Štubidu, letn. 5, št. 1, januar 2004, (štud. leto 2003/2004)

*i«r■-*z>i

- -i- : w»;‘ ; SSBS

w* <■■•••• I y*pw»wk»b
«7>j>**-r^
**&**£

y ;t*v

$$«%• y>?< js.





Tehnična navodila avtorjem:

• prispevek naj vsebuje golo besedilo brez oblikovanja (txt, rtf ali doc format)
• posredujete ga lahko na elektronski naslov [email protected] ali pustite (shranjenega na disketi) v mapi v

knjižnici Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo oz. v škatli za izpitne prijavnice
(le V primeru zaprte knjižnice)
• tudi slikovno gradivo lahko odložite v mapi v knjižnici oddelka (slike dobite nazaj!)

UREDNIŠTVO ŠTUEIDUJA VAM
Volovemletu želi velijo
LEDIH OCEN NEZAVRJk(JENlM

SEMINARSKIM, PRIJAZNIM
‘KNJIŽNIČARJEV,

Velikodušnimprofesorjev,
EOCENJ F&TOKPEIRNIC •.. IN
DRL VAMSONCE SREČE NIKOLI
NE ZAIDE ©

ŠTUB I DU

Revija študentov bibliotekarstva
Letnik 5, številka 1, januar 2004, študijsko leto 2003/2004

Sodelovali: Maja Blažič, Mitja Iskric, Miha Juteršek, Aleš Klemen, Katja Medič, Maja Miklič, Teja
Pribac, Tina Škrajnar, Gregor Škrlj, Anamarija Velušček, Tatjana Vučko

Računalniško oblikovanje: Karmen Jenič

Lektoriranje: Ana Koltaj

Elektronski naslov: stubidu @ volja, net
Internet naslov: glej Spletnico

ISSN C503-6488
Tisk: Jobo Kranj d. o. o.
Naklada: 250 izvodov

Članki v Štubiduju so izdatno honorirani (zastonj naročnina na časopis in večna hvaležnost)

Naslovnico je za Štubidu narisala Sanela Gromilič.

2
ŠTUBlDU/januar 2004-

Tole je najbrž eden silno redkih vsebina
pojavov, ki se do sedaj še najbrž m
zgodil. Uvodna beseda je dana brucom • BOBCATSSS 2003, Str. 4
oziroma podmladku. Hura za nas!!! • OBISK HRVAŠKIH ŠTUDENTOV, Str. 8
Dejstvo je, da so v uredništvu pridno • BRALNI KLUB, Str. 10
zbirali in urejali najnovejšo številko • STROKOVNO POSVETOVANJE NA OTOČCU,

V' str. 11
• KNJIŽNICA CENTRA EVROPA IN
STUBIDU-ja, ki jo imaš pred seboj.
Logično, drugače tega sploh ne bi bral. PREDPRAZNIČNO PITANJE 2002, Str. 12
• PREDPRAZNIČNO PITANJE 2003, str. 13
Ko so v uredništvu končali svoje delo in • SEKCIJA ŠTUDENTOV BIBLIOTEKARSTVA,
vse pregledali, so rekli: »Dobro je!«
Tako zdaj nastopiva še midva, da str. 14
podava svoj prispevek ter tako • MOJ KRAJ, str. 16
zaključiva (ali pa začneva) tole številko • IZPOD PERESA BIBLIOTEKARJEV, Str. 18
revije študentov bibliotekarska. Ker pa • OSTI IN VERONIKIN PRT, Str. 19
to delava prvič, je uvodna beseda malo • O VEGETARIJANSTVU IN SOJI, Str. 21
krajša in drugačna kot ponavadi. Vse
redne bralce zato prosiva za
razumevanje. (Hvala! ©)
Skratka, leto se je izteklo, zima hiti
proti nam in z njo tudi izpiti. Tako vam
želiva le še: »Novim zmagam
naproti!!!«

Podmladek uredništva

p. s. Voila! To je to! Upava, da vam bo
naša revija všeč!

GRAFIČNO PODJETJE D.O.O.,
[email protected] KRANJ

SPONZORIRANJE TISKA

ŠTU B1 DU/januar 2004

BOBCATSSS

BOBCATSSS 2003 ALI ISKANJE ANGELOV NA POLJSKEM

Nakar pani avtorcačlankaovvska protestno zapusti

Za začetek si predstavljajte nabito polno knjižnico. Potem vstane pan
oddelčno knjižnico (ne bo težko - ker že veste,
kje je in kakšna je, potem veste, da rek "trije odelčniknjižničarvrezervi in pravi: " Zdaj bi pa šli
so gužva” pri nas v knjižnici resno velja). Nekje
naprej z bralnim klubom.”
v tej čredi stoji na eni nogi (ker ni dovolj
prostora, da bi stala na obeh) pani In gručica bibliotekarjev živahno debatira o
knjigicah Jane Austen še nadaljnjih nekaj uric,
avtorcačlankaowska in svojim velespoštovanim medtem ko se pani avtorcačlankaovvska ohlaja ob
in nizko počesanim kolegom pojasnjuje plan kavi z mlekom.
poti in predračun stroškov za kam drugam kot
na Bobcatss. Zdaj pa na bistvo.
Bobcatss se je zgodil februarja in to v daljni
Poljski, natačneje v Torunu (s prstom po
zemljevidu do Varšave, potem pa malo levo, pa
se zaletite naravnost v Torun). Naslov simpozija:
»Information technology and the europian
union.« Organizatorji: Poljska in Nizozemska
(zakaj je ta podatek zelo bistven, pa v
nadaljevanju).

O pripravah pravzaprav ne bi izgubljala besed,

Potem pa! saj je razen nekaj malenkosti (težave s
Visoko dvignjena roka nekje v ozadju.
Pani avtorcačlankaowska: Prosim, spoštovani financiranjem, zbiranjem prijav, iskanjem
bibliotekar.
Visoko dvignjena roka: Proše pani najcenejšega prevoznega sredstva, težave z
avtorcačlankaowska co jest Bob mačka?
Pani avtorcačlankaovvska: Ja spoštovani kolega, rezervacijami hotela, časovna stiska
kako ste pa vi prilezli do fakutete, če ne veste
niti tega, kaj je Bobcatss!?! To spada k osnovni organizatorjev, komplikacije okoli napotnic za
izobrazbi, tako kot abeceda in UDK. Sploh pa
imate za take neumnosti tutorje, pa njih financiranje, 20 živčnih zlomov organizatorjev,
sprašujte, če že imajo živce za to.
težave s komunikacijo med organizatorji, težave

s plačilom akontizacije ...) vse potekalo gladko.

Pani avtorcačlankaovvska postane strahotno slabe
volje, vendar se nameni nadaljevati. Potem pa se
pojavijo še tri nove roke in malo kasneje še dve.
Pani avtoricačlankaovvska: Prosim, kolegi. Kaj
želite vprašati?

Pet bibliotekarjev v zborčku: Ali pani Odhod je bil že v zgodnjih jutranjih urah iz
avtorcačlankaovvska mi naprav/de niemamo ljubljanske železniške postaje. Na pot se nas je
pojma co jest Bob mačka. odpravilo: dva profesorja in štirinajst študentov.

Pani avtorcačlankaovvska postaja čedalje bolj Prvi vlak je bil O. K., pa smo ga v Celju
rdeča, lasje pa se ji postavljajo pokonci. In po zamenjali, pa je bil tudi drugi vlak O. K. glede na
nekaj sekundah je podobna velikanski kuhani to, da so bili vlaki slovenski, kar je v bistvu
rdeči pesi, ki bo vsak hip eksplodirala. Iz njenega prototip za O. K. Priznam sicer, da niso ravno
grla se naenkrat zasliši huronski: francoski TGV, ampak v primerjavi z romunskimi
"AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA ” dabldekerji so O. K.

4
ŠTUBIDU/januar 200.4

BOBCATSSS

Seveda sta bila oba vlaka za nas, junaške Ko smo torej pešačili do hotela (ker blonda ve,
bibliotekarje, ki smo vedno pripravljeni na nove kaj se splača videt), smo morali preko mosta in
dogodivščine v svetu knjižničarstva, preveč lepa takrat so moji ljubi kolegi razumeli, zakaj imam
in fina in nista čisto ni dišala po kakšni avanturi rada Poljsko. Prečkali smo most in kar naenkrat
ala Indijana Jones na se je pred nami odprl razgled kot iz pravljice.
bibliotekarski način. Mimogrede: imam teorijo, Torun je mestece iz rdečih opek, obdano z
da je svet ena velika knjižnica. To, kako ti v obzidjem na bregu Visle in pozimi po Visli plavajo
življenju gre, pa je odvisno od tvojega ledene plošče in vreme je bilo še jutranje
poznavanja UDK-ja, abecede in iskalnih megleno in sonček se je šele čisto narahlo
pripomočkov - beri: knjižničnih katalogov. Pa o prebujal. In Torun se je pokazal v vsej svoji
tej teoriji več prihodnjič! Torej smo se odpravili veličini. Mislim, da vsaj za nekaj trenutkov ni bilo
še na eno ekskurzijo po Dunaju (beri: 'To je nikomur žal, da smo v tistem mrzlem zimskem
nacionalni muzej, to je naravoslovni muzej, to je dopoldnevu po neprespani noči pešačili do hotela.
nacionalna knjižnica, to marijahilfeštrase za
šoping, zdej gremo pa jest!”). No, zvečer smo se Hotel je bil na srečo spodoben in gretje je
potem končno presedli na enega tistih avtentičnih delovalo in če odštejemo kopalnico, ki je
poljskih vlakov. poplavjala, in parket, ki je zato odstopil, je bil
hotel res bibliotekarski.
Prvi zaplet je seveda bil okrog prostora, ker sta
bili dve ležišči zasedeni, in seveda velike težave, Meni je potem uspelo pospravit bibliotekarje
kako poljskemu sprevodniku, ki ne zna ne spat, da sem si lahko ponovno ogledala meni tako
angleško ne nemško ne špansko ne francosko ne ljubo mestece in našla univerzo, kjer je potekal
italijansko ne rusko etc. dopovedati, kaj bi jaz od Bobcatss.
njega sploh rada. Ampak, ko se blondinka za
nekaj odloči, spominja na razjarjenega pitbula, Bobcatsss, 1. dan:
teh pa se bojijo tudi sprevodniki. Prvo krizo smo
uredili, kolegico bibliotekarko dali spat in meni se Najprej se je potrebno prijaviti. Nov podatek
je končno uspelo odmajat na čikpavzo. zame, ki sem bila prvič na Bobcatssu in spet
nekaj, kar bi spregledala, če ne bi bilo mojih
No, potem so se vsi bolj ali manj zabavali po kolegov, ki so že stari mački Bobcatssa. Torej,
zjutraj prijava, potem palačinke v bližnjem
svoje in proti jutru podlegli utrujenosti. V stilu kafiču in uvodna predavanja, na katerih ponavadi
vsi spijo, ker takoalitako nihče ne pove nič
gospoda Murphyja in poljskih vlakov pa se je novega. No ja, razen tega, da se je eden izmed
velikih živin nizozemskega knjižničarstva hotel
ponoči pokvarilo gretje (nisem pohvaliti s svojo poljščino, pa je na koncu naslovil
gospe z gospodi in obratno. Pa večina tega ni
vedela, da se lahko peč na drva opazila, razen Poljakov, ki so bili vljudno tiho, in
mene, ki sem se hihitala v zadnji vrsti.
pokvari) in se je skoraj celotna

delegacija slovenskih

bibliotekarjev na vlaku

prehladila (jaz kot občutljivo

južnjaško dete, navajeno na

plus 30 v najhujši zimi, seveda

najbolj in sem se potem do

konca simpozija prekladala po

Bobcatssu z rolco WC-papirja,

ker mi je vseh 10 paketkov

robčkov pošlo že do prihoda v

Torun), ampak to je bila

zanemarljiva malenkost. Potem

smo zamenjali še dva vlaka in končno prispeli v

Torun. Sledil je še en zaplet, ker je torunska

železniška postaja ena izmed dveh postaj, na

katerih se vedno izgubim in smo seveda malo

zablodili in naredili kak kilometer več kot bi bilo

potrebno.

5

STUBlPU/januar 2004

BOBCATSSS

SU30&T.

Prvemu dnevu sledi imaš pripravljeno, sploh če je treba odpredavati
velika pojedina in v tujem jeziku. In sama sem bila že tedne pred
navezovanje stikov s odhodom živčna zaradi tega, vendar pa sem na
tujimi študenti in simpoziju poslušala predavanja profesorjev, ki so
profesorji. Ker so bili z vsem opravili z levo roko in tudi predavanja
to pot eni izmed študentov, ki so predavali prvi in bili ravno tako
živčni kot jaz, pa tudi predavanja študentov, ki
organizatorjem so na simpozijih že stari mački in predavajo
Nizozemci, ti pa samozavestno in brez treme. Vsi pa so bili na
imajo, vsaj kar se koncu deležni pohvale, saj vsi prisotni na
Bobcatssa tiče, prav simpoziju vemo, koliko truda je vloženega v
poseben sloves, so nas potem povabili še Pod pripravo enega seminarja in če se ti potem malce
angele. Da ne bo pomote: Pod angeli se imenuje trese glas na govorniškem odru, to res ni tak
prav prisrčna pivnica v centru Toruna, ki je pod problem.
mestno hišo in to pivnico so si izbrali Nizozemci
za svoj glavni štab. Zvečer, ko se je potem naša Pa vendar sem, ko je napočil čas, da odpredavam
četica odločila preveriti nizozemski okus, smo bili svoj seminar, kot obsedena ponavljala tisto, kar
zelo prijetno presenečeni. Opozorilo: nikoli ne naj bi povedala in si pisala opombe in hodila gor
tekmujte z Nizozemci in Poljaki v pitju, ker vas in dol po hodniku pred dvorano z mojo rolco in si
bo naslednji dan bolela glava. besno brisala nos in preklinjala vse bogove, ki so
mene, blondinko trapasto, prisilili, da sem
Bobcatsss, 2. dan: prijavila seminar, zdaj tako huronsko trpim. In
potem so se mi na odru tresle noge in se mi je
Sporede predavanj smo dobili že ob prihodu. In tresel glas in sem mislila da bom zbežala iz
kljub zelo burno preživeti noči smo bili vsi že dvorane po dveh uvodnih stavkih. Ampak, poglej
navsezgodaj na univerzi in željno pričakovali ga zlomka, po dveh stavkih se mi je glas nehal
začetek predavanj. Od jutra do večera so tresti in moja angleščina tudi ni zvenela tako
potekala predavanja in delavnice na aktualne zanič in ljudje so me dejansko poslušali (in moja
teme. Kogar vse skupaj vsaj malo zanima, ima ekipica me je kot obsedena fotografirala - jako
občutek, da je v nebesih. Ali pa morda v peklu, moteče, če smem pripomniti). In ko sem predala
ker na vsa predavanja pač ne moreš. Tako sva jaz besedo kolegu, sem se počutila super, in ko sem
in moja rolca WC-papirja divjali z enega potem poškilila med poslušalce, so mi kolegi
predavanja na drugega, vmes pa še jedli in skočili signalizirali, da je bilo O. K.
vsake toliko na internet. Skratka, na trenutke je
spominjalo vse skupaj na kak ameriški akcijski Če koga zanima, kaj se je zgodilo z mojim trdnim
film. In zvečer sva se z rolco WC-papirja znova sklepom, da nikoli več referata na Bobcatssu:
izmučeni odpravili Pod Angele napolnit baterije približno 10 minut po koncu predavanja sem si
(zanimivo, da je zvečer moja rolca počivala v premislila in letos grem v Rigo z novim
nahrbtniku). seminarjem.

Bobcatsss, 3. dan

Bobcatss je simpozij, No, priznam, da sem preostanek predavanj potem
prešpricala in sem šla v šoping s tistima dvema, s
ki ga študentje
katerima pišem letos
pripravijo za seminar. Še vedno sem
blondinka in nagraditi se
študente. Večino je po težkem dnevu tudi
treba.
predavanj pripravijo

študentje in večina

poslušalcev je tudi

študentov. Nastop Gala večerja zadnji dan:

pred nekaj več kot Super.

tridesetimi ljudmi je Rezultat: En zvit gleženj.

zagotovo zelo Posledice: Odkrivanje

stresno doživetje, ne skrivnosti poljskega

glede na to, kako zdravstva.

dobro predavanje

6

ŠTU B IDU/januar 2004

BOBCATSSS

mmmmteia

Konec koncev se je vse lepo izteklo in bolnico Vam pa, na žalost ali pa na srečo, ne morem
smo poslali spat (pa me baje ni ubogala). No, povedati nič, ker sva midve z mojo rolco
sama sem imela še par opravkov na zaključnem odpujsali po svoje še malo po Poljski. Sem pa
večeru Pod Angelom, pa sva jo z mojo rolco WC- slišala, da so se precej zabavali, pa da gretje ni
papirja mahnili tja in Nizozemci so zopet crknilo na spalniku, temveč da so verjetno hoteli
opravičili svoj sloves glavnih žurerjev na opravičiti prejšnjo vožnjo in so jih pomotoma
Bobcatsss-u. skoraj skuhali.

Odhod domov. Skratka Bobcatsss bo letos v Rigi in upam, da
bodo slovenski bibliotekarji v vsaj taki udeležbi
kot lani.

The Joke's on us

How many academic librarians does it take to How many libraiy managers does it take to
change a light bulb?
change a light bulb?

Just five. One changes the light bulb while the At least one committee and a light bulb strategy
other four form a committee and vvrite a focus meeting and plan.
letter of protest to the Dean, because after ali,
changing light bulbs IS NOT How many librarians does it take to screw in a
Professional work! light bulb?

How many catalogers does it take to screw in a Four, one to install it and 3 to test it in staff mode
light bulb? for 3 months before the patron can
use it.
Just one, but they have to wait to see how LC does
it first. How many library technicians does it take to
change a light bulb?
How many reference librarians does it take to
change a light bulb? Seven. One to follow approved procedure, and six
(with a perky smile) "Well, I don't know right off- to review the procedure, (eight if you
hand, but I know where we can look count the librarian they ali report to.)
it up!”

7

ŠTUBlDU/januar 2004

OBISK HRVAŠKIH KOLEGOV

X2ap35IE?tCUeJ£

Ni tako daleč, odkar so nas obiskali hrvaški
kolegi, in še vedno se spominjam tistega vročega dne,
ko so se z avtobusom iz Osijeka in Zagreba pripeljali na
obisk in ogled naših znamenitosti. Tako je 9. 5. 2003 na
Filozofski fakulteti (Oddeleku za bibliotekarstvo,
informacijsko znanost in knjigarstvo) v 5. nadstropju
potekal sprejem študentov z Oddelka za bibliotekarstvo
in informacijsko znanost v Zagrebu in Oddelka za
knjižničarstvo Pedagoške fakultete v Osijeku. Že
večkrat izpeljane obiske smo poimenovali Izmenjava
Ljubljana - Osijek - Zagreb. Upam, da se bo tradicija
nadaljevala tudi z bodočimi generacijami študentov.

Letošnje izmenjave se je udeležilo sedemdeset hrvaških
in slovenskih študentov, trije hrvaški profesorji: prof.
Tatjana Aparac-Jelušič, asist. Sanjica Faletar, prof.
Aleksandra Horvat ter gostujoči profesor iz Kanade.
Sprejema so se udeležili tudi prodekan Filozofske
fakultete doc. dr. Jože Urbanija, doc. dr. Primož Južnič,
doc. dr Alenka Šauperl, doc. dr. Maja Žumer, asist. mag. Polona Vilar in gostujoči profesor Saye
(ZDA). Rada bi se vsem skupaj zahvalila za dobrodošlico in prijeten sprejem hrvaških kolegov.

BI^EZBOŽJE I. BEEZBOŽfE II.

Želodje rdeč [Pridem na obiski nečrevesna
za vogalom oblačnosti in se ljubiva v rji oktobra

Iger sprehajam psa dvobarvnagroteskna princesa
in vsa pomladprihaja mi pred drugo prinese kavo
v svoji skromnosti na obiska stopim hitreje v begu pred
zaboji dlmerike se sončijo
v študentskih naporih vere besedami prostovoljca, ki prodaji
pojdite in se čistite. vero: Ifree Coca-Cola.
kfree. 9jo priče!

gf i*’.1 .— v Ljubezen je edini
požar, pri katerem
,Ce hoče človekiprehoditi 'fj
ostanejo gasilci
10.000 korakov mora nraznih rok..

•v . začweti s prvim.

'"V-: — ■>. • ;

8
ŠTUBIDU/januar 2004

OBISK HRVAŠKIH KOLEGOV

Po uvodnem govoru in sprejemu prodekana prof. Urbanije ob 11-ih smo študentje FF-ja
predstavili študij in življenje na naši fakulteti. Po izmenjavi nekaj besed med profesorji in daril med
fakultetami smo goste pogostili ter jih obdarovali z mapo, v kateri so našli vse prospekte o Ljubljani,
kemične svinčnike in obeske za ključe, ki jih je sponzorirala Slovenska nacionalna turistična organizacija.
Tujim profesorjem smo izročili majice z napisom logotipa Slovenije. Nato smo si vsi skupaj ogledali
Filozofsko fakulteto. Temu je ob 13-ih sledil ogled NUK-a in kosilo. Študentje smo vsi skupaj preživeli
prijetni urici na skupnem kosilu in prijetnem kramljanju. Po kosilu smo si najprej ogledali Centralno
tehniško knjižnico. Kamor smo ob pomoči ge. Smiljane Pejanovič, ki nas je vodila skozi zbirko CTK-ja,
peljali hrvaške kolege. Nato smo si ogledali Ljubljano in Delavsko knjižnico v dveh skupinah. Skupini sta
se kasneje zamenjali in si ponovno skupaj ogledali knjigarno Konzorcij.

Ob 19-ih pa je sledilo poslavljanje, izmanjave naslovov in odhod hrvaških študentov.

Obisk hrvaških kolegov mi je veliko dal in tudi v bodoče upam, da bodo izmenjave redno potekale, saj na
takšen način lahko dobimo možnost za boljše sodelovanje s sosedi. Tudi naši študentje bi se lahko v
večjem številu pridružili in se odprli navzven. Mogoče se bo kateri od teh študentov odločil študirati v
sosednji državi?

Anamarija Velušček

9

ŠTUBIDU/januar 2004

BRALNI KLUB

Klub na našem oddelku slikarja. Kmalu postane
deluje že nekaj let,
obiskujemo pa ga tisti, ki nenadomestljiva med služabnicami
nam je tovrstno druženje
pomembno tudi sicer na in ženskami v hiši, ker gospodarju
fakulteti. Seveda bralni klub
obiskujemo zaradi knjig, ki pomaga pri slikanju s tem, da mu
nam včasih cel teden 'hodijo
po glavi', dokler se ne pripravlja barve, pospravlja atelje
izpovemo v družbi, dokler ne
izlijemo svojih čustev na itd. Zato si poleg garanja nakoplje
mizo v knjižnici. Včasih
pride do dolge razprave, ljubosumje in jezo vseh žensk.
predvsem zato, ker smo
knjigo drugače interpretirali Težave ji povzročajo tudi otroci v
kot naš sogovornik.
hiši. Nerazumevanje doživlja tudi s

strani staršev, ki ne razumeta, kaj

doživlja hči. Oporo pa najde pri

mesarju Pietru, ki je do nje prijazen

ne glede na njene skrivnosti v zvezi

s slikarjem.

Število obiskovalcev Poskuša ohraniti njeno čast in
nedolžnost, saj so bile služabnice
bralnega kluba je od deset prepuščene moški sli. Življenje
zanjo postane nevzdržno, ko jo
do dvajset. Razloge za gospodar na željo lokalnega velikaša
uporabi kot model na sliki. Ko je
razglabljanje glede vsebine slika dokončana, jo vidi slikarjeva žena in v očeh
družine je Griet dekle najslabše vrste. Pobegne v
knjig smo iskali v kar nekaj knjigah, kot so Iluzije naročje mesarja, bodočega moža. Čeprav je na nek
način izgubila nedolžnost, zaživi normalno življenje,
Richarda Bacha, zdaj aktualni Alamut, Oliver Twist, ker se oprime rešilne bilke.

Ženska francoskega poročnika in zadnja Dekle z

bisernim uhanom. Da boste dobili vtis, o čem se

pogovarjamo, vam bom predstavil zadnji dve knjigi.

Knjigo z naslovom

Ženska francoskega Kakšno pa je bilo življenje resničnega modela?
Ali je bila Griet nesramna do mesarja, saj jo je
poročnika je leta 1967
navsezadnje on rešil?
napisal znan angleški Zakaj ni že prej pobegnila, pa morda ne bi izgubila

pisatelj John Fowles, svoje časti?
Slikar je vzvišen nad življenjem navadnih
umestil pa jo je v ljudi. Način, kako preiskuša Griet, namiguje da je
slikanje zanj nekaj, česar ne razume vsak, temveč
angleško viktorijansko le izbranci, med njimi tudi Griet. Ne trdim da to ni
res, le sprašujem se, kakšen je bil on v resnici? Tako
okolje v 19. stoletje. V egocentričen in brezbrižen kot v knjigi?
Ste zdaj razumeli, kaj počnemo na Bralnem
tem obdobju so bili glavni klubu?

junaki ujeti v družbena

pravila in norme precej bolj kot smo mi danes.

Glavna junakinja Sarah se nesrečno zaljubi v

francoskega poročnika in se ranjena in užaljena

odloči ostati to, kar je vedno bila, izobčenka družbe

in opomin le-tej. Zanjo pravila in norme ne

obstajajo, namenoma jih ignorira. Charles ji želi Vesel sem, če sem vas uspel navdušiti za
obisk bralnega kluba, ali pa vsaj za to, da se boste
pomagati, vendar le sebi 'skoplje grob'. Charles lotili kake knjige - seveda, da bi jo prebrali in ne kaj
drugega.
spregleda, kakšno plehko življenje ima sam, in

zapusti zaročenko

Ernestino, misleč, da bo odrešil Sarah Miha Juteršek

revščine in bede. Vendar konec ni tako srečen in v

nas pusti veliko dvomov in vprašanj. Ali je Charles VZPENJAJOČA SMRT Q
naredil neumnost, ko je zapustil zaročenko? Ali pa

se je le odločil, da bo živel pristno, brez Vlačim se po robu ~ pot
viktorijanskih pravil? Zakaj je Sarah zavrnila nikamor.
Charlesa kot 'princa na belem konju’? Ker potem kot
opomin družbi ne bi več obstajala. Ker hoče biti Ena sama stopinja premika bi

svobodna eksistencialistka s svojo osebnostjo. pomenila opredeljenost.

Eksistencialistka je tudi Griet v knjigi Dekle Ali se kaj ustrašiš, ko sem mirna
z bisernim uhanom. Vsebina knjige je izsek iz in ne robantim? Jaz se vedno.

J

življenja slikarja Johannesa Vermeera. Kot

šestnajstletnica gre za služkinjo k družini tega

10 —

ŠTL'BIDU/januar 2004

ZB DS

V ponedeljek, 20. oktobra 2003, smo se 4 študentke in 1 Mi smo bili najbolj veseli prvega odmora, med katerim smo
študent sredi noči ob 6.00 odpeljali proti kraju letošnjega KONČNO prišli do nujno potrebne kave (glej, kdaj smo šli iz
strokovnega posvetovanja ZBDS (Zveze bibliotekarskih Ljubljane).
društev Slovenije) 2003.
Preostanek dopoldneva smo preživeli v dvorani Hotela Šport
Po uspešni izognitvi dvema prometnima nesrečama na Otočec (4 zvezdice), kjer smo med drugim poslušali ZELO
avtocesti, ki je trenutno v gradnji, in potem, ko smo v Novem zanimivo predavanje o managementu. Predavatelj dr. Mitja
mestu pobrali še našo kolegico Nino z Dolenjske, smo prispeli Tavčar iz Fakultete za management nas je poučil o
na dolenjski biserček blizu Novega mesta - na Otočec. Nismo zanimivostih in zvijačah dobrega managementa. Če citiram
še uspeli poskusiti dolenjske jutranje kavice, že so se tri pridne njegovo misel: "Vsi smo manjši in večji Robinzoni!” BTW: Po
študentke (Maja, Mira in Nina) odpravile na delo in vsem njegovem je Robinzon postal manager, ko je dobil Petka (za
udeležencem delile velike plastične mape, ki so vsebovale vse boljše razumevanje preberite knjigo Robinson Crusoe, ki jo je
potrebno za aktivno sledenje strokovnemu posvetovanju napisal Daniel Defoe).
(koristen zbornik posvetovanja, kemični svinčnik, obsežen
prazen blok, propagandni material, ...). Po tem zanimivem predavanju smo si študentje privoščili kosilo

Udeleženke in udeleženci smo lahko izbirali med zelenimi oz. (na bone) v kitajski restavraciji in tako smo se polnih želodčkov
vijoličnimi mapami. Nekateri so modrovali, da so vijolične za
"punčke", zelene pa za "fantke". Drugi pa so prvo tezo zavrgli in zadovoljnega obraza vrnili v konferečno dvorano, kjer smo
in trdili, da so zelene mape namenjene "zelencem" (s tem niso
mislili na kuščarje, temveč na nas - študente in študentke), torej zopet prisostvovali bolj ali manj zanimivim predavanjem o
začetnikom, vijolične pa naj bi bile za "stare mačke in
mačkone" (komentarje nepotreben). viziji razvoja knjižničarstva v Sloveniji (to je bil tudi naslov

Po izbiri "pravilnih" map, predvsem glede na to, katera je posvetovanja ZBDS 2003). Precej je bilo govora o posledicah
našim očem najbolj ugajala, seje pričel kulturni del. Tri dekleta
iz Glasbene šole Črnomelj so nam pridruževanja Slovenije v EU za bibliotekarsko stroko. Med
na prečne flavte zaigrale nekaj
skladb. drugim so govorniki poudarjali, da se morajo slovenske

Po pozdravnih govorih nekaterih knjižnice razvijati, iti v korak s časom. Predpogoj, da to
pomembnejših gostov (študentje
nismo bili med njimi), predvsem dosežemo, pa so dobro izobraženi kadri. Torej drage kolegice
tujih gostov iz Bosne in
Hercegovine, Avstrije in Amerike in kolegi, brž na delo in kvalitetno študirat - to pa se počne tudi
(naš Jerry ©), so sledile podelitve
Kalanovih nagrad (med nagrajenci tako, da se udeležuje strokovnih posvetovanj, srečanj
sta bili tudi prof. Silva Novljan in
prof. Polona Vilar - bibliotekarjev, ekskurzij,
ČESTITAMO!) in Čopovih
diplom. bralnega kluba, Bobcatssa,

kofetka s starejšimi študenti in

študentkami naBINKU ...

Če povzamem: dan je bil
presenetljivo zanimiv in končal
se je s super gala večerjo v elitni
restavraciji Tango, kjer smo ga
žurali do naslednjega dne (btw:
tudi s profesoricami;)

STROKOVNA
POSVETOVANJA SO EN

VELIK ŽUR!!!

Maja Blažič

11

ŠTOBIDU/januar 2004

m NAŠIH KNJIŽNIC m HODNIKOV

KNJIŽNICA V Zato si v Centru Evropa Kot del Centra Evropa deluje tudi
INFORMACIJSKEM prizadevamo v čim krajšem času knjižnica, ki je odprta javnosti v
CENTRU DELEGACIJE posredovati razumljive in izčrpne času odprtja centra.
EVROPSKE KOMISIJE V informacije o politični ureditvi,
pravnih, ekonomskih in ostalih Knjižnica Centra Evropa šteje
SLOVENIJI vidikih delovanja Evropske unije. trenutno več kot 6.000 enot
(1. del) Informacije lahko dobite osebno, v gradiva, ki so tematsko urejene.
prostorih Centra Evropa, po Urad za publikacije Evropske unije
Center Evropa, informacijski telefonu, po navadni ali elektronski (EUR-OP) je svoje publikacije
pošti. razdelil na sedemnajst področij, teh
center Delegacije evropske smo se držali tudi pri urejanju naše
knjižnice. Sedemnajstim področjem
komisije v Sloveniji, je že več V Centru Evropa ponujamo: smo dodali tri nova: Slovenija in EU
ter Phare, poleg tega pa se
kot tri leta eden izmed Informacijske brošure, zloženke najraznovrstnejše gradivo nahaja še
v področju Razno. Na naših policah
pomembnih ponudnikov in ostalo gradivo o evropskih so zbrane knjige generalnih direkcij
Evropske komisije in knjige urada
informacij o Evropski uniji. Je institucijah, politikah in EUR-OP, ki ga v Sloveniji zastopa
GV založba iz Ljubljane. Ena glavnih
odprt prostor za najširšo programih v slovenskem jeziku značilnosti naše knjižnice je
večjezičnost, kar pomeni, da je na
javnost, v katerem lahko in v več uradnih jezikih držav knjižnih policah Centra Evropa
mogoče najti publikacije v več
zainteresirani dobijo odgovore članic Evropske unije, jezikih držav članic EU. Obiskovalci
Centra Evropa lahko knjige trenutno
na najrazličnejša vprašanja v dostop do evropske zakonodaje. prebirajo le v čitalnici, v zgornjem
prostoru Centra Evropa.
zvezi z Evropsko unijo, njeno
Maja Miklič
zgodovino, institucijami in Obiskovalci Centra Evropa lahko:
prebirate evropske časopise,
politikami ter slovenskim brskate po evropskih
podatkovnih bazah in spletnih
vključevanjem v Unijo. Je tudi straneh,
študirate ob uporabi gradiva iz
informacijsko središče, kjer se knjižnice in
se udeležite predavanj, okroglih
vrstijo različnijavni dogodki. miz ter drugih dogodkov.

Slovensko "okno v Evropo" je za
vsakogar, ki ga EU zanima, odprto
37 ur na teden. Omogoča dostop do
ključnih vsebin, dokumentov in
naslovov Evropske unije. V Sloveniji
- bodoči članici Unije - potrebujemo
hiter in preprost dostop
do najrazličnejših
podatkov o njej.

PITA M ir

Kot je na BINK-u že v tradiciji, smo tudi lanskoletni 2. letniki v četrtek 19. decembra 2002 organizirali
predpraznično pitanje. Že dan pred glavnim dogodkom smo s skupnimi močmi praznično okrasili učilnico 528 in

prostor pred njo.
Torej, tisti četrtek smo na poti na faks na zelenih busih z vsemi vrečkami in škatlami vzbujali pozornost pri
someščanih, ki niso imeli pojma, od kod prihajajo prijetne vonjave. Ko smo uspeli končno prinesti vse potrebno
na kraj dogodka, smo pred učilnico 528 nagužvali mize in na njih postavili slastno dišeče sladke specialitete iz
kuhinj naših dragih mamic (Na mamah svet stoji!). Namreč študentke in študentje 2. letnika na BINK-u so se v
dobro vseh študentov potrudili in na dotični dan prinesli domače piškote, pecivo, rulade,... Tisti, ki pa niso imeli
možnosti ustvarjati v svoji kuhinji, so se napotili k dobremu sosedu in nam priskrbeli sok, čips,... Pitanje je zelo
uspelo in privabilo številne študente FF(nekatere tudi večkrat) in profesorje ter profesorice. Edina profesorica, ki

ni prišla samo okušati sladke dobrote, ampak nas je tudi prijetno presenetila s svojimi piškoti iz rjavega
sladkorja, je bila prof. Alenka Šauperl. Upam, da bo takšnih pojedin na našem oddelku čim več!

P. S.: Naš sošolec Miha Juteršek pa nam je celo izdal recept za čokolado, ki ga je preizkusil in nam izdelek
prinesel v pokušino ravno na predprazničnem pitanju©.
Maja Blažič

12
ŠT U B: 1D U/j anuar 2004

Hip hip hura za prof. Šauperl Njam, njam, njam ...

13

SrilBlDU/januar 20.04

SSB

SEKCIJA so sledili izvolitev predsedstva in delovnih članov,
ŠTUDENTOV kratek pregled finančnega poročila in obračuna
BIBLIOTEKARSTVA 2002 in vsebinskega plana dela. Za člane
predsedstva SŠB so bili izvoljeni: Maja^ Blažič
(SŠB) (oktobra 2003 je postala predsednica SŠB) kot
namestnica in tajnica, Katarina Seliger kot
Najprej čestitke novi predsednici Sekcije študentov blagajničarka in Aleš Klemen kot svetovalec
bibliotekarstva, Maji Blažič. Vem, da je predsedstva. S predavanjem smo prisotni dobili
predsedstvo sekcije v dobrih rokah z novimi idejami možnost vpogleda v dejansko delovanje
in zagonom. Rada bi se zahvalila tudi vsem vam za bibliotekarske stroke, od delovanja knjižnic pa vse
zaupanje in vso pomoč ob vodenju Sekcije do razvoja in organizacije bibliotekarstva v
študentov bibliotekarstva. Tako kot vsi novi začetki Sloveniji.
mi je moj mandat prinesel veliko presenečenj,
novih dogodkov in težkih odločitev. In čeprav je bil Sekcija združuje in povezuje študente
kratek, upam, da je vsak izmed vas našel kaj bibliotekarstva na Oddelku za bibliotekarstvo,
zanimivega. informacijsko znanost in knjigarstvo (dalje BINK),
saj se v okviru sekcije izvajajo številni projekti pri
Vem, da je bilo že veliko napisanega o Sekciji katerih se študentje spoznavamo in sodelujemo
študentov bibliotekarstva, a z vsako novo med seboj. Z aktivnim sodelovanjem pri različnih
generacijo prihajajo nova vprašanja in projektih si širimo obzorje znanja, katerega ne
nerazumevanja v zvezi s tem. Upam, da vam bodo moremo pridobiti pri samem študiju. Z udeležbo na
tele vrstice odgovorile na čimvečje število raznih seminarjih in strokovnih posvetovanjih ter s
vprašanj. pomočjo pri organizaciji le teh, stopamo v korak s
časom, ko se Slovenija pridružuje EU in
Sekcija študentov bibliotekarstva deluje v okviru mednarodnemu sodelovanju.
Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, tj. ZBDS. V
to zvezo so združena bibliotekarska društva Vodstvo bibliotekarske stroke nas podpira in nam
različnih področij Slovenije in se zaradi lažjega finančno pomaga pri izvajanju projektov, pri
delovanja deli še na različne sekcije: katerih bi vsak izmed nas našel nekaj zase.

Sekcija za splošne knjižnice,Sekcija za šolske Vsako leto ponovno sestavimo vsebinski plan za
knjižnice, Sekcija za visokošolske knjižnice, Sekcija naslednje leto. Tako je bil za leto 2003 pripravljen
za specialne knjižnice, Sekcija za potujoče naslednji plan:
knjižnice in seveda na Sekcijo študentov
bibliotekarstva. • računalniki na Oddelku za bibliotekarstvo,
informacijsko znanost in knjigarstvo
Člani sekcije so vsi študentje bibliotekarstva
Univerze v Ljubljani, ki so hkrati včlanjeni v eno • izmenjava Ljubljana - Osijek - Zagreb
izmed področnih bibliotekarskih društev Slovenije • posodobitev Spletnice
(primorsko, ljubljansko, mariborsko, koroško, • nastanek spletne strani SŠB
dolenjsko, celjsko, gorenjsko in pomursko). Za vse • kreiranje študentovske revije Štubidu
željne znanja o delovanju zveze in sekcije je na • ogledi Ljubljanskih knjižnic (NUK-a)
voljo Statut, pravilniki in poslovniki Zveze • strokovna ekskurzija po Italiji
bibliotekarskih društev Slovenije, ki ga najdete • piknik bibliotekarjev.
tudi na spletni strani ZBDS-ja (www.zbds-zveza.si).
Projekti se odvijajo tekom leta, zato o tem le na
Delo v letu 2003 smo začeli 6. marca z gostjo na kratko.V akciji Računalniki za študente na našem
sestanku Sekcije študentov bibliotekarstva ga. oddelku se še vedno iščejo rešitve. Izvedba drugega
Smiljano Pejanovič (predsednico DB Ljubljana) ki se dela Izmenjave Ljubljana - Osijek Zagreb (vse
je zelo potrudila in nam poleg izčrpnega podrobnosti v članku Maje Blažič) je bila
predavanja priskrbela tudi material o ZBDS-ju in opravljena. Hrvaški študentje so nas obiskali v
DBL-ju (Društvo bibliotekarjev Ljubljana) ter petek, 9. maja. Bilo je zelo prijetno srečanje in
možnost včlanitve na Filozofski fakulteti. Rada bi sklepale so se nove vezi. Hkrati bi rada pohvalila
se še enkrat zahvalila za takšno sodelovanje. Temu vse sodelujoče, saj so se res potrudili. Ne smem
pozabiti na Spletnico, za katero se skrivajo zelo
prizadevni študentje in jo stalno obnavljajo.
Seveda je v planu tega poletja tudi ureditev
Spletne strani sekcije študentov bibliotekarstva.
Zraven vabim vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati,
da se nam pridružijo.

14
ŠTU HIDU/januar 2004

Tudi za revijo, ki jo ravnokar držite v rokah, je Nismo pozabili niti na piknik bibliotekarjev, ki je
potrebno veliko deta in ob tej priložnosti želim zaradi hladnega vremena odložen (iščejo se malo
novemu uredništvu še veliko uspehov in veselja pri toplejši prostori). O datumu in lokaciji boste
izdajanju in urejanju Štubidu- ja. Glede ogledov obveščeni takoj, ko se bo našla rešitev. Vsi ste lepo
ljubljanskih knjižnic potekajo še pogajanja. Pri vabljeni še posebej pa bruci, ki vas vse pričakujem,
tem je pomembno, da imamo kot študentje da malo pokramljamo, si izmenjamo izkušnje in vas
bibliotekarstva bolj strokovne oglede (oglede z zaprisego sprejmemo medse.
namenjene stopnji poslušalca). Na dan odprtih vrat
v NUK-u (16. oktobra 2003) pa so se še posebej Torej, pazljivo spremljajte plakate na oddelku in
potrudili v ICB-ju (Informacijski center za obvestila na bibliokomunikaciji, pišite na
bibliotekarstvo) in prav lepo sprejeli vse študente [email protected] ali se nam kar pridružite
BINK-a. polni idej in energije.

Strokovna ekskurzija po knjižnicah v Italiji je bila Želim vam še veliko toplih, pestrih in pri študiju
odpovedana zaradi premajhnega zanimanja in uspešnih dni.
preložena na jesen 2003. Kasneje je bila sprejeta
odločitev, da bomo študente letos popeljali na Anamarija Velušček
Dunaj. Zadnje izkušnje pri projektih so bile zelo
slabe, saj sem ugotovila, da se študentje ne Presenečenje je še večje, ko se pred očmi
zanimajo za dogajanja na oddelku. Če se vam zdijo slavljenke znajde torta...
dosedanji projekti napačni, vas vabim, da se nam
pridružite z novimi idejami za novo študijsko leto,
drugače lahko le namignem, da lahko z udeležbo na
katerem od projektov veliko pridobite.

KAJ SE JE TISTEGA LEPEGA
DNE DOGAJALO MED IN PO
URI INFORMATIKE V 532 ...

Začelo se je s Katarina si je
»seminarsko med pihanjem
zaželela, da bi
nalogo« imela vsaj za
tretješolke
Nataše, ki ni bila trohico bolj
seminarska normalne
naloga, ampak sošolke; od
| na prosojnicah presenečenja je
'i napisano voščilo komaj ušla srčni
za sošolkin kapi...
rojstni dan ...
15
Bibliotekarka
Katarina je
seveda do konca
presenečena.
Pričakovala je
seminarsko,
sedaj pa ...

voščilo!

Š.TIJB1D U/jatuiar 2(104

MOJ KRAJ

Beltincev daje tudi novozgrajeno naselje
"Jugovo" z novim otroškim vrtcem,
trgovinami ... V bližnji prihodnosti pa
bodo Beltinci dobili tudi terme.

Se še spomnite, ko ste stopili prvič v zgradbo Beltinci bi naj bili mesto že od
fakultete, polni pričakovanj, novih dogodivščin ... 16. stol., vendar vsak, ki živi tu bo rekel,
Spoznali ste tudi nove ljudi - svoje sošolce, ki bodo z da so vas, nekateri pa vam bodo
vami preživeli naslednjih nekaj let. Tudi sama se odgovorili, da so trg. Čeprav so kot mesto
prav dobro spominjam tega. Najprej vprašaš svojega bodo ljudje užaljeni, če jih ne boste na
levega in desnega soseda po imenu, potem pa od kod cesti pozdravili. Tako kot je na vasi, tudi
prihaja. Ko so mene vprašali od kod sem, sem tu skoraj vsak vsakega pozna, tako da
odgovorila: »Iz Beltincev.« Takoj zatem je sledil skoraj nič ne ostane dolgo skrito ostalim sovaščanom
začuden obraz in vprašanje: »Kje je pa to?« »V oz. someščanom.
Prekmurju,« je bil moj odgovor, »blizu Murske
Sobote.« Nekateri so se potem spomnili, da so že Če še niste bili v Prekmurju naj povem nekaj
slišali za Beltince, drugi pa še vedno niso imeli besed tudi o njem. Tu boste našli termalna kopališča
pojma. v Moravskih Toplicah, Lendavi, Banovcih in tudi v
Radencih, kjer se lahko sprostite in si naberete novih
Pravljica o nastanku Beltincev: "Nekoč pred moči, vinograde v lendavskih goricah, Filovcih,
mnogimi leti je bila zemlja, kjer se danes nahajajo Strehovcih, Dobrovniku; uživate lahko v naravi -
Beltinci, porasla z bukovimi in hrastovimi gozdovi. greste na izlet na Goričko, kjer lahko v Selu vidite
Skozi te prostrane gozdove je bila speljana cesta, ki znamenito rotundo, pri Gradu pa največji grad v
je vodila od Murske Sobote skozi naš kraj naprej v Sloveniji s 365 sobami; obiščete evropsko vas
Dobrovnik in Doljno Lendavo. V teh prostranih štorkelj Veliko Polano in si še hkrati ogledate muzej
gozdovih so se skrivali roparji, ki so potnikom in Miška Kranjca, lončarske obrti v Filovcih,
trgovcem odvzemali blago. Naropano blago so Pečarovcih in Tešanovcih ter še druge domače obrti
roparji odnašali v svoja skrivališča. Da so lažje našli (pletenje izdelkov iz slame).
pot v gozdovih do skrivališč, so si
naredili bel stolp, ki so ga imenovali Gotovo ste že slišali, pa še niste obiskali: v
Belatinec." Bogojini si lahko pogledate Plečnikovo cerkev, v
zibelki kasaškega športa v Ljutomeru pa lahko
Beltinci kot kraj so veliko obiščete kasaške dirke. Nad čim boste verjetno
naselje, ki ga domačini še delijo na presenečeni, pa je prijaznost in gostoljubnost ljudi.
"spodnji" in "gornji" konec. "Spodnji"
del vasi, jugovzhodni del, je zvečine Ker smo mladi in se
kmečki predel, v "gornjem" predelu radi zabavamo, vam moram
vasi, imenovanem center pa je cerkev, povedati, da se lahko zabavate
stara šola, grad, trgovine, tovarna v diskoteki M3 v Beltincih. Če
pletenin Beltinka, nova pošta, pa ste z družbo, pa greste lahko
gostinski lokali, zdravstveni dom z v kak lokalček, vendar boste na
lekarno, gasilski dom s policijo, koncu vseeno pristali v
diskoteka (kjer je poskrbljeno za diskoteki. Razen v Beltincih, so
zabavo) ... V bivšem parku je na diskoteke še v Murski Soboti v
zahodnem delu zgrajen sodoben Diani, v Fikšincih je Svings
športni park. Sodobnejši videz Club, v Ljutomeru Oxigen,
Country klub Fortuna v Doljni
Bistrici. V nekaterih vaseh pa
imajo gostilne še DJ-je in
nastope slovenskih in hrvaških
skupin, npr. gostilna Pri
Studencu v Nedelici. Te so
skoraj kot diskoteke, v katerih

16
ŠTUBIDU/januar 2(10,4

MOJ KRAJ

lahko plešete. Če ste v dobri družbi (kar seveda ste), HHMNMNH
pa ni problem za zabavo, saj jo lahko imate kjer koli.
Za vse zaljubljene in tudi tiste, ki še boste, pa vam Na sliki je pozvačin, katerega tudi srečate na
svetujem sprehod po otoku ljubezni v Ižakovcih. festivalu. V pozvačina se obleče moški, ki vabi na
poroko. Na sebi ima klobuk, na vrhu klobuka ima
Če nameravate poletje preživeti v Prekmurju, razna peresa in umetne rože. Okrog vratu ima gazo,
vam predlagam, da se pozanimate, kdaj imajo v na suknjo pa mu ovijejo dve brisači, na katere
katerih vaseh kake prireditve, kot so npr. Mednarodni pritrdijo raznobarvne trakove in rože, pod kolenom
folklorni festival v Beltincih, Ciglarski dnevi na pa si še priveže zvončke. S sabo ima tudi dve čutari:
Melincih, Btiraški dnevi v Ižakovcih ipd. Na teh v eni nosi vino, v drugi pa proso in platneno torbo, v
dnevih boste pobliže spoznali navade in običaje kateri ima kruh. K njegovi opravi spadajo še rog ali
prekmurskih ljudi. trobenta, sekirica, na kateri je ježeva koža, ter
zemljevid, ki je praviloma list popisanega
časopisnega ali navadnega papirja.

Naj vam opišem potek Folklornega festivala. Naj zaključim s povabilom, da pridete in si
Vsako leto se v zadnjem tednu julija v četrtek prične ogledate te naše kraje.
Mednarodni folklorni festival, ki ima že 30-letno
tradicijo, na katerem gostujejo folklorne skupine iz Tatjana Vučko
Slovenije in ostalih evropskih držav. V četrtek lahko
uživate ob zvokih tamburaških skupin, v petek si v fALASMtti
beltinskem parku lahko ogledate nastope tujih
folklornih skupin; v soboto pa prikazujejo vasi iz Deklica: marjoka?
beltinske občine stare običaje in domače obrti, ‘Kcfoje spravil vjoljotroka?
poskusite lahko domače prekmurske jedi, prisluhnete Kdo mu hudoje storit?
ljudskim pevkam, zvečer pa etno skupinam. V Kdo nasmetije v sebi zatajili
nedeljo, ko se zaključi festival, pa je praznik
slovenske folklore, saj se predstavijo slovenske Kseje v redu.
folklorne skupine. Lažemo v obraz.
Okrutni.
‘Deklda pa vse občuti.
Deklica se zate muči.

Jutri zopet sonce vzide.
Kaj nasmeti se ti ne skrije,
naj objem bo res krepak,
svet v trenutku bo bogat.
‘Bogatejši vsakokrat,
ko ponudiš roko — imaš rad.

Daj nasmeti otroku!
Daj nasmeti sosedu!
Dajga vsemu svetu -
ne zadržuj srca v oklepu,
(jlejjo - deklico veselo.
Zopet sonceje v oči ujelo!

K. K

17

ŠTFBlDU/januar 2004

IZPOD PERESA BIBLIOTEKARJEV

1. POKLON

Zunaj je že trda tema, niti lune ni na nebu. Pod vrati v Njegove oči - polja življenja,
tretjem nadstropju študentskega doma se vidi luč. V sobi zrcaljenje časa, zgodovine, trpljenja,
za mizo sedi študentka, zatopljena v branje strokovnega polnost nedolžnosti, spomin na slo,
članka. Zraven pa ji pod prste gleda sostanovalec. gotovina prihodnosti, življenja, Iti bo.
»Hej... Martina?«ščž
»Kaj je Boštjan? Ali ne vidiš da berem?!« mu je jezno Njegove reakcije — reka spomina,
zabrusila. srčna izpoved, strah, bolečina,
»Oprosti, samo hotel sem vprašati ... « in seje usedel na
rob mize zraven nje in našobil ustnice. neskončnost brezmejnosti, skok na sceno,
Martina odloži očala, si pogladi lase in reče: »Kaj bo toplota večerov, ko pestujem koleno.
dobrega?«
»Niti ne vem ... jaz ... ne vem, kaj ... midva« momlja Njegove besede — potok melodije,
Boštjan gledajoč Martinine kot oglje rjave, velike oči. S razkrhanost skal, ko jih sonce oblije,
pogledom se urno sprehodi navzdol čez njene gričke in grobost v nežnem, okus meda v mleku,

popolno, vitko telo. Oblizne si ustnice, še preden se zave, polnost iskanja. Poklon človeku.
kaj se dogaja.
Od nekdaj so ga obdajale misli in želje o sostanovalki, že
od takrat, ko sta postala sošolca na faksu. Še posebno
močno od lanskega izleta na morje, ko jo je slučajno videl
golo. S sabo ga je vzela na morje k svojim staršem.
Odtlej so sanje postajale še intenzivnejše, polne
zadovoljstva.

2.

Dan za dnem fantazira o njej. Poljubljal bi njeno sočno in mehko svetlo kožo od glave do tal. Na

glasje zavzdihnil: »Želim si te!«

»Kaj si ravnokar zamomljal? Želim si te?« ga je vprašala z dvignjeno obrvjo. Boštjana je oblila

vročica, postal je rdeč kot kuhan rak. Obstal je, kot bi imel obute betonske čevlje. Razmišljanje o njej

mu je povzročilo razburjenje v hlačah. Samo očije zaprl. Preveč mu je bilo nerodno, premaknil se ni

niti za centimeter. Martinin pogled seje ustavil na njegovem mednožju.

f? Izzivalno nasmejana, s prstom v ustih, je pretkano vprašala: »Boštjan, a je to zaradi mene?«
»O, Martina, oprosti. Nisem želel, da bi me videla in izvedela na tak način« reče trudeč se zakriti
svojo sramoto. »Oprosti, vem, povedala si mi, da imašfanta!«

»A res? Da ga imam?« je vprašala. Ni pa povedala, da sta se razšla že dolgo nazaj. Od takrat, ko ga je

zalotila s svojo najboljšo prijateljico Evo.

»Boštjan,«je v pričakovanju rekla: »nimam fanta, samska sem.«

P »Zares, brez heca?«
Polna poželenja, stoječa pred njim, gaje objela: »Da, čisto zares sem samska«.
Naslonil je glavo na njena ramena, vdihoval njen ženski vonj in sramežljivo vprašal: »Ampak kako
bo z najinim prijateljstvom?«

Iskreno, oklepajoč se njegovih lepih, močnih rok je dejala: »Moj najboljši prijatelj si e?

00in upam, da se to ne bo spremenilo«.

In tako sta se poljubila. Najprej sta bila negotova, čutila sta napetost, vendar je > *

poljub postal samoumeven, kot da se poljubljata že več let, njuna jezika sta se

dovršeno prepletala. Stokala sta, se objemala ter drzno vlekla za lase.

»Bilo je noro, nepozabno« je Boštjan povedal Martini, medtem pa jo božal po

njenih lepih, čvrstih, ravno prav velikih prsih.

»Vem ... «je zadihana Martina med zatopljenim pogledom v njegove sladke, zelene

3 oči izjavila: »Želim si te! Takoj zdaj!«
Brez pomisleka in skrbije bil takoj za.
»Cimra je zunaj, to pomeni, da imava kakšno uro časa in zasebnosti. Samo ključ

obrnem... «

Pomagal ji je sleči obleko, zatem obstal in občudoval njeno golo lepoto v temi, kot bi si ogledoval
impresionistično mojstrovino. Čvrsto telo, gladka koža, dolgi, valoviti, rjavi s svetlimi prameni, spuščeni
lasje do sredine hrbta ... obrnila seje, se bežno dotaknila njegovega mišičastega trebuha. Narahlo jo je
pobožal po hrbtu, tresoče roke so potipale njeno popolno zadnjico, ona pa se je še naprej počasi zvijala.
Igral seje z njenimi lasmi in globoko vzdihoval. Minili so prijetni trenutki in Boštjan seje oglasil: »Ustavi
se! Želim te ljubkovati!

18

ŠTU.BIDtJ/januar 2.0M

IZPOD PERESA BIBLIOTEKARJEV

BARBARI =r »OH!!« je vzkliknila. Poljubljala ga je čisto počasi,
•ij žgečkljivo, a neverjetno prijetno. Njene ustnice so ga vabile,
Povej, kakšna je vizija smrti, ]|: da se jim odzove. Ni imel moči upirati se ji, zato se ji je
ko si na zadnji tanki črti, j*l prepustil. Spustila seje k vratu in mu odpela zgornji del in

povej mi, kakšna je vizija rane, nadaljevala z raziskovanjem. Spraševal se je, kaj vendar
ko je edino, kar v zavesti ostane ... j|! počne. Vse se mu je zdelo kot privid.

Povej, kakšna je vizija ceste, Obliznil si je ustnice in se počasi, z vlažnim jezikom lotil
ko tvoja kri ji hrani geste, naloge. Ob prijetnih občutkih, katere ji je vzburil s
kroženjem jezika, se ni mogla kontrolirati, usločila se je
povej mi, kakšna je vizija niča, naprej, ga objela in naenkrat gaje zabolelo - v hrbet mu je
ko ti um in dušo biča ... zasadila ostre, nepostrižene nohte. Srce jima je bilo
neenakomerno, krvni tlak se jima je dvigoval iz minute v
Povej, kakšna je sila spomina, minuto. Začela mu je odpenjati hlače, zelo počasi, da je
ko izgine vsakdanja sivina, skoraj trpel. Položila ga je na posteljo. Telo je počasi
premikala in se ulegla zraven njega, ter se narahlo vzpela
povej mi, kakšna je moč prijateljstva, nanj. Od bolečine in vznemirjenja ni skoraj nič čutil, le
ko duša s teboj vred izgine s sveta ... njeno telo, ki se je prilegalo njegovem. Bila je tako topla in
nežna, v temi ni pravzaprav nič videl, le občutil skrivnostno
ekstazo. Objela sta se, zakotalila na stran in se božala.
Naenkrat pa se obrne kljuka na vhodnih vratih.

3- Oa?py . T?
V hipu se Boštjan zdrzne in predrami iz trenutnega
zamaknjenega stanja. Ves rdeč v obraz, počasi pogleda
predse in vidi Martino, nezavedajoč se, kaj seje v resnici tu
zgodilo. Izraz na prijateljičinem obrazu muje povedal svoje
- spoznal je, da je bil za trenutek v drugem, svojem
domišljijskem svetu, kajti bilo je prelepo, da bi bilo
resnično.

JOSIP OSTI: VERONIKIN
PRT

(Študentska založba, Ljubljana 2002
- zbirka Beletrina)

Kot mnogo drugih je bil Josip Osti (rojen v Sarajevu leta 1945) med bosansko vojno, ki ji sam
pravi bosanski pekel, prisiljen zapustiti svojo »jezikovno in duhovno« domovino in si poiskati nov dom. Ni
presenetljivo, da si je izbral ravno Slovenijo, natančneje Kras, saj jo je že zdavnaj vzljubil preko
Kosovelovih in drugih slovenskih pesmi. Tu zdaj živi in ustvarja že vrsto let, pesmim v srbohrvaškem
jeziku in več kot osemdesetim prevodom iz slovenščine pa se je pridružila že druga pesniška zbirka v
slovenskem jeziku.

Že prva zbirka v slovenščini Kraški narcis je posvečen njegovi materi Veroniki, druga pa njeno
ime nosi tudi v naslovu. Veronikin prt je prt življenja Ostijeve matere, prepreden z rojstvi in smrtmi
njene družine, ki nosi tudi zgodbo sinovega življenja in le materi viden odtis njegovega obraza, kar je
skupaj z naslovom aluzija na biblijsko zgodbo o ženi Veroniki in prtu, ki ga pred križanjem poda
Kristusu. Prt predstavlja usodno prepletenost vsega, kar se v življenju dogaja, tako kot se vsakdanji
dogodki, preteklost in prihodnost zlivajo v Ostijevih pesmih - v svetlih barvah sreče in temnih barvah
boleč ine. Veronikin prt ima tudi podnaslov: Tomajske ne himne ne elegije. Kot pravi Osti, sta v

ŠTUBlDU/januar 2004

IZPOD PERESA BIBLIOTEKARJEV

pesnjenju (in umetnosti nasploh) prevladujoča predvsem »večni eros-tanatos«, tretja tema pa
je življenje, ki je z obema močno povezano. Zato se je verjetno odločil uporabiti podnaslov, ki dve od
poglavitnih tem zanika, a ju s tem hkrati napoveduje. Prav tako pa sta to dogodka, ki najbolj
zaznamujeta človeka nasploh, saj se tudi na prtu njegove matere »rimata le življenje in smrt.«

Slavne teme zbirke nakazuje že izbor uvodnih štirih verzov, ki govorijo o Krasu (Srečko
Kosovel), smrti (Dane Zajc), domišljiji (Boris A. Novak) in pesnjenju (Wistawa Szymborska). V svojih
pesmih Osti zida hišo ljubezni, preživlja čas na vrtu, ki je njegovo zatočišče in hkrati stik z življenjem,
se "pogovarja" z mrtvimi pesniki, razmišlja o smrti kot logičnem zaključku življenja ter hkrati slavi vsak
trenutek, ki mu je dan. Pritegne ga tudi specifična kraška tišina, Kras pa imenuje »dežela mojega
ponovnega otroštva«.

Vseeno pa je med temi temami čutiti tudi globljo bolečino, ki ga zaznamuje kot begunca. Jezik
je zanj »temen gozd«, saj v njem ne najde prave poti. Ganljiva je tudi pesem o hrepenenju po pravem
domu, v kateri piše o beguncu, ki v žepu Še vedno nosi ključ nekdanjega doma, čeprav ve, da ga nikoli več
ne bo uporabil. Zadnja pesem pa se posveti večnemu vprašanju pesnjenja in pesništva, saj Osti pravi, da:
»/.../ poezije / ne pišejo zmagovalci, temveč poraženci z / neizbrisnim črnilom najgloblje bolečine.«
Tako kot v prejšnjih zbirkah torej tudi tu nasprotuje vojni in eden boljših verzov je gotovo: »Ne
verjamem, / da človek živi zato, da bi umiral za / domovino«

Pesmi so napisane prozno kot lirsko epska pripoved, ki brez prekinitev teče od prve do zadnje
vrstice. Naslov je hkrati prva vrstica pesmi, pogosto pa se ponovi tudi kot refren. Ponavadi mu sledi
tropičje, kar ustvari zamolk, po katerem se tema razvija naprej ali pa se spremeni in obrne pozornost v
popolnoma drugo smer ter se tako poigra s pomenom besed in bralčevim pričakovanjem.

Tistim, ki Ostijevo delo poznate že od prej, bo zbirka tematsko, motivno in slogovno ponudila
bolj malo novega, vseeno pa odkriva nekaj novih pogledov in mnogo idej, zaradi katerih je branje še
vedno zanimivo. Če pa se z Ostijem še niste srečali, vam lahko zbirko samo priporočim v branje z
opombo, da si preberite tudi njegova ostala dela (Salomonov pečat, Sarajevska knjiga mrtvih), ki so v
marsikaterem pogledu še boljša.

Tina Škrajnar

Jaro moj, izgleda da smo na nekoj mailing Ustil One day a librarian sees a chicken walk
up to her desk and
cluck, "book-book-
book- BOOOOOK. 1'

She follovvs the chicken
while it pecks at six
books and puliš out a
library card.

The next week the
whoIe sequence

happens again, and the
curious librarian

follows the chicken to
see where it's going

with ali these books. She follows
it to a pond, where the chicken gives the books to a frog, who

glances at the
titles and throws them aside, saying "readdit! readdit!

readdit!"

20
ŠTUBlDU/janMar 2.00.4

ZDRAVA PREHRANA

mmmMmMmmKMmmmmmmBOmmSmmMmmmBmmMBm

O SOJI, povreti in zato kruh iz te moke
VEGETARIJANSTVU sam ne vzhaja, pač pa primes
sojine moke do največ 14 močno
IN SE CEM... dvigne okus in predvsem
hranljivost kruha.
0. del)
V katerokoli jed prisuje kuharica
Čeprav se mi je ideja brskati po Svetovni pridelek soje znaša nad sojine moke, povsod je
starih časopisih na mikrofilmih 100 milijonov metrskih stotov, kar dobrodošla, saj ima značaj
zdela zanimiva že odkar vem za to je povsem umljivo, saj vsebuje mešanice jajc, smetane in
možnost, me je do njenega zrno te skromne rastline 2 in pol sladkorja. Kjer je treba vzeti za
udejstvovanja vendarle pripeljala krat več redilnih snovi kakor močnate jedi jajca, jih lahko
nuja raziskave za seminarsko meso, in to predvsem: lahko polnovredno nadomestimo z
nalogo. prebavne maščobe (do 20 %) in zvrhano jedilno žlico sojine moke
vse najvažnejše beljakovine (do za vsako jajce, kar da tudi v ceni
Moje predvidevanje o visoki 40 %). Poleg ogljikovih spojin (20 lep razloček. Sojina moka je tako
stopnji zanimivosti tega početja pa %), po 5 % rudninskih snovi ter fino zmleta in razkrojena, da je ni
se je, če ne prej, potrdilo ob staničevine in 10 % vode. Poleg treba dolgo kuhati, temveč jo
odkritju sledečega članka o navadnega olja vsebuje soja tudi 2 dodajamo jedem tik pred
prednostih soje na 5. strani % žlahtne maščobe »lecitina«, zgotovitvijo. K omakam jo
Slovenskega poročevalca z dne, potrebnega za zgraditev temeljnih dodajamo, da se zgostijo, ko smo
22. 8. 1945. Te zgodnje mesece po celic našega telesa, predvsem jih že odstavili od ognja.
koncu 2. svetovne vojne je ta živčevja. Majonezam lahko dodamo nekaj
časopis (ki je sicer edini, ki sem Nuja nam je preko UNRRE sojine moke in jo moremo tudi
ga preučevala) v skorajda vsaki brez jajc pripraviti iz sojine moke,
številki opozarjal ljudi, katere vode in olja.
rastline naj shranjujejo in kako jih
uporabiti. Prepričana sem, da bi Tudi za zdravje je sojina moka
lahko našli marsikateri že zelo važna, zlasti za diabetike.
pozabljen, a vendar še zanimiv Soja nasiti vedno lačnega
recept, ki se je pojavil v tistih diabetika, vendar pa ne zvišuje
kriznih časih (konec koncev nihče sladkorja v krvi. Tudi za bolne na
ne ve, ali nismo morda na pragu ledvicah je sojina moka koristna
novega nadaljevanja takrat in zdravilna, ker ne vsebuje soli.
končane vojne). Članek je Sploh se priporoča soja vsem
pretipkan dobesedno, tako da bolnikom kot lahko prebavna
lahko uživate tudi v njegovi beljakovina in maščob bogata
jezikovni različnosti. hrana, ki vsebuje mnogo
vitaminov. Otroci dobijo po sojini
Soja kot ljudsko hranivo takorekoč vsilila sojino moko, ki hrani krepko mišičevje. Zlasti
ni nikakšen nadomestek za moko, koristna je soja pri raznih kožnih
O tej vzhodnoazijski metuljnici se temveč važno in izdatno boleznih, ki izvirajo iz motene
je tudi pri nas v zadnjih desetletjih požlahtnilo našega jedilnega lista. prebave, posebno pri urtikariji.
mnogo pisalo. Pridelovanje se pa Nikakor ne smemo primerjati
ni kljub zasebni pobudi zaradi sojine moke z grahovo ali To bi bilo nekaj važnejših
odpora in neznanja vodilnih fižolovo. Sojina moka vsebuje prednosti in koristi prehrane s
agronomov nikjer uvedlo, razen v maščobe in lecitin, kar tem sojo, ki bo verjetno dobila novih
siromašnem hrvatskem Zagorju, manjka, in visokovredne in spoštovalcev. Ti ji bodo utrdili
kjer so kmetice mesile v boren polnoštevilne beljakovine, ki nam tudi pot na naše njive, da bomo
kruh kuhano sojo, kakor naše jih druge stročnice in žitarice ne mogli v bodočnosti s pridom
gospodinje med vojno krompir, in morejo nuditi. Ogljikove spojine v zravnavati z njeno pomočjo
tako zvišale hranilno vrednost sojini moki - sladkor - ne morejo prehrano širokih ljudskih množic
kruha. v naši pasivni deželi.«

21

ŠTUBIDUijanuar 2004

ZDRAVA PREHRANA

Sama sem se s sojo srečala že Drugi na lestvici proti popolnoma Medtem ko se vegani načeloma
dosti pred najdbo tega članka, kar izogibajo le vseh živil živalskega
pa morda niti ne bi bilo tako rastlinojedim so ovo-lakto- izvora, se makrobijotiki ob tem
intenzivno, če ne bi bila izogibajo še skrajnim okusom
vegetarijanka. Vem, da marsikdo vegetarijanci, ki poleg rastlinske (zelo slano, zelo kislo, zelo sladko
izmed vas vegetarijanstvo pozna - namesto navadnega sladkorja
kot dokaj posplošen pojem, zato hrane uživajo tudi jajca in mlečne uporabljajo naravna sladila, ...),
sem se odločila, da vam ga malce surovi zelenjavi ker je težje
približam. Že sam pojem izdelke. prebavljiva, maščobam in še
'vegetarijanstvo' se nanaša na vse marsičemu kar ogroža naše
prej kot homogeno področje. To je najpogostejša oblika zdravje, na drugi strani pa
Lahko bi ga uporabljali v množini, uporabljajo veliko žit, stročnic,
saj ga uporabljamo za imenovanje tovrstnega prehranjevanja in je kalčkov in semen, katere sicer tudi
več različnih načinov uradna dietetika ne more
prehranjevanja, ki pa imajo vsi najpogosteje tudi razumljena pod
eno skupno lastnost in sicer, da
izključujejo meso in vsa ali pa najsplošnejšim pojmom
vsaj nekatera ostala živila
živalskega izvora. Pod pojem vegetarijanstva (če seveda zopet
meso štejem tudi ribe, saj beseda
meso poimenuje del telesa in v odmislimo tiste, ki bi sem radi
slovenščini ne poznamo drugega
izraza niti za človeško meso, dodali še ribe, kot se pogosto
čeprav navadno ne poudarjamo
posebej, da le-tega ni na dogaja recimo pri ponudnikih
»mesojedskem jedilniku«. Pa
vendar, ko se že tako pogosto študentske prehrane). Lakto-
srečamo z ljudmi, ki jedo ribe, a bi
se na vsak način radi uvrščali med vegetarijanci pa se za celo stopnjo
vegetarijance, sem jih že pred leti
v nekem drugem članku o enaki v tej hierarhiji od slednjih
temi uvrstila med sicer uradne
vrste vegetarijancev z imenom razlikujemo po tem, da ne jemo
delni vegetarijanci.
jajc (ta so že stari Egipčani

imenovali »tekoče meso«). Seveda

tudi med »čistimi rastlinojedi«

obstajajo razlike. Med vegani in

makrobijotiki so te skorajda

povsem na miselnem nivoju. Prvi

ne jedo živil živalskega izvora Vem, da si sploh ne predstavljate

(pogosto niti medu, ker je kakšne vse dobrote prihajajo iz

predelan od živali) ker menijo da makrobijotične kuhinje, zato vam

so neetična, drugi iz prepričanja o svetujem, da se kdaj podate na

zdravem načinu prehranjevanja, kakšen kuharski tečaj njihovih

do katerega pa jih nemalokdaj specijalitet (enega smo

pripelje težka bolezen (med te se organizirali v marcu pri projektu

uvršča tudi naš predsednik g. Vege Scena). Na koncu so nam

Drnovšek). No, malce sem ostali še presnojedci, ki, kot nam

poenostavila. Dejansko obstaja že samo ime pove, jedo samo

več razlik med zadnjimi. surovo sadje in zelenjavo kar je

tudi dosti prijetneje kot se najbrž

sliši, ter frutarjanci, ki jedo

načeloma le sadje ter plodove, ki

sami odpadejo z matične rastline.

Zadnji dve različici sta zelo

dobrodošli za očiščenje telesa.

Pogosto se v kakšnih revijah

govori o sadnem dnevu, tednu, ki

je zelo koristen, mislim pa, da bi

tudi od celega meseca takšne

prehrane imeli dosti več koristi

kot škode. Če zmorete toliko

osebne volje, seveda. Jaz je vsaj

za svoje prehranjevalne navade

premorem zadnjih deset let in pol.

Teja Pribac

22
ŠTUBIDU/januar 2(104

Študentska organizacija
Filozofske fakultete

Zveza bibliotekarskih
društev Slovenije

■ mm.





N14 J 2.003