in sekcija

je postala stičišče za vse, ki jih zanima študij

bibliotekarstva; delodajalce, ki iščejo študente

in diplomante bibliotekarstva; knjižničarje, ki

potrebujejo pomoč pri delu v knjižnicah itd. Ponosna

sem, da so generacije za nami nadaljevale naš

idealizem, se prepustile vsem izzivom in kljubovale

vsem nevšečnostim. Najbolj bi jim rada čestitala

za veliko delo, ko so tudi v tujini trajno utrdili

dober sloves o slovenski študentski bibliotekarski

skupnosti. Vsem mladim, ki še prihajajo v našo

skupnost in nas v začetku precej čudno pogledujejo, Obisk Primorske.

dam le namig: ko se vam enkrat v srce zapiše ukvarjali. Eni so sodelovali skoraj povsod, spet drugi
bibliotekarska zaprisega ... boste razumeli brez samo pri nekaterih projektih. Na začetku mojega
razlage (o čokoladi, sekciji, potovanjih, sestankih ob predsedovanja smo Listo študentov bibliotekarstva,
piškotih, vodi in smehu, iskricah v očeh in metuljih glasilo, kije izhajalo na dveh straneh, preoblikovali
v trebuhu). v revijo študentov bibliotekarstva. Poimenovali smo

jo Stubidu. Očitno smo z imenom zadeli v polno,
Martina Kerec saj se revija do danes še ni preimenovala, vesela
[email protected] pa sem, da še vedno izhaja. Med letoma 1999 in

2002 je sekcija organizirala mednarodno izmenjavo

študentov bibliotekarstva na Madžarsko, enodnevno

ekskurzijo po severni Primorski in knjižnicah, ki se

OBDOBJE nahajajo v zamejski Italiji. Leta 2001 smo se lotili
1999 - 2002 tudi tako zahtevnega projekta, kot je organizacija
udeležbe na BOBCATSS-u v Litvi. S tem smo

Darja Vaj s Na rednem letnem pričeli pridobivati koristne izkušnje, ki so nam
zasedanju skupščine prišle prav pri organizaciji BOBCATSSS-a 2002 v
ZBDS leta 1999 sem Portorožu. Leta 2001 je bila organizirana tridnevna
bila izvoljena na ekskurzija slovenskih študentov v Osijek in Zagreb.
mesto predsednice Ta ekskurzija se je izkazala za zelo uspešno, v
Sekcije študentov prihodnjih letih pa se je spremenila v izmenjavo
bibliotekarstva. slovenskih in hrvaških študentov. Že prihodnje leto
Že samo povabilo smo namreč v Ljubljano povabili hrvaške kolege in
h kandidaturi za jim razkazali lepote naše prestolnice in Narodne in
omenjeno mesto je univerzitetne knjižnice. Leto 2002 pa ni bilo posebno

bilo takrat zame, študentko 2. letnika bibliotekarstva,

izziv. Se danes sem hvaležna takratni predsednici

Društva bibliotekarjev Primorske, ge. Anici Božič,

da me je povabila k aktivnemu sodelovanju znotraj

bibliotekarske stroke.

S svoj o skupino sem začela z veliko mero navdušenj a,

ki ni minilo niti tekom našega delovanja. Vedno

smo imeli v glavi velike cilje, ki smo jih po svojih

najboljših močeh uresničevali. Manuela Hari,

Nataša Bogataj (rojena Skalin), Nina Šulek, Mark

Klobčar, Stanko Hribar, Dare Majcenovič, Blaž

Lesnik in Edo Grabrijan so le nekatera imena iz

naše druščine, ki je v treh letih naredila res veliko.

Težko je našteti vse dejavnosti, s katerimi smo se Portorož 2002

STUBIDU 3

T-00'r-0^-OOOT-OOT-OT-OOT-OT-OT-T-OOT-OT-OOOT-'r-OT-OT-T-OOOT-OT-OT-T-OOT-OT-00'»-T-00

OOt-Ot-OOt-t-OOt-Ot-Ot-O—ILLIH Zt-O^t-O-OOt-Ot-OOt-O^OOO

OOT-OT-OOOT-OOT-OT-OO^-Ov-Ov-T-OO-t-Oi-OOOT-T-OT-OT-T-OC

tudi v prihodnjih letih. V okviru stalnih projektov je
v zadnjem letu mojega mandata sekcija organizirala
tudi bralni klub, vzdrževala spletno stran z literaturo
in obvestili o tekočih dogodkih, ki so se izvajali
na oddelku, skrbela je tudi za delovanje e-mail
liste bibliokomunikacije in organizirala piknik
bibliotekarjev, ki je že takrat postal stalnica med
študenti. Na njem smo se zbrali bibliotekarji vseh
letnikov in si izmenjali izkušnje v sproščenem
vzdušju.

Darja Vaj s
[email protected]

Simpozija BOBCATSSS v Portorožu

le zato, ker seje takrat pričela izmenjava študentov, OBDOBJE
ki je kasneje dobila ime Izmenjava študentov 2002 - 2003
Ljubljana - Osijek, temveč tudi zato, ker je, kot
sem že napisala, Sekcija študentov bibliotekarstva “Nobeno drobno delo, naj bo še tako drobceno,
uspešno sodelovala pri organizaciji simpozija nikoli ne gre v nič. ” (Ezop)
BOBCATSSS v Portorožu. Kot soorganizatorji so
nam bili v veliko pomoč študentje bibliotekarstva iz Začela sem z Ezopovimi
Nemčije. Ta mednarodni simpozij organizira vsako besedami, saj se šele
leto druga evropska univerza. Izredno pozitivna sedaj zavedam, da je nam
- študentom, s Sekcijo
Študentje so se res izkazali s trdim delom. študentov Bibliotekarstva
(SŠB) dana neprecenljiva
Anamarija Velušček Zorzut možnost ustvarjanja in
pridobivanja strokovnih izkušenj. Strokovnjaki na
področju bibliotekarstva, ki sem jih spoznala kot
predsednica sekcije, so nas - tako študente kot njihove
predsednice, sprejeli medse, nas seznanili z vsemi
perečimi vprašanji, dobrimi praksami in smernicami
za prihodnost. Kot vsi začetki, so bili tudi moji prvi
koraki v funkciji predsednice SŠB-ja zelo težki, a
ob pomoči vseh sodelujočih so prihajale vedno nove
ideje in novi navdihi. Idej je bilo ogromno, le pridnih

lastnost je, da študentje načrtujejo in izvedejo tako Najprej smo napravili sprejem študentov bibliotekarstva iz
vsebinsko kot organizacijsko pripravo prireditve. Pri Oddelka za bibliotekarstvo in informacijsko znanost v Zagrebu
izvedbi igra veliko vlogo skupinsko delo s študenti in Oddelka za knjižničarstvo Pedagoške fakultete v Osijeku.
drugih evropskih držav in kultur. Slovenski študentje
smo svoje delo opravili kreativno in informativno
ter simpoziju dodali svojevrsten pečat. Za študente,
ki se BOBCATSSS-a niso udeležili, smo, kot je
bilo na oddelku že nekaj let v tradiciji, pripravili
BOBCATSSS po BOBCATSSS-u. S tem dogodkom
smo v mnogih vzbudili skomine po potovanju z
nami, drugim pa prebudili spomine na pravkar
zaključeno ekskurzijo in jih vnovič prepričali, da se
ne bodo zmotili, če se bodo simpozijev udeleževali

4 STUBIDU

T-^OOT-OT-OOO-r-OOT-Ov-OOv-OT-OT-T-OO-r-OT-OOOT-T-O-r-OT-T-OOOT-OT-OT-T-OOT-OT-OO-«--«-

00t-0t-00v-v-00v--0t-0v-0_JLU|— Z'r-0<T-OOT-v-T-OT-OT-T-T-OT-
OOT-OT-OO-t-t-OOT-OT-OOOv-OO-t-OT-OOT-OT-OT-^-OO-t-Ot-OO

... in jim pokazali lepote naše prestolnice. oboji, absolutno več pa študenti, ki nam takšne vrste
sodelovanja v času iskanja zaposlitve pridejo zelo
rok za uresničenje le teh je včasih primanjkovalo. In prav.
ker ne more noben predsednik obstati, če mu pri tem Študij ni samo pridobivanj e čistih teoretskih znanj, pač
ne pomaga »vojska« marljivih in vedno na pomoč pa tudi druženje in navezovanje stikov ter vnašanje
pripravljenih članov, tudi SŠB potrebuje vedno svežine v stroko z novimi predlogi in idejami, kar
novih moči. Zahvalila bi se rada vsem tistim, ki so je v d anašnjem času, znotraj meja Evropske unije
z majhnimi deli veliko prispevali k dobremu počutju zelo pomembno. Ker profesorji na predavanji h te
vseh študentov, hkrati pa povabila vse, ki se še niste dimenzije ne morejo v celoti podati, lahko predstavlja
pridružili in ste polni novih idej, da to storite čimprej, Sekcija študentov bibliotekarstva odlično okolje, v
saj študentska leta minejo prehitro. okviru katerega se lahko odvijajo takšne dejavnosti.
Moje predsednikovanje sekciji med leti 2002 in 2003 Zato vabim vse, mlade in stare študente, da združijo
je bilo kratko, a kljub temu polno novih, prijetnih moči in ideje ter dajo sekciji vedno nov zagon.
doživetij, ki so me obogatile z mnogimi izkušnjami
in spoznanji. V tem času sem spoznala veliko novih Anamarija Velušček Zorzut
ljudi, ki spreminjajo našo stroko na bolje, se prvič [email protected]
soočila z organizacijo ekskurzij, prvič spoznala
delovanje ZBDS-ja in navezala veliko stikov. V OBDOBJE
času mojega mandata smo se ukvarjali s številnimi
vsakoletnimi projekti kot so Štubidu, BOBCATSSS 2003 - 2005

In še utrinek iz Zagreba, kamor so nas povabili hrvaški kolegi Ko sem jeseni 2003,
- gasilska fotografija pred Narodno knjižnico v Zagrebu
kot študentka 3. letnika

dvopredmetnega

študija zgodovine in

bibliotekarstva, pristala na

predlog, da bi kandidirala

za mesto predsednice

Sekcije študentov

bibliotekarstva pri Zvezi

bibliotekarskih društev

Maja Blažič Slovenije, nisem slutila

odgovornosti, ki sem si jo zadala.

Med letoma 2003 in 2005 si je delovanje sekcije

zopet opomoglo in razširilo na različna področja.

Za poglavitni cilj smo si zastavili promocijo študija

bibliotekarstva, knjižničarske stroke, promocijo

Zveze bibliotekarskih društev med študenti znotraj

Slovenije in zunaj nje. Trudili smo še bolj povezati

(Torun), BOBCATSSS po BOBCATSSS-u, Študentje BINK-a v Osijek.
študentska izmenjava Ljubljana - Osijek/Zagreb,
bmcovanje, predpraznično pitanje ... Nekaterih
projektov naši ekipi žal ni uspelo realizirati (npr.
računalniki na oddelku), a ideje so ostale in naslednje
generacije so dopolnile manjkajoče vrzeli. Sekcija
študentov bibliotekarstva seje prav tako zavzemala za
udeležbo in sodelovanje študentov na posvetovanjih
ZBDS in njenih sekcij ter pomagala pri organizaciji
le teh. S tovrstnim sodelovanjem smo pridobili

STUBIDU

T— OOt— Ot-OOOt-OOt-Ot-OO^Ot-O^t-OOt-Ot-OOOt-t-Ot-Ov-t— OOOt— Ot-Ot-t-OOt-Ot-OO-i-t-OO

OOt-Ot-OOt-t-OOt-Ot-Ot-O—ILLII— ZT-0<T-OOv-O'r-OOT-O-5-O’t-OO

OOt— O-s-OOOt— OO-^-Ot-OO-^-Oi-Ot-t— OOt-Ot-OOO^t-t-Ov-Ot-t-OC

Na ekskurziji v Gradcu. neprecenljivo izkušnjo, ki me je naučila, da moram
prisluhniti ljudem okrog sebe, se maksimalno
profesorje in študente (predpraznično pitanje, prilagajati situacijam, v določenih trenutkih pa
ekskurzije, izmenjave), utrdili smo sodelovanje z trmasto vztrajati pri nekaterih stališčih ter jih v
ZBDS in DBL (pomoč študentov na posvetovanjih) skupno dobro zavzeto zagovarjati. Kot dokaz, daje
in študentom poskusili ponuditi tudi druge oblike včasih vredno vztrajati, navajam izkušnjo, ki nam je
izobraževanja (posvetovanja, ekskurzije Graz- vsem dvignila samozavest. Vztrajali smo in dosegli,
Dunaj, Bologna-Firence in BOBCATSSS-i). Za da smo za ugodno ceno 50 študentov peljali na 3-
velik napredek v mojem mandatu lahko zagotovo dnevno strokovno ekskurzijo. Prvič, drugič, potem
štejem oživitev sodelovanja med NUK-om in seje pa že kar prijelo. Seveda nismo ostali le znotraj
BINK-om. Od leta 2004 dalje namreč vsako jesen meja naše države.
na strokovno voden ogled nacionalke odpeljemo
študente prvega letnika, ki se tako že na začetku Skupina študentske pomoči na prvem kongresu šolskih
študija seznanijo z najpomembnejšo bibliotekarsko knjižničarjev v Radencih
ustanovo v Sloveniji.
Naj še omenim, da smo v tem obdobju nadaljevali Vedno se nasmejim ob spominu na stavek kolega,
tradicijo izdajanja revije Štubidu. Ker smo želeli, da ki meje prepričeval, daje predsednikovanje sekciji
bi bila revija študentom našega oddelka resnično v izziv in da funkcija, z njo pa odgovornost, ne bosta
ponos in bi v njej našli informacije tako s področja ovirali mojega študija ... Danes vidim, da je imel
stroke kot čtivo za prosti čas, smo študente prav. Lahko rečem, da delo ni oviralo mojega študija,
povprašali, kako bi vsebino lahko izboljšali in po temveč ga oplemenitilo in naredilo bolj pestrega.
njihovih predlogih tudi poskusili pisati. Revija je
ravno v tem obdobju pod uredniškim vodstvom Maja Blažič
Barbare Plestenjak dosegla zavidljivo kakovost, ki [email protected]
seje drži še danes.
Biti predsednica sekcije je pomenilo poleg OBDOBJE
sestankov še marsikaj drugega. Delo je skorajda 2005 - 2007
docela zapolnilo moj prosti čas in spremenilo način
mojega življenja. Pridružili so se mi novi sodelavci, Mesto predsednice SŠB sem prevzela oktobra 2005,
ki so bili prav tako pripravljeni posvetiti del svojega ob praznovanju desetletnice,
časa za aktivno sodelovanje in organiziranje raznih v oktobm 2007, pa se
aktivnosti za druge študente. Za nemoteno delovanje poslavljam in se podajam
in izvajanje projektov znotraj sekcije pa so marsikaj novim izzivom naproti.
naredili tudi malo manj aktivni člani, ki so s svojo Lagala bi, če bi rekla, da
pozitivno energijo vedno verjeli v naše skupno delo ob nastopu nisem vedela,
in nam stali ob strani, tudi v trenutkih, ko nismo kaj me čaka. Že leto prej
vedeli ali nam bo projekt tik pred zdajci padel v sem namreč sodelovala
vodo ali pa ga bomo s skupnimi močmi še uspeli pri dejavnostih sekcije in
rešiti. Resnično ponosna na vse te ljudi lahko rečem,
da nam je vedno uspelo in da smo se kljub nekaterim
zapletom vedno tmdili biti še boljši.
Dve zelo aktivni leti v sekciji lahko označim za

6 STUBIDU

OOr-T— OOt-Ot-OOOt— OO-r- Ot— OOt— Ot-Ot— T-OO-*— Ot-OOOt— v-Ot—Ot— T— OOO-T— Ot-Ot— T— 00t-0-<— OOt— T—

-t-OOt-Ot-OOt-t-OOv-Ot-Ot-O-JLUI—

i-T-00T-0t-00'r-'!-00'r-0T-000T-00-5-0'5-00T-0T-0'r-'i-00't-0't-00

so iskali študente bibliotekarstva in knjižničarji, ki so
potrebovali pomoč pri izvedbi posvetovanj. Začeli
smo tudi tesneje sodelovati z oddelkom ter ustanovili
začasno tutorsko skupino, ki je prevzela pomoč pri
študiju študentom bolonjskega programa do uvedbe
tutorstva na Filozofski fakulteti. Ob desetletnici
sekcije načrtujemo prav posebno fotografsko
razstavo, ki bo prikazala njeno dosedanje življenje
in delovanje.

Študentje v Salzburgških vrtovih.

videla sem, koliko priprav je potrebnih za izpeljavo Druženje s Poljakinjami na BOBCATSSS-u 2006 v Talinu.
vsakega projekta in koliko odgovornosti (finančnih
in tudi drugačnih) predsednik prevzame na svoja Morda se na prvi pogled ne zdi tako, vendar delo v
pleča. Kljub nekaterim pomislekom sem se odločila sekciji prinese s sabo veliko nagrad. Malo za hec,
sprejeti nalogo, saj je sekcija postala neločljiv del malo pa tudi zares: naučiš se napisati prošnjo v
mojega bibliotekarskega življenja in vedela sem, da 15 minutah, zaveš se pomena lobiranja, bilance in
nam bo s skupnimi močmi uspelo nadaljevati dobro kalkulator postanejo nekaj vsakdanjega, odkriješ
delo. svoje oblikovalske talente, organizacija potovanja
V obdobju 2005-2007 smo v sekciji nadaljevali z postane mačji kašelj, sprejmeš dejstvo, da ne moreš
obstoječimi projekti in se posvečali krepitvi svoje vsega narediti popolno, manj kompliciraš in se tudi
dejavnosti in položaja. Nadaljevali in utrdili smo manj sekiraš. Resnično, predsedovanje sekciji prinese
projekte, in sicer obisk NUK-a za bruce, strokovne nova znanja, ki v prihodnosti prav gotovo koristijo
ekskurzije po Sloveniji in tujini (Salzburg-Munchen, tako v profesionalnem kot v vsakodnevnem življ enju.
Leipzig-Berlin),obiskBOBCATSSS-a (Talin, Praga) Vendar pa bolj kot to cenim, da sem spoznala toliko
ter izmenjavo študentov. Štubidu je nadaljeval svoje strokovnjakov in študentov ter sklenila prijateljstva,
izhajanje pod uredništvom Barbare Plestenjak, velik ki se ne bodo končala s koncem mojega mandata.
delež v delovnem načrtu sekcije pa smo posvetili Ni lepšega kot se spomniti na vse tiste lepe trenutke
promociji študijabibliotekarstva, sekcije inZBDS na na ekskurzijah ali BOBCATSSS-ih, ki so se zgodili
informativnih dnevih, sprejemih brucev in tridnevni prav po zaslugi sekcije.
promociji bibliotekarskih društev v januarju.
Promocijsko gradivo je dobilo bolj profesionalno Če naredim pregled zadnjih dveh let, se mi zdi,
obliko, prvič pa smo zgibanke prevedli tudi v da smo pustili svoj pečat sekciji in naredili korak
angleški jezik. Za predstavljanje sekcije tako med naprej, kot vsaka generacija pred nami in upam, da
študenti kot v javnosti smo oblikovali logotip, v letu tudi za nami. Kljub vsemu pa je kar nekaj idej ostalo
2006 pa smo postavili novo spletno stran študentov neuresničenih, predvsem zaradi pomanjkanja časa
bibliotekarstva. Sekcija je postala referenčno mesto, in včasih tudi znanja. Vendar to ni nič slabega, saj
na katerega so se obrnili tisti, ki so jih zanimale bodo zanamci nadaljevali, kjer smo mi končali. To
informacije o študiju bibliotekarstva, delodajalci, ki je tudi vzrok, da kljub nostalgiji z velikim veseljem
predajam štafetno palico mlajšim generacijam, ki
bodo sekcijo obogatile z novimi idejami in znanji.

Tanja Merčun
tanj a. mercun@gmail. com

STUBIDU 7

mmm

Kssmm

-OOt-t-OOt— Ot-OOOt-OOt-Ot— OOt— Ot-Ot— t— OOt— O-*— OOO-t-t-Ot-Ot— t—OOOt-Ot-Ot-t— OOt-Ot— OOt-t— O

-T— •<— OOt— Ot— OO^v-OOv-Ot-DI— Q£t— Zi^T— OOOv-OOt-Ot— oo-*— Ot— 0-<-T-

r-T-00t-Ot-OOT-'<-OO'i-OT-0OOt-OO't-O'!-O0T-OT-Oi-'c-0O'!-O-«-OOC

(nadaljevanje s strani 12)

kadrov z različnih področji (bibliotekarji, politologi, Tako je danes zaznamovana pot kjer je tekel berlinski zid.
knjigovezi ...). Od leta 1998 ima knjižnica nov
sodoben aDIS/BMS sistem, ki omogoča nabavo, glasbene avtobiografije, zemljevide, globuse,
katalogizacijo, razne module pri izposoji kot tudi mikrofilme, več vrst periodike, kot tudi digitalno
druge povezave z OPAC sistemom in dodatnimi obdelano gradivo in podatkovne baze. Vse to pa je
iskalnimi možnostmi. Po izčrpnem ogledu skoraj dostopno v knjižnici in na voljo svetovni javnosti
vseh prostorov knjižnice smo se odpravili na voden preko interneta. Fond je sistematično urejen,
ogled mesta. pregledno katalogiziran ter varno shranjen. Po
Nabriti vodič kanadskega rodu, nam je v naš natrpan sorazmernem deležu zaloge lahko kdorkoli brska tudi
umik uspel vplesti zanimivo paleto Berlinskih preko spletnega kataloga4. Poleg običajnih oddelkov
zgodovinskih znamenitosti. Tako smo videli (nabava, katalogizacija, obdelava, čitalnice) pa ima
znamenita Brandenburška vrata, ki so jih zgradili knjižnica tudi druge oddelke - bogat kartografski
leta 1788 kot slavolok zmage. Dotaknili smo se oddelek, vzhodnoazijski oddelek, vzhodnoevropski
ostankov Berlinskega zidu, katerega so porušili leta oddelek, glasbeni oddelek, posebne čitalnice idr.
1989 ter se sprehodili po »Checkpoint Charlie«, Našli smo tudi knjige o Sloveniji ter slovenske
kar še vedno pripoveduje o meji med takratnim avtorje na vzhodnoevropskem oddelku (poleg
vzhodom in zahodom. Videli smo veliko muzejev, slovenskega gradiva, nabavljajo tudi Ruske, Srbske,
cerkvenih pročelij, katedral do modernega 360 Češke, Grške in iz ostalih držav s tega področja).
metrov visokega televizijskega stolpa. Polni vtisov Nudijo tudi medknjižnično izposojo za evropske,
in zgodovinskih dejstev smo se podali naprej proti kot tudi neevropske države.
naši zadnji destinaciji, na obisk Mestne knjižnice3 Polni vtisov iz ogleda fascinantne mestne knjižnice
- enote Potsdamer. Zgradbo je skonstruiral arhitekt smo se razkropili po Berlinu, da smo zapolnili čas
Hans Scharoun, za javnost pa sojo odprli leta 1978.
Splošna knjižnica.
®T

Znameniti “Check point Charlie”.

Stavba kot taka uživa svetovni sloves zaradi svoje
mogočne ter odprte krajinske arhitekture, kjer se
funkcionalno prepletajo nivoji in stopnišča.
Kot eden izmed vodičev po mestni knjižnici, je
mojo skupino prevzel gospod jugoslovanskega rodu,
tako da nam je predavanje pripravil v hrvaškem
jeziku. Zametki danes imenovane mestne knjižnice
segajo približno 350 let v zgodovino. Knjižnica ne
predstavlja zgolj virov informacij, je tudi kulturna
dediščina, ki hrani gradivo z vseh področjih in v
mnogih svetovnih jezikih. Trenutni fond in zbirke
vključujejo 10 milijonov tiskanih izdaj, preko 4.000
inkunabul, več kot 40.000 orientalskih rokopisov,

ŠTUBIDU L

T-OO^-O-r-OOO^OOT-OT-OOT-O-^-OT-T-OOT-OT-OOOT-T-OT-OT-T-OOOT-OT-OT-T-OOT-OT-OOv-T-OO

t-OO^-Ot-OO-t-t-OO OT-Dh0^rZ^r OOv-OOt-O^-OOt-Ot-O-t-O

OO-I— O^OOO-r-OOT-O-t-OOr-OT— O-t-^-OOi— Ot-OOOt-t-Oi— O-"— T-OC

Slovenska stojnica na knjižnem sejmu v Leipzig. Med vsemi razstavljavci so nekatere pritegnili stari
tiski in stroji, druge žigi in pečati, nekateri so si
ogledovali tiskanje knjige pa tudi igrače so igrale
veliko vlogo pri promociji pisane besede. Ustvarjalci
so v svoje kroge privabili veliko obiskovalcev.
Hkrati pa se je v prostorih sejma dogajal še en
zanimiv festival, namreč ljubitelji risanih junakov,
tako imenovanih anime/manga stripov, so imeli
shod. Zaradi natančno izdelanih kostumov so bili
prava paša za oči.
Vsi utrujeni od zanimivega in poučnega popotovanja
smo samo še čakali na prevoz nazaj domov. V upanju
še nakakšno podobno dobro organizirano ter dovršeno
izpeljano ekskurzijo vas lepo pozdravljam!

do odhoda avtobusa proti našemu hostlu. Ogled Gregor ŠKRLJ univ. dipl. bibl.

nočnega mesta je bil prečudovit. Ob vrnitvi v hostel skrij ,gregor@gmail .com

smo si napolnili baterije za zadnji dan ekskurzije.

Že zgodaj zjutraj smo se odpravili nazaj proti

1234 Leipzigu, kjer smo obiskali Knjižni sejem5 . Ponovno

nas je na prvi pogled očarala velikost in razsežnost ZELO NESTROKOVEN ČLANEK
ALI POROČILO O EKSKURZIJI V

MARIBOR

Vrvež knjižnega sejma. »Ha, ekskurzije! Pa kaj ste v srednji šoli?« Tako
so reagirali moji prijatelji, ko sem jim povedal, da
dvoran. Ena glavna avenija, polna razstavljavcev imamo na bibliotekarstvu fuuuuulllll ekskurzij. Ko
ter štiri dodatne sejemske hale. Knjižni sejem je pa jim razložim, kako je na teh ekskurzijah fajn,
izvrstna priložnost za sklepanje novih tržnih poti, kako se družimo in žuramo, sploh pa, koliko fajn
izmenjavo vitalnih informacij, novih prodajnih punc gre z nami, je reakcija že malo drugačna. »Ej!
akcij, dobro reklamo založb in knjigam ter ogledov A je to sam za vas, bibliotekarje, al gre lahko še kdo
različnih interesnih področji iz centralne in vzhodne drug zraven?« »Hja, kakor kdaj. Če ni avtobus čist
Evrope. Ob zgoščenosti vseh razstavnih stojnic smo zaseden pa še kakšnega prišleka s seboj vzamemo,«
se težko opredelili za celoten ogled. Zastavili smo si jim pravim. Podobni odzivi so bili tudi po ekskurziji
cilje, katere je bilo potrebno doseči. Želja vseh nas v Maribor, ki je tema mojega pisanja.
je bila poiskati slovenske razstavljavce. To nam je
tudi uspelo. Torej. Začelo se je že zjutraj na Kongresnem trgu v
Ljubljani, kjer smo se vsi zaspani vkrcali na avtobus.

1 Spletna stran: http://www.ub.rmi-leipzig.de/ Skupina bibliotekarjev na “vandranju” po štajerski.
2 Spletna stran: http://www.bundestag.de/htdocs_e/info/li-
brary/index.html
3 Spletna stran: http://staatsbibliothek-berlin.de/english/im-
ageflyer.html
4 Spletna stran: http://stabikat.de/
5 Spletna stran: www.leipziger-buchmesse.de

14 STUBIDU

— OO^-t-OOt-Ot— OOOt— OOt-Ot-OOt-Ot— O-^-t-OO^-O-c-OOOt-t— O-^— Ot— T- OOOt- Ot-Ot-t— OO^— Ot— OOt— T-O

r-T— T-OOT-O-s-OOT-t-OO-r-O-r-^l— D^t-Z^t-OOOt-OO-^— 0-5-00-5— Ot-Ov--5-
O^-OOi— ■!— OOt-Ox— OOOi— OOt-O^OOt-Oi— O-r-^OO-!— Ot-OOC

Bilo nas je več kot šestdeset, začuda veliko pa je bilo

brucev. Ko smo bili vsi na avtobusu, smo še pomahali

Damjani in Alešu in že smo bili na poti proti štajerski

prestolnici. Naša prva postaja je bila Univerzitetna

knjižnica Maribor. »Ha! Kera stavba! Vse neki

stekleno. To je treba fotkat. Pazi uni napis nad vrati.«

Tako nekako se je začelo naše spoznavanje UKM-

a. Po krajšem postanku pred UKM-om se je naš

ogled le začel. Najprej so nam prijazni knjižničarji

na kratko opisali zgodovino njihove knjižnice,

kasneje pa smo si knjižnico ogledali še sami. Naša

naslednja postaja je bila Mariborska knjižnica. Že

zunanjost knjižnice je pokazala, da gre za zanimivo

knjižnico, saj je prav posebna. »A si vidla kaj vse
majo?« »Ja! Kak zakon oddelek za izposojo, ammm Ena gasilska za spomin!

... knjigoveznico, celo tapravo knjigoveznico majo. Boš povedo kdaj greste, ker grem tud jst. A prov?«
Neverjetno.« Takšne misli so se podile po glavah »Bomo videli, bomo videli. Če bo kej plača, pa te

našim bibliotekarjem, ko smo se sprehajali za našo mogoče vzamemo s sabo,« mu odgovorim.

»vodičko«. Vprašanja so kar deževala iz nas. Vse

smo hoteli izvedeti. Na žalost smo kmalu morali Tine Mauer
naprej, saj smo imeli za tisti dan napovedan še obisk [email protected]

IZUM-a. Od naših gostiteljev smo se poslovili in

obljubili, da se še kdaj vidimo ter odpujsali IZUM-

u naproti. Pa kje je ta IZUM, so se mnogi začeli BRUCOVANJE 2007 ALI KAKO JE
spraševati, ko smo naenkrat zagledali stavbo, pred LAHKO ŽAL TISTIM KIJIH NI
katero je plapolala zastava z logotipom IZUM-a. Tu
so nas že pričakovali. Zasedli smo eno izmed večjih BILO

sob, kjer smo bili deležni strokovnega predavanja o OK, najprej naj vam posredujem razmišljanje:
delovanju ustanove. Za nekatere dolgočasno, drugi »Kaj naredi bruca res bruca in v končni fazi tudi
pa smo bili navdušeni. V IZUM je treba še kdaj, smo študenta. Alije to, da si na fakulteti res to, ali so to
sklenili, ko smo odhajali. razni žuri, ali je to da obvezno padeš en izpit, ali kaj
Štajerci so se vendarle izkazali za dobre gostitelje popolnoma x. No, jaz bi rekel, da je tista ta prava
in polni novih vtisov ter novega znanja smo se druga trditev o žurih - prav poseben je pa žur, ki
vračali proti Ljubljani. Na avtobusu smo še zapeli ga vsi imenujemo brucovanje. Vendar se za razliko
in »zaplesali« ter se v pričakovanju naslednje od brucovanj ostalih oddelkov in celo fakultet,
ekskurzije vrnili v našo metropolo. »A boste še naše brucovanje v nekaj malenkostih razlikuje.
kam šli?« pravi kolega. »Ja, seveda. Letos gremo v Te malenkosti so naslednje: naše brucovanje je ob
Celje in Velenje.« »Oooo. Letos pa morem z vami. koncu predavanj, kar je že v osnovi bolj prikladno

vsaj zaradi vremena. Druga malenkost je ta, da je

naše brucovanje bolj pikniki in ne neka divja žurka,

kar se vsaj meni zdi bolje. In nenazadnje, brucovanje

tudi ponuja možnost druženja študentov iz različnih

letnikov in tako imamo tudi bruci možnost, da se

povežemo s študenti višjih letnikov in tistimi, ki to

več niso, ampak imajo že zaposlitev na področju

bibliotekarstva, kar nam lahko zelo prav pride pri

nadaljnjem študiju.

Vhod v splošno knjižnico Maribor. No sedaj ko sem povedal ta poučni del članka, pa
se obrnimo na bistveni del tega pisanja in sicer na
BRUCOVANJE 2007.
Še zmerom se spomnim trenutka, ko sem že komaj

STUBIDU

t-OOt-Ot-OOOt-OO^— Ov-OOt-Ot-O-^— v-OOt— O-^-OOOt-t— Ot-Ot— T— OOOt-Ot-O^--^— OO^-Ov-OOt-^-OO

JOT-O-^-OO-^-^-OOt-OT-CJOCD^^O^OT-tOLUOt-OOT-O-r-OOT-O-^-OT-OC
OOt— Ot-OOOt— OOt— O-^OO^ O-^Oi-^-OO-!— Ov-OOOt— t-O^-Ot-t-OO

Ko so se stvari že malo ustalile je prišla na vrsto

nogometna tekma, kije bila kar zanimiva, ker žoga

iz nekega razloga ni hotela iti tam kamor si ti hotel

da gre. Po izredno napeti tekmi je sledilo tisto, kar

daje pikniku svoje ime, in sicer konzumiranje hrane,

kije bila kar okusna, čeprav mogoče malce preveč
mastna. Nato pa spet druženje in zanimive debate,

prebava hrane in še ena napeta tekma nogometa. Ker

se je počasi že začelo večeriti je prišel na vrsto tisti

glavni del brucovanja, ki se imenuje Krst brucev,
ali kakor ga jaz poimenujem: Kako pripraviti n

število brucev, da naredi stvari, ki si jih izmislijo

organizatorji. To je bilo razdeljeno na več delov, in

Najbolj tradicionalna aktivnost - fantje v akciji. sicer:
1. del: Test hitrosti: vseh osem brucev se nas je

čakal, da se bo zvrstilo naše brucovanje, in sicer je to postavilo v kolono, dobili smo eno vrv, ki smo jo
bilo, sedaj že davnega 10. februarja 2006, ko sem še morali čim prej speljati skozi majico in jo podati

izbiral na katero fakulteto se bom vpisal. Ena izmed tistemu za nami.
stvari, ki me je res prevzela pri študiju bibliotekarstva 2. del: Test natančnosti: tukaj smo se razdelili v
je bila ravno ta posebna oblika brucovanja. To pare po dva bruca. Člana para sta se postavila eden
nestrpno pričakovanje je doseglo vrhunec, ko je proti drugemu, pri čemer je prvi dobil v usta surov
enkrat sredi maja na vratih predavalnice in v sami špaget, drugi pa slamico za pitje pijač. Ko se je
predavalnici 528, visel plakat, ki je naznanjal, da sprožila štoparica, sta se oba člana para približala
se bliža brucovanje. Seveda sem se na brucovanje in tisti, ki je imel v ustih špaget je moral spraviti
prijavil takoj, ko je bilo to možno. Tako sem lahko špaget v slamico ter prijeti slamico z usti, tisti, ki pa
samo še čakal ta usodni dan, ki je bil letos, namesto je imel slamico, pa je moral spustiti slamico in z usti

tam enkrat konec junija, prestavljen že na konec zagrabiti špaget.
maja, in sicer iz čisto praktičnih razlogov - vreme je 3. del: Test izvirnosti: tukaj smo dobili vrečo za
prejšnja leta malo ponagajalo z dežjem, poleg tega smeti, v kateri je bilo nekaj običajnih predmetov in
je konec maja v Ljubljani več študentov kot konec trik tega delaje bil, daje vsak segel z roko v vrečo
junija, nenazadnje pa je to tudi priložnost sprostitve potipal po enem predmetu in začel pripovedovati
pred izpiti in po predavanjih. zgodbo, v kateri nastopa ta predmet. Vrečo je nato
No, sedaj pa res preidimo k bistvu. Torej, kot sem podal drugemu, ki je izvlekel drugi predmet in
rekel je letošnje brucovanje potekalo konec maja in poskušal nadaljevati začeto zgodbo.

sicer po nekem naključju je prišlo ravno na datum,

ko je v Sloveniji potekala maturantska parada. Tistih

nekaj brucev, ki se nas je odločilo tvegati in oditi
na prostor brucovanja z avtobusom, smo se z našo

vodičko Bibo zvrtsili na končni postaji avtobusa

št. 15, s katerim smo se dobre pol urice vozili do

Medvod. Ob izstopu iz avtobusa je sledilo tisto

vseprisotno vprašanje: “Kam pa zdaj?” Po kratkem

posvetu z vodičko smo se odločili, da je najbolje

slediti reki Sori, in da bomo že prišli do tja. Po lepi
bližnjici, ki na mojo veselje in morda na veselje še

koga v tej skupinici ni potekala po asfaltu, temveč

po kolovozu, smo nazadnje le prišli do »piknik

plača«, kjer smo ugotovili da nas nekateri že čakajo.
Po krajšem čakanju ostalih udeležencev smo lahko Bruci pri skupinskih aktivnostih.

začeli z brucovanjem. Začetek je bil standarden, 4. del Test splošne razgledanosti: tukaj smo se bruci
namenjen spoznavanju novih ljudi, razni “debatni razdelili v dve skupini in nato tekmovali, katera

krožki”, kjer si lahko slišal marsikaj zanimivega, k skupina bo na več vprašanj odgovorila pravilno.

pripravam pa je sodila tudi priprava hrane za piknik. 5. del Test hitrosti in koordinacije: Najprej sije vsak

16 STUBIDU w

-OO^-t-OOt-Ot— 000t-00t-0x-00t-0t-0t-t-00t-0^— OOOt-t— OT-OT-T-OOOt-O-r-Ot-T-OO^— O^— OOt-t-O

iT-Ot-OOO-r-T— O-*— Ot-t-t— t— Q00<-J<O-<— (OUIt-t-t-Ot-Ot-t-t-O^— v-Ot-t-
t-t— OOt-O^OOt-t-OOt-Ot-OOOt-OOt— Oi— OO-j-Ot-Ot-t— OO-r-O-r-OOC

bruc našel partnerja, ki ni bil bruc, nato je vsak par vrtijo tvoji najljubši DJ-i. Grozno. Hočeš na plesišče,
dobil balon, ki gaje moral bruc čim prej napihniti in se sprostiti, pokazati kaj znaš in kaj imaš, po drugi
ga zavezati nase, nato pa je par dobil surov špaget ki strani pa nočeš biti v središču pozornosti, nočeš biti
sta ga morala oba držati v ustih ter z njim čim prej izpostavljen, nočeš se osmešiti. Podobno je tudi na
prehoditi neko razdaljo. faksu. Nočeš biti že ob prvem koraku etiketiran.
Lahko omenim, da smo bruci na teh testih dokazali Čustva, ki se prepletajo v tebi, so si nasprotujoča.
da nismo kar tako in da kar obvladamo take stvari. Veselje spremlja strah ob vstopu v novo življenjsko
Po teh testih je sledila bibliotekarska zaprisega, ki obdobje, zanimanje za novo življenjsko okolje pa
smo jo, sicer malce neusklajeno, vsi bruci izrekli. vseprežemajoč adrenalin ob zavedanju, da si sam.
Prisegi pa je sledilo obvezno poziranje. Vsemu Vsaj na začetku. Potrebno je najti nove prijatelje,
skupaj pa je sledilo še druženje, ki je trajalo še en nove hobije in klube, celo nove lokale. Sicer pa smo
lep čas, in kjer si lahko spet marsikaj zanimivega to počeli že v srednji šoli. Verjetno je velika razlika
izvedel ter tudi sam povedal. napram srednji šoli, da večini brucev, ki v času
študija živi v kraju študija, domači kraji postanejo
njihova bivališča zgolj med vikendom.

Še zadnja skupinska (potem pa pospravimo fotoaparate). Ko so nam ob koncu osnovne šole rekli, da nas v
Zaključil bi s spoznanjem, da je bilo brucovanje gimnaziji ne bodo prav nič ujčkali, so lagali. Ujčkali
izpeljano uspešno, tako da si organizatorji zaslužijo so nas. Malo nas je bilo v razredu, večina je bila iz
pohvalo. Je pa res, da bi mogoče bilo še bolje, če bližnjih krajev, vsaj iz iste pokrajine, že takoj smo
bi prišel še kakšen bruc več. Zato pa bi tistim, ki se vsi spoznali. Poleg tega smo se pritoževali, če
so to zamudili rekel le to, da je bilo RES SUPER, smo imeli pouk malo dlje v popoldnevu. Zatiskali
da jim je lahko žal, da jih ni bilo ter da so vabljeni smo si oči pred dejstvom, da na fakulteti tečejo
na brucovanje 2008. To vabilo pa velja tudi vsem predavanja čez cel dan. Na srečo le včasih. Ob
bibliotekarjem, od brucev pa vse do tistih, ki to niso koncu srednje šole, so nam ponovno rekli, da nas na
več. Pridite vsi. Zagotovo bo spet super. faksu ne bo nihče ujčkal. O resničnosti izjave bomo
lahko prepričali šele ob koncu študija. Izkušnje iz
Janez Adamič mesecev, ki smo jih do sedaj preživeli na faksu,
[email protected] so pripomogle k temu, da seje bilo s prehodom iz
srednje šole na fakulteto potrebno navaditi na to,
da si sami pridobimo informacije s pregledovanjem
spletnih strani in oglasnih desk. Postati smo morali
bolj samostojni kot v srednji šoli, prav tako pa
vstopiti na takšen ali drugačen način v svet odraslih.
Prevzeti je bilo potrebno tudi obveznosti, ki nam jih
nalaga študijski program in ne le zahtevati pravice,
do katerih smo upravičeni. Postaviti smo se morali
na svoje noge.

BITI BRUC Naša pričakovanja in pričakovanja še prihodnjih
generacij brucev so, da s tem, ko postaneš bruc,
Kdo ali kaj je bruc? Bruc je študent prvega letnika na vstopiš v neko novo življenjsko obdobje, obdobje,
fakulteti. V ožjem pomenu pa se izraz uporablja za ki se šteje za naj lepše od vseh, polno novih izkušenj,
študente prvega letnika, preden opravijo neformalni novih poznanstev, predvsem pa novih spoznanj.
iniciacijski proces - brucovanje. Sele takrat Kakšen bo vstop v to obdobje posameznika pa je
postanejo del velike družine pravih študentov. nevednim brucem iz leta v leto nova uganka, pred
Kako je biti bruc? Odgovor na to vprašanje je zelo katero je marsikoga strah in jo morda tudi zato tekom
podoben odgovoru na vprašanje, kako je presedeti študija težje razreši. A razrešijo le.
otvoritev nove sezone najljubšega kluba, ko glasbo
Urška Krpič
xxebony. tearsxx@gmail. com

STUBIDU 17

T- o O T- o o O T- OT- O Oo OOt— Ot— OOt- - o c
O T- O O O -Ot-Ot-t-OOt-Ot-OOOt-t- t-OOOt—

O O x O -C- o O T- T O CD r r- Ov-Ot-OOO^— OOt-O T- c

OOv-Oi-OOOt-OOt-Oi-OOt-O T- O t- T- O O ■Ot-OOO^t-Ot-Ot-^- o c

DNEVNIK NEKEGA ŠOLSKEGA spoznati. Na začetku mi je mentorica razkazala šolo
KNJIŽNIČARJA PRIPRAVNIKA in knjižnico. Seznanil sem se s knjižničnim redom
in postavitvijo.

Današnjo razvito družbo si je težko predstavljati Knjižnica na centralni šoli je precej velika, ima
brez sistematično urejene knjižnice. Standardi in nov izposojevalni pult, kjer poteka avtomatizirana
normativi za šolske knjižnice predvidevajo, daje delo izposoja v programski opremi SAOP - Šolska
v šolski knjižnici dejavnost, s katero pomaga osnovna knjižnica. V tem prostoru je tudi računalnik, ki
šola uresničevati vzgojno-izobraževalno funkcijo. je namenjen učencem za brskanje po katalogu.
Gradivo, ki ga šolska knjižnica ima, posreduje Knjižnično gradivo za učence je ločeno od
učencem in učiteljem (nudi jim sodobno gradivo za knjižničnega gradiva za učitelje. Postavljeno je v
kakovosten potek vzgojno-izobraževalnegaprocesa). prosti pristop, leposlovje je razvrščeno po starostnih
Učenci se naučijo uporabljati knjižnično gradivo, stopnjah, strokovna in poučna literatura pa po
knjižničar pa posebnimi oblikami in metodami sistemu UDK:
dela usmerja ter uvaja učence v znanstveni način -C - predstavlja oddelek za najmlajše učence
razmišljanja. Šolski knjižničar pripravi program (slikanice, manj zahtevno gradivo),
dejavnosti z letnim delovnim načrtom, ki je sestavni - C pesmi - na teh policah se nahajajo pesmi in
del letnega delovnega načrta šole. pesniške zbirke za najmlajše,
Knjižnica za nemoteno delovanje potrebuje - P - police z gradivom za učence od četrtega razreda
knjižnično gradivo (knjige, brošure, revije, časnike, dalje,
neknjižno gradivo - CD, DVD ...), s katerim so - M - to pa je gradivo za najstarejše učence,
vsebinsko zastopana predmetna področja, ki so - L - predstavlja police z ljudskim slovstvom,
zajeta v zagotovljenem programu. Temeljna knjižna - stroka je razvrščena po UDK vrstilcih.
zaloga vsake knjižnice na osnovni šoli, vključno s Posebne police so namenjene referenčni literaturi,
podružnicami, šteje najmanj 3000 enot za učence katera se lahko uporablja le v čitalniške namene.
in 1000 enot pedagoške strokovne literature, ki jo Nekaj polic pa je namenjenih tudi serijskim
dopolnjuje ustrezen fond periodike in neknjižnega publikacijam. V knjižnici imajo učenci tudi družabni
gradiva. kotiček, kjer so postavljene igrače. Poleg knjižnice
je tudi kabinet, kjer imajo knjižničarji svoj delovni
V programu spoznavanja dela šolskega knjižničarja prostor, kjer se hrani gradivo namenjeno učiteljem.
sem moral do dobra spoznati šolo. Osnovno
šolo zastopa ravnateljica, ki je pedagoški vodja Knj ižnica na prvi podružnični šolij e manj šega
ter poslovodni organ šole. Poleg ravnateljice obsega. To je v bistvu predelana učilnica, v kateri
upravlja šolo še svet šole. Strokovni organi šole je gradivo namenjeno predmetni stopnji, saj so na
so učiteljski zbor (sestavljajo ga vsi strokovni PŠ oddelki le od prvega do petega razreda. Temu
delavci šole), oddelčni učiteljski zbor (strokovni primemo je knjižnica tudi založena. Izposojevalna
delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v miza je namenjena klasični izposoji (evidenca in
posameznem oddelku) ter strokovni aktivi (učitelji izposoja se vodi še ročno), gradivo na policah je
istega predmeta). Na šoli deluj e tudi šolska svetovalna označeno s črkami C, P, L (oznake pomenijo isto kot
služba, katero sestavljajo šolska psihologinja, šolska na centralni šoli), poleg tega so ločene tudi slikanice
pedagoginja, logopedinja ter socialna delavka.

Osnovna šola, katero je v šolskem letu 2006/2007
obiskovalo 623 učencev, ki so bili razporejeni v 32
oddelkov od 1. do 9. razreda, ima pouk organiziran
v treh fizično ločenih stavbah. Pouk je potekal na
matični šoli od 1. do 9. razreda, na eni podružnični
šoli od 1. do 5. razreda ter na drugi podružnici, kjer
so učenci vključeni od 1. do 4. razreda v kombiniran
pouk. Šola izvaja devetletni program. Delonaosnovni
šoli sem nastopil v septembru 2006, pod vodstvom
mentorice. Pripravila mi je osnutek pripravniškega
dnevnika in obveznosti, katere sem moral tekom leta

18 STUBIDU

t-t-OOt-Ot-OOOt-OOt-Ot-OOt-Ot-Ot-t-OOt-Ot-OOO-^t-Ot-Ot-t-OOO^-Ot-Ot-t-OOt-Ot-OOt-t-O

OOt-O^-OOt-t-oIDt-CO—It-oI— LUi£<Q£-jT-0 — Ot-Ot-OOOt-OO^-Ot-t-
OOT-O^-OOT-T-OO^-Ot-OOOT-OO-r-O^OOT-Ot-Ot-T-OOT-OT-OOC

z velikimi črkami v zabojniku in priročna zbirka za predpisih v devetletki lahko zaposlijo enega
uporabo v čitalnici. Učiteljice imajo nekaj svojih knjižničarja na dvajset oddelkov ali več. A tudi če
polic z gradivom za podkrepitev pouka. je šola zelo velika in bi zato potrebovala še enega
knjižničarja, ga le redko zaposlijo, saj zelo težko
Moje delo v knjižnici osnovne šole, s katerim dobi soglasje ministrstva. Naj zaključim z naslednjo
seje uresničevalo zastavljene cilje, je bilo razdeljeno filozofijo - Filozofijo čmrlja: Kdor misli ali pravi:
na: ”NE MOREM!”, postavlja nepotrebne omejitve na
- pedagoško delo (bibliopedagoško delo v skladu svoje sposobnosti. Poglejte čmrlja. Tehta 1,2 grama.
z učnim načrtom in letnim delovnim načrtom, Površina kril obsega samo 0,7 cm2 . Glede na zakone
individualno pedagoško delo ob izposoji, interesne aerodinamike čmrlj sploh ne more leteti. Velikost,
dejavnosti - delo z mladimi bralci, bralna značka, teža in oblika telesa v primerjavi z razponom kril ne
spominski dnevi, razstave); dovoljujeta letenja. Ker pa čmrlj tega znanstvenega
- interno strokovno bibliotekarsko delo: nabava dokaza ne pozna in ker je zaposlen s svojimi cilji,
gradiva, inventarizacija knjižnega gradiva, formalna kar naprej leta in dnevno zbere celo nekaj medu. In
obdelava gradiva, vsebinska obdelava gradiva, mu uspeva!
izločanje in odpis gradiva;
- strokovno sodelovanje z delavci šole: sodelovanje Gregor ŠKRLJ
ob načrtovanju ur kulturnih in naravoslovnih dni, [email protected]
pedagoške konference, sodelovanje s strokovnimi
aktivi; ŠTUDENTSKA IZMENJAVA
- strokovno spopolnjevanje in permanentno
izobraževanju v skladu s šolsko zakonodajo ter druge Lepo je načrtovati in sanjati o času, ki ga želiš
naloge (sodelovanje pri naravoslovnih, kulturnih in preživeti v tujini. Kljub temu da te ves čas spremlja
športnih dnevih, priprava literature za izvedbo branja malo strahu, se želji, če je zares velika, ne upiraj.
za bralno značko, izdelava LDN šolske knjižnice, Prejmeš vedno veliko, četudi morda na drugačen
letna priprava za pouk v šolski knjižnici (KIZ). način, kot si pričakoval. Že od srednje šole dalje me
je spremljala želja po Franciji. Prelep poletni mesec,
Delo v šolski knjižnici poteka skozi celo ki sem ga preživela v prekrasni deželi ob učenju na
šolsko leto. Knjižnica ima svoj poslovnik in umik. tečaju, meje z lahkoto prepričal o lepoti te evropske
Kot šolski knjižničar sem pri načrtovanjuin izvajanju dežele. Zagotovo je bil to eden od vzrokov, da sem se
dejavnosti sodeloval s pedagoškimi delavci na šoli, odločila za Erasmusovo izmenjavo, ki jo je izpeljal
z zunanjimi strokovnimi sodelavci splošnih knjižnic Oddelek za geografijo.
in drugih ustanov ter z ravnateljico šole. Moram
poudariti, da ima ravnateljica izjemen posluh za V času od februarja do začetka junija 2006 sem bila
šolsko knjižnico in nudi vso možno podporo pri na izmenjavi v Parizu (Sorbona IV). Pripravljala
delu, kot pri sprejemanju novosti (nova programska sem diplomsko nalogo (mestni parki v Parizu),
oprema COBISS) ter nabavi gradiva v finančni obiskovanje predavanj pa sem zaradi dolgočasnosti
zmogljivosti šole. oz. ponavljanja že slišane vsebine opustila. Živela
sem v mednarodnem študentskem naselju. Cena
Za konec naj povem, da sem ob delu v šolski knjižnici mesečne stanarine za dvoposteljno sobo na osebo je
do dobra spoznal življenje šolskega knjižničarja bila 290 €. Skupno sem mesečno porabila najmanj
in njegovo vpletenost v vzgojo in izobraževanje. 550 €. Večji del poti, ki sem jih opravila, sem
Ob obsegu dela, stalnih novostih in vpetosti v prevozila s kolesom in si na ta način ogledala ves
pedagoški proces lahko rečem le, daje delo izjemno Pariz, ki je izredno lep. S pariškimi študenti sem
razgibano, polno prijetnih presenečenj in osebnega imela le občasne stike. Več sem jih imela s študenti
zadovoljstva. V naših osnovnih in srednjih šolah tujih narodnosti. Ogledala sem si tudi različne
imamo zelo dobro urejene knjižnice, tudi če se knjižnice. Oddelčna knjižnica na fakulteti, ki sem
primerjamo z razvitimi zahodnimi državami. A kljub jo obiskala, je imela, na moje veliko presenečenje,
temu bo treba še marsikaj postoriti. Teorija prikazuje izposojo še vedno urejeno preko kartončkov, prav
nekaj, v praksi pa se zadeve odvijajo povsem v druge
smeri. Šolski knjižničarji imajo tako pred seboj še
mnogo težav ter izzivov, s katerimi se bodo morali
spopasti. Predvsem bo treba spremeniti marsikaj pri
zaposlovanju knjižničarjev. Po do sedaj veljavnih

at ŠTUBIDU la 19

t-OO-i-Ot-OOOt-OO^-Ot-OOt-Ot-Ot-t-OOt-Ot-OOOt-t-Ot-O^t-OOOt-Ot-Ot-t-OOt-Ot-OOt-t-OO

OOt-Ot— OOt-^oDO^CO—It— Oh- UJ^<0i->T-OT-O'f-O'i-OOOT-OOt-OT-O

OOT-OT-OOOT-OO-t-Ov-OOT-OT-OT-T-OOr-Ov-OOOT-T-Ot-Ov-t-OC

tako pa sem bila razočarana nad izredno slabim MyAir...
knjižničnim katalogom. Seveda pa so nekatere Končno ste pripotovali. Kaj storiti sedaj? Najprej
francoske knjižnice daleč pred slovenskimi. V teh je potrebna prijava na univerzi. Tam ti izdelajo
štirih mesecih sem doživela marsikaj zanimivega, študentsko izkaznico in izdajo potrdila, da si študent,
predvsem pa pridobila izkušnje, ki so zame ki je na Erasmusovi izmenjavi. Na podlagi izdanih
neprecenljive in zelo poučne. dokazil lahko koristiš ugodnosti, uporabljaš knj ižnico
Je tudi tebe zamikalo, da bi preživel semester na ... Nad nekaterimi knjižnicami boste navdušeni, spet
izmenjavi v tujini? Potem ne čakaj, temveč se nad drugimi razočarani, saj ob uporabi kartončkov
prijavi na razpis. Če se slučajno zatakne pri tem, in ročnemu sistemu izposoje nimaš občutka, da
da oddelek še nima sklenjene bilateralne pogodbe z živiš v svetu tehnološkega razcveta, temveč da
želeno univerzo, potem lahko sam sprožiš postopek si se preselil za kakšnih trideset let v preteklost.
povezovanja. V večini primerov tudi tovrstne Zelo pomemben je stik z drugimi študenti, zato je
izmenjave uspejo. smiselno, seveda, v kolikor je to mogoče, navezati
dobre odnose s sošolkami in sošolci. Ti se lahko
Navedla bom še nekaj napotkov, ki so pred samo izkažejo za dobre pomočnike takrat, ko potrebujete
izmenjavo še kako dobrodošli in te kot tujca dobro zapiske, pomagajo ti pri vključevanju v dogajanje na
pripravijo na življenje v državi, ki jo morda poznaš univerzi, nekateri pa postanejo celo tvoji prijatelji.
le iz enciklopedij. Že pred odhodom je potrebno V večjih mestih imajo tuji študenti skupne zabave,
izpolniti prijavo, po odobritvi le-te pa pričeti z srečanja in organizirajo praznovanja. Skupnosti so
jezikovno pripravo. To je pomembno zato, ker vedno dobrodošle, pa naj gre za verske, športne,
imajo nekatere univerze predavanja le v uradnem kulturne ali žurerske. Za učinkovito komuniciranje
jeziku države, seveda pa se najdejo tudi tiste, ki jih in spremljanje aktualnih dogodkov je danes več kot
imajo v angleščini. Več informacij o tem je koristno potreben internet. V tujini je ponekod zanj potrebno
pridobiti s spletne strani fakultete, kamor bi se rad plačati doplačilo, lahko pa se dogovorite s sosedom
odpravil na izmenjavo ali pa za nasvet povprašati za wireless. Ker pa nas od časa do časa rado muči
kar študente, ki tam redno študirajo. V veliko pomoč domotožje, je smiselno, da se pozanimamo ali
pri privajanje na nov jezik so ti lahko tudi jezikovni živijo v tem mestu kakšni Slovenci. Stik z njimi
tečaji v državi gostiteljici. Pomemben element, na je neprecenljiv, njihovi nasveti pa nam lahko kdaj
katerega je potrebno misliti še pred odhodom v pomagajo preživeti. Morda obstaja v mestu naše
tujino, je varčevanje. Življenje v tujini je namreč izmenjave celo kakšna skupnost, kjer se slovenski
dosti dražje kot v Sloveniji, saj je v visoko razvitih izseljenci dmžijo. Njihove zgodbe in izkušnje, ki
državah tudi večja nagnjenost k potrošništvu. Zato so jih z dolgoletnim življenjem v tujini pridobili,
je priporočljivo delati in varčevati denar že nekaj namreč dajejo pravi vtis, ki si ga lahko izoblikujemo
mesecev pred odhodom, saj mesečna štipendija, ki ti o državi, ki smo jo obiskali. Gibanje po mestu je
kot študentu na izmenjavi v tujini pripada, šteje borih menda še najbolj udobno z javnim prevozom, sta pa
200 € (podatek je iz študijskega leta 2005/2006). kolo in rolerji cenejša varianta, pa še zabavno seje
Seveda je pred odhodom v tujino dobro vedeti, zapeljati z njimi. Ob odhodu je potrebno pridobiti
kje boš bival. Iskanje bivališča v tujini je zagotovo vse podpise in potrdila o izmenjavi, pridobiti ocene
najbolj zahtevna in zamudna zadeva. Nekatere izpitov, na domačih tleh pa na matični fakulteti
univerze sicer pošljejo seznam objektov, kjer se oddati poročilo o izmenjavi.
lahko nastaniš, vendar pa se mora dostikrat študent
sam pozanimati ali so prostori prosti, prav tako pa, Katarina Švab
kako poteka prijava in nastanitev v njih. Seveda [email protected]
pa to ni edina varianta iskanja bivališča. Nekateri
študenti na primer odidejo na izmenjavo 14 dni prej Za konec pa še nekaj koristnih povezav, ki vam bodo
z namenom, da si poiščejo stanovanje. Ta možnost v primeru, da se boste za izmenjavo odločili, prišle
je razmeroma draga (npr. začasno bivanje v hostlu), prav:
prav tako pa tvegana. Naslednji nasvet pa se tiče
samega potovanja. Potrebno je najti najcenejši način • Program SOCRATES/ERASMUS na Oddelku za
prevoza. To je danes razmeroma lahko, saj obstajajo bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo:
cenejši letalski prevozniki, kot so Rynair, Easy Jet, http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/biblio/Tajnistvo/Socrates-
Erasmus.htm.

20 STUBIDU

-OOt-t-OOt-O-*— OOOt-OOt-Ot-OOt-Ot-Ot— •<— OOt— Ot-OOOt— T— Ot— 0-<— T— OOOt-Ot— Ot— t-OOt— Ot— OOT— T— o

-T-00^-Oi-OOr-T-offlr[QjrO|-lU^<D!TrO ©t-Ov-OOOt-OOt-Ot-O

T-t-OOT-Ov-OO-r-T-OOT-OT-OOOT-OOT-Ov-OO-^-Ot-OT-T-OO^-Ot-OOC

• Mednarodno sodelovanje in izmenjave UL:
http://www.uni-lj.si/mednarodno_sodelovanje_in_
izmenjave.aspx.

• V pritličju FF je pisarna za študij v tujini. Koordinatorka
za izmenjavo na Filozofski fakulteti je Anja Goleč, ki je
dosegljiva na elektronskem naslovu [email protected]
lj.si.

• Poročila študentov iz izmenjav na Oddelku za geografijo:
http://geo.ff.uni-lj.si/geo/geoforum/forum/forum_topics.
asp?FID=21.

PARIZ: Razdejanje...
• Spletna stran Sorbone: http://www.sorbonne.fr/.
• Spletna stran mednarodnega študentskega naselja: http://

www.ciup.fr/.
• Spletna stran s podatki o finančni pomoči za nastanitev v

Parizu: http://www.caf.fr/.

POBESNELA REKA in rešili, kar bi se rešiti dalo. Vodna ujma je glede
na prve ocene na stanovanjskih hišah, prometni
Sedite za novo kuhinjsko mizo v svoji pravkar infrastrukturi in vodovodih terjala okoli 50
prenovljeni hiši in jeste kosilo. Pogledate skozi milijonov evrov gmotne škode. V to številko pa ni
okno. Zunaj dežuje. Se en deževen dan, moker, siv vštetih približno 15 milijonov evrov škode večjih
in dolgočasen kot vsi ostali. Posvetite se kosilu. podjetij v Železnikih. Občino Železniki, kjer živi
Naslednji trenutek skozi vrata prodre voda, hektolitri približno 7.000 prebivalcev, je katastrofa prizadela
vode, ki prinašajo blato in vejevje. Kaj boste najbolj, saj je neposredno prizadetih kar 3.000 ljudi.
naredili? Boste reševali otroke, dedka, dokumente, Delno uničenih je kar 200 objektov, brez vsega pa
materialno lastnino ali le pretreseno gledali? Si lahko je ostalo približno 20 gospodinjstev. Katastrofa se
v današnjem materialističnem svetu predstavljate, lahko primerja le s požarom iz 18. stoletja, ko so
da v trenutku ostanete brez stvari, ki vam največ Železniki pogoreli do tal. Mislim, da je zgovoren
pomenijo? podatek katastrofalnosti poplave v tem, da v starem
delu naselja ni niti ena hiša ostala nepoplavljena.
Poplavilo je tudi pokopališče, kulturne spomenike,
voda je odnesla pločnike, mostove in ceste. Selška
Sora je nekaj avtomobilov naplavila v več kot 10
kilometrov oddaljeno Škoijo Loko, ki ji tudi ni
bilo prizaneseno. Tu je poplavilo hram učenosti -
Gimnazijo Škofja Loka, prav tako pa tudi hiše, ki
so postavljene blizu reke. Pogumni gasilci so med
deževjem reševali predšolske otroke.

Nanos mulja v poplavljena stanovanje. Geografsko bližnji sosedi smo se poleg ogromno
pridnih gasilcev vključili v prostovoljno pomoč
Verjetno bi na prejšnja vprašanja našli odgovore. Železnikarjem. Izpraznili smo omare in že po parih
Kako pa bi reagirali v primeru, ko bi bili del tovrstne dneh je Karitas Slovenije začel opozarjati, da imajo
katastrofe? Verjetno bi storili nekaj podobnega, oblek in obutve že dovolj. Gostinci so kuhali obroke
kot so storili prebivalci Zgornje Selške doline, zastonj, poleg tega so ljudje prejemali vodo, ker je
ki jim je pred kratkim narava vnovič pokazala poplava uničila vodovod. Sedaj se zbirajo predvsem
svojo moč. Nič. Prestrašeno bi opazovali dejanje posteljnina, vzmetnice, blazine, gospodinjski
pripomočki in pohištvo. Dijaki, učenci in študenti
s tega območja pogrešajo predvsem prepotrebne
računalnike, prav pa bi prišle tudi razne šolske knjige
in učbeniki. Kar pa se trenutno najbolj potrebuje je
denar. V takih trenutkih se ljudje izkažemo za prikrito
škrte. Podarimo obleke, likalnik, blazino in seveda o

STUBIDU 21

OOt-t-OOt-Ot-OOOt-OOt-Ot-OOt-Ot-Ot-t-OOt-Ot-OOOt-t-Ot-Ot-t-OOO^-Ot-Ot-t-OOt-Ot-OO^-t-OC

c-T-OOt-OT-OOv-T—oCOT— C0Jr-©|— LLI^<Q:-Jt-Ot— Ot-Ot-OOOt-OOt-Ot— c
■!— -^OOt— O^OOO-^OOt— Ot-OOt—Ot— Ot-t— OOi— o-!— OOO-r- -^Ot-Ot- 1— oc

tem vsem povemo, koliko smo prispevali. Še sami KORENINE IN KRILA
gremo na kraj nesreče in tovorimo kubike blata iz
stanovanj in hiš. Denarja pa ne damo. Izgovori so Ne želim si biti naj šibkejši člen, kljub temu da
vedno enaki, da še sami nimamo dovolj. Vendar velikokrat sem. Ne znam in ne zmorem se ujeti v
pomislimo. Če bi vsak od nas podaril vsaj en, dva vajeti takega življenja, kot sem ga vedno sanjal.
ali pet evrov, bi zbrali veliko denarja. Kljub naši Znova in znova presenečam samega sebe s svojimi
skopušnosti se je nabralo kar nekaj denarja, seveda ugotovitvami, spremembami. Seveda te spremembe
ne dovolj. Pohvaliti je potrebno vse, ki so sodelovali, niso vedno najboljše, niti niso najbolj optimalne, pa
vendar ... Otrok v meni ne odraste, odrasla oseba v
meni se ne razvija po družbenih normah. Nekako ne
vem kdo sem in kam spadam. Počasi, strpno, seveda
ob pomoči somišljenikov, bom razvil svoj potencial
ter se podal prihodnosti naproti. Razširil bom roke,
pokazal svoj pravi obraz ter zajel življenje z veliko
žlico. Kdo pa določa norme normalnosti? Kaj torej
nisem na dobri proti? Predstavljam vam svojo
zgodbo!

Razdejanje na ulicah. Pokojni oče je bil uspešen glasbenik. Za seboj je
pustil kar prijeten izkupiček v smislu financ kot
posredno, neposredno ali pa vsaj sočustvovali. Še tudi besedil in zimzelenih rock komadov. Bil sem
vedno pa lahko pomagamo z darovanjem materialnih preskrbljen kot tudi moja mati. Seveda ona ni želela
dobrin, ki jih nujno potrebuje vsako gospodinjstvo, njegovega bogastva. Vedela je, da jo je na turnejah
uporabniki Si.mobila in Mobitela pa lahko pošljemo varal z “grupiji”. Iz samejezeje začela kuhati. Postala
sms sporočilo POPLAVE na številko 1919. je obilna, zafrustrirana žena. S svojo kuhinjo. In iz
Medtem ko se obupani ljudje poskušajo ponovno tega tudi eventualno izpeljala svoje bogastvo. Danes
postaviti na noge, pa jih vsak nov deževen dan je med najbolje prodajanimi avtoricami o zdravi
tako vznemiri, da si ne upajo zatisniti očesa, pod prehrani na ameriški celini. No, menije prišel fond,
vtisom minule katastrofe pričakujejo novo, saj rečne ustanovljen za izobraževalne namene, še kako prav.
struge še vedno niso povsem očiščene. Tamkajšnji Študiral sem management in pravo na dveh najbolj
prebivalci so ostali brez materialnih dobrin. Imajo prestižnih univerzah na svetu. Vedno sem želel biti
le še svoje življenje. In zanj se bojijo. Kdo ve, če samostojen in vpliven. Že v času študija, ko sem se
bodo lahko mimo spali, tudi ko bodo rečne struge še sprehajal po modnih pistah za Dolce & Gabbano,
že očiščene in utrjene. Ponovila bom vprašanje, ki sem sodeloval pri organizacijah tovrstnih prireditev.
sem ga zastavila že na začetku prispevka. Si lahko Zelo sem bil zagret, zagnan, pravi grebator. Res je,
v današnjem materialističnem svetu predstavljate, da mi je slavno ime mojih staršev prišlo velikokrat
da v trenutku ostanete brez stvari, ki vam pomenijo prav. Vsi so želeli catering in usluge moje slavne
največ? Nekateri si lahko. Nekateri so to doživeli. mame. In res. Zakaj pa ne? Bogatimo lastne žepe. In
s tem sem vzpostavil stik, biznis meje sam od sebe
posrkal vase.

Urška Krpič Brez oziranja nazaj sedaj uživam sadove svojega
[email protected] trdega dela in odrekanja. Med mirnim, popoldanskim
užitkom, polnim ustrežljivih azijskih uslužbencev,
me je prekinil zvok telefona. “George, a boš ti tudi
naslednji vikend v South Hamptonu?” je bojazljivo
spraševala mama po telefonu.
“Ne, ne bo me. Nekako sem dogovorjen s poslovnimi
partnerji, da se dobimo na smučišču nacionalnega
parka Rocky Mountains ...”, pa mama še ni odnehala

22 STUBIDU

•r-T-OOT-OT-OOOT-OOT-OT-OOT-OT-Or-T-OOT-OT-OOOT-x-OT-OT-T— OOC_)T-OT-OT-T-OOr-OT-OOT-T— OC

Oi-O^-OO'-Oi-t0rIlDJrOhliJ^<tt-)rOi
OOi-OT-OO^i-OOT-Ot-OOO-J-OOT-Ot-OO-^-OT-Ot-T-OOt-Ot-OOC

ter drezala vame, češ da bij i prav prišli moji strokovni Ogromna soba, polna starinskega lesa, mahagonij evih
nasveti na nj enem banketu, v novo naj eti bogataški vili plošč ter najboljšega ročno izdelanega pohištva. Bil
prav tam, kjer letujejo Oprah, J. K. Rowling, J. Lo.... sem v nebesih, dizajnerskih nebesih. Natočil sem si
“Če uspem pripeljati varno svoje ambicije na cilj, se kopel in se zleknil med mehurčke revitalizacijskega
naslikam pri tebi na banketu, drugače pa kontaktiraj verbenino-citrusovega tonika. Počasi sem utonil v
mojo pisarno in ti bodo poslali nekoga od mlajših globoke misli o dnevu.
partnerjev. Reci za lana, njemu najbolj zaupam.”
Graciozno sem odložil slušalko ter se prepustil (nadaljevanje v naslednji številki revije Štubidu)
prostemu popoldne vu in tajski maserki, ki me je
grobo obdelovala. Gregor Škrlj
skrij, [email protected]

TIŠINA

Tišina - ob dotiku morja in sonca.
Tišina - ob poljubu dane ljubezni.
Tišina - ob mrku.
Tišina - tvoja zame in moja zate.
Tišina mi samo še ostane, če nimam ničesar,
ne tebe, ne zvezd in ne življenja sreče.

Celebrity Resorts Hillton at Steamboat Springs je Vanja
bila destinacija, kamor sem prispel z varno vožnjo
mojega zvestega šoferja Hansa. Med raztovarjanjem
mojih potovalnih kovčkov, ki so bili dar pokojne
princese Diane, sem med ukazovanjem Hansu
zagledal Katie Holmes. Vljudno, počasi, zvezdniško
sem seji približal.
“Prav lep sončen dan se nam obeta,
ravno pravšnji za sprehod, kajneda?”
Le z viška me je pogledala ter namrščila odebeljen
obraz. Takoj se je ob njej pojavil trop osebnih
stražarjev. Obdali so jo tako tesno, da je v njihovi
sredini izginila, kot izgine šumeča tableta v kozarcu
vode.
Malce osramočen, namreč ni me prepoznala, kljub
temu da semj i organiziral promocij o nj enega zadnj ega
filmskega poloma Batman Retums, sem se podal v
notranjost luksuznega prenočišča. V glavni avli sem
stopil do receptorskega pulta in narahlo pozvončklj al.
“Pozdravljeni gospod Jager. Veseli nas,
da ste nas uspeli obiskati”, je bil osladno
prijazen vodja hotela. Godilo mi je, priznam,
ne glede, da me je prepoznal in bil neiskren.
Dogovorila sva se o vseh podrobnostih, uslužbenci
so odpeljali mojo prtljago do baročnega apartmaja.
Hansu sem dal prosto, v primem, da bi ga rabil pa
ga bom poklical po pagerju. V stilu sem se odpravil
v apartmaja na kratek počitek.

J ŠTUBIDU \ 23