Potujoče novice letn. 9, št. 1-2 (2014)

ČASOPIS SEKCIJE
ZA POTUJOČE KNJIŽNICE

December 2014
Letnik 9 / številka 1 in 2

2

ZVEZA
BIBLIOTEKARSKIH
DRUŠTEV
SLOVENIJE

Iz vsebine

4 Statistika Potujočih knjižnic Slovenije za leto 2013
Tjaša Mrgole Jukič

7 R olling buses u Wajdušni
Artur Lipovž

9 I z prve roke …
Vera Božič

11 Kako smo merili trg in druge zgodbe
Igor Lavrenčič

13 B ibliobusni bienale na našem parketu
Matjaž Stibilj

16 O nline bibliobus v sistemu COBISS
Mag. Matjaž Cigrovski

20 P okretna knjižnica iz EU fondova
Frida Bišćan

23 S amo reci „da!“ za velikogorički bibliobus
Katja Matković Mikulčić in Ivana Grubačević

26 Iz preteklosti v prihodnost, 40 let potujoče knjižnice Maribor
Referat s pridihom dramatizacije
Ksenija Trs

34 Potujoča knjižnica Knjižnice Domžale v vrtcu Ihan
Vojka Sušnik

35 Sive lise ali kakšna je dostopnost do slovenskih knjižnic?
Mag. Gorazd Vodeb

36 Obisk šolske knjižnice in biblobusa
Suzana Žnider

37 Od Tonetovega kovčka do Janezovega kombija
Mirko Kunšič

38 P rogram dela za leto 2015
Tjaša Mrgole Jukič

POTUJOČE NOVICE Letnik 9 (2014), številka 1 in 2 Glavna urednica: Tjaša Mrgole Jukič
ČASOPIS SEKCIJE ZA POTUJOČE KNJIŽNICE Izdaja: ZBDS Sekcija za potujoče knjižnice Sodelavki: dr. Melita Ambrožič, Mojca Gomboc
ISSN 1855 - 1718

UVODNIK 3

Spoštovana bralka, spoštovani bralec, Veliko sem razmišljala o tem,
dragi kolegi! kaj naj napišem za uvodnik …,
odločila sem se, da se v mislih in
s prsti na tipkovnici sprehodim
skozi letošnje leto.

Januarja se je upokojil naš kolega Janez Bohinec. V Tržiču so mu pripravili Januarja so me predsedniki sekcij

slavje, na katero sem bila povabljena kot predsednica Sekcije za potujoče izvolili za predsednico strokovnega

knjižnice. Velikokrat sem slišala: »Naš Janez je legenda«. Ne le da so odbora. Velika čast, a tudi velika

mu besede namenile sedanja in bivša direktorica ter zdaj že tudi bivše odgovornost in dodatno delo. Zaradi

sodelavke, temveč so mladi pripravili in uprizorili igro, ki je prikazovala pomanjkanja financ je bilo letos

Janezovo delo v knjižnici. Janeza je igral »pravi« (ne knjižnični) igralec. dogovorjeno, da sekcije ne bodo več

Nasmejali smo se kot že dolgo ne. Slovesnosti se je udeležil tudi župan prirejale lastnih srečanj, pač pa jih

Tržiča. bomo združili na enem mestu. Skupno

Pomislim tudi na to, da smo potujočniki kolektiv, v katerem se bo vsako srečanje je bilo 18. in 19. septembra
leto kdo upokojil. Če se ne motim, drugo leto kar dva kolega. v Laškem z naslovom Skupaj smo
močnejši. Dogovorili smo se, da bo

Februarja in marca sem zbirala statistiko, ki je bila pred- vsaka sekcija pripravila predavanja,

stavljena v Ajdovščini in tudi pričujoči številki Potujočih uvodoma pa bodo predstavitve sekcij,

novic. saj smo ugotovili, da slabo poznamo

Marca smo v sekciji že začeli z intenzivnimi pripravami na specifike našega dela.

naše srečanje in festival. Zaradi aktivnega, strokovnega in Naša sekcija se je predstavila s filmom, dogodek pa je

inovativnega sodelovanja s sodelavci iz ajdovske knjižnice popestril še Matjaž Stibilj, »oblečen« v bibliobus. Za delo

je bil dogodek, ki je trajal od 16. do 17. maja 2014, ne le smo bili pohvaljeni. Predavanja, ki jih je organizirala

uspešen, ampak zelo uspešen. naša sekcija, pa so pripravili mag. Gorazd Vodeb (NUK)

Srečanje smo začeli s tiskovno konferenco. Veseli smo bili, in Iva Pezer (gradska knjižnica Vinkovci), predsednica
da se nam je pridružila predsednica ZBDS, mag. Sabina sekcije za potujoče knjižnice v Republiki Hrvaški. Povzetek
Fras Popović. Na trgu so se zbrale vse slovenske potujoče prispevka je objavljen v publikaciji Skupaj smo močnejši,
knjižnice, za nameček pa še nov kombi iz Karlovca, kupljen ki je objavljena v e-obliki na strani ZBDS. Predstavila
iz evropskih sredstev. Otvoritveno slovesnost so pripravili sta se bibliobusa iz Nove gorice in Ajdovščine. Za mnoge
sodelavci ajdovske knjižnice v sodelovanju s šolami, ob bibliotekarje je bil to prvi ogled in obisk knjižnice na
bibliobusih pa je bilo še cel kup aktivnosti. Odlično. Potem kolesih, zanimivo pa je bilo tudi za mnoge učence, ki so
smo opravili še strokovni del, v večernih urah pa je bila si organizirano ogledali oba bibliobusa, saj na območju
slovesnost ob 150-letnici Lavričeve knjižnice Ajdovščina. Celja nimajo potujoče knjižnice.

V parku, na poti iz mesta do knjižnice, so bile na drevesih Seveda smo člani IO sekcije že sprejeli program dela, ki

obešene slike bibliobusov, ki so jih narisali mladi. Super. ga objavljamo. Tukaj boste našli tudi program strokovne

Naslednje jutro smo v konvoju krenili v Vipavo, kjer nas je ekskurzije, ki smo ji že določili kraj in datum. Kontakti s
čakala godba na pihala in skupaj smo vkorakali – se pripe- knjižnico so vzpostavljeni, to delo je prevzela Andreja Žele.

ljali – v mesto. Sledil je otvoritveni dogodek in predstavitev Če se ozrem v leto 2014, ugotovim, da smo bili delovni in

bibliobusov. Ogledali smo si tudi prenovljeno knjižnico v uspešni. Pravzaprav je leto že za nami, pred nami pa novi

Vipavi. Hvala organizatorjem za odlično opravljeno delo! izzivi. Veselim se jih, saj jih bomo uresničevali skupaj. Mi

To leto smo vse skupaj še nadgradili. Ker je vipavska do- potujočniki pa smo itak najboljša družba!

lina tako lepa, je padla ideja, da bi bili zanimivi posnetki Dragi moji, v letu 2015 vam želim veliko lepih trenutkov

konvoja iz zraka, zato smo angažirali avion in snemalca. doma in v službi, veliko zadovoljnih uporabnikov in veliko

Dogovorili smo se, da bomo posneli film o potujočih knji- prijaznih in varnih poti …!

žnicah Slovenije. S pomočjo direktorja filma in scenarista Vaša
Arturja Lipovža smo film tudi naredili in si ga premierno Tjaša Mrgole Jukič
ogledali septembra v Laškem.

Fotografija na naslovnici: Polona Ipavec Naslov uredništva: Tjaša Mrgole Jukič, Avtorji člankov odgovarjajo za vsebino.
Fotografije: Polona Ipavec, arhiv Sekcije za potujoče knjižnice, Free Images Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Vsebino člankov je brez pismenega
Oblikovanje: s.kolibri Prešernova 33–35, 2250 Ptuj dovoljenja uredništva prepovedano
Tisk: Repro studio Lesjak / Naklada: 150 T: 031 388 241 razmnoževati v kakršnikoli obliki.
Ptuj, december 2014 E: [email protected]

4

Statistika
Potujočih knjižnic Slovenije
za leto 2013

Tjaša Mrgole Jukič Kot vsako leto, smo tudi v letu 2014 opravili
statistiko dela v slovenskih potujočih knjižnicah.

Podatki se iz leta v leto bistveno ne spreminjajo, zato plačati uslug mariborski knjižnici. Lahko pa ugotovimo,
bi se morda komu zdelo, da je delo, ki ga opravljamo da se država in seveda knjižnice trudijo svoje bibliobuse
nesmiselno. Temu seveda ni tako, saj si s podatki lahko držati v dobri kondiciji, zaradi starosti pa tudi nabaviti
bistveno pomagamo na dolgi rok – tukaj pa so pomembne nove. Tako smo leta 2012 zamenjali kar dva, nova sta bila
spremembe – ali tudi, pomembno je, če sprememb ni. bibliobus v Ajdovščini in kombi v Domažalah-Kamniku.
Najstarejša sta Koprski (1997) in Mariborski (1998), ki pa
Tako lahko ugotavljamo, da se v vseh letih, odkar vodimo že pričakuje novega. Otvoritev bo leta 2015.
statistiko (oziroma od leta 2003) ni spremenilo število
potujočih knjižnic. Ugotovimo tudi, da se ni spremenilo V Sloveniji imamo 12 potujočih knjižnic, ki delujejo v
število delavcev, ki opravljajo delo na bibliobusih. Ugotovimo 13. knjižnicah. Slovenski bibliobusi so v povprečju stari
tudi, da se pravzaprav ne spreminja število postajališč. 10 let. Imamo 6 tovornjakov, 4 avtobuse in 2 kombija in
Zaradi potreb ali želja se kakšno doda, zaradi ne-obiska skupaj smo dolgi 104 m. V letu 2013 smo prevozili 108.766
pa odvzame, kar je naravno. Edina posebnost, ki je uni- km. (Tabela 1)
kum, je bila ukinitev postajališč, ker občine niso hotele

Tabela 1

Bibliobusi Leto izdelave Vrsta vozila Dolžina vozila Št. prevoženih km Načrtujete nov bibliobus?
ne
Ajdovščina 2012 tovornjak 10,00 4.718 ne
ne
Domžale 2012 kombi 7,00 4.400 ne
ne
Kamnik 4.680 da

Koper 1997 tovornjak 10,30 9.500 ne (obnovljen)
ne
Ljubljana 2007 avtobus 12,50 8.988 ne
ne
Maribor 1998 avtobus 12,50 17.795 ne
ne
Murska Sobota 2000 avtobus 12,00 13.594 ne

Nova Gorica 2005 avtobus 10,60 7.326

Novo mesto 1999 tovornjak 10,60 8.406n

Postojna 1998 tovornjak 8,50 9.500

Ptuj 2002 tovornjak 10,60 7.593

Tolmin 2001 tovornjak 10,60 10.000

Tržič 2005 kombi 6,00 2.266

Večina potujočih knjižnic še vedno vozi dopoldan in po- Zanimivo je, da je kljub družbenim spremembam od leta
poldan. V Sloveniji, Italiji in na Madžarskem obiskujemo 2009 članstvo stabilno, beležimo približno enak vpis, pri
704 kraje, kar pomeni, da imamo 704 splošne knjižnice mladih večjo fluktuacijo, kar je seveda normalen pojav.
na kolesih.
Edina večja sprememba je upad članstva v Mariboru leta
V povprečju vozimo 4 dni v tednu. Na postajališču stojimo od leta 2009 - 4.290, do leta 2013 na 3.143, kar pa pripi-
povprečno 47 min. Obiskujemo 86 slovenskih občin. V letu sujemo že omenjeni ukinitvi postajališč. (Tabeli 3 in 4)
2013 smo zaradi vremena (sneg) izostali 13 krat, zaradi
okvare vozila 2 krat. (Tabela 2) V letu 2014 nas je obiskalo 136.931 članov, ki so si izposodili
750.702 enot gradiva. (Tabela 5)

5

Tabela 2

Bibliobusi Vozi Št. postajališč Koliko dni Čas postanka v min. Koliko občin Dnevi izostanka
v tednu vozite obiskujete
-
Ajdovščina Dop in pop. 62 (+ 5 - 1) 4 55 3 1 x vreme
2 x vreme
Domžale pop. 23 (+ 1 -1) 3 30 2 9 x vreme

Kamnik pop. 24 (+ 6 -1) 4 45 1 -
-
Koper dop. in pop. 64 4 45 6 3 x vreme
1 x okvara
Ljubljana pop. 46 5 (tudi v nedeljo) 60 10 1 x vreme
1 x okvara
Maribor dop. in pop. 47 (+ 1) 6 60 11 -
-
Murska Sobota dop. 82 (- 1) Madžarska 6 37 12 -
2 x vreme
-
Nova Gorica dop. in pop. 82 (+ 1 - 2) Italija 4 47 8 (6 + 2)


Novo mesto dop. in pop. 59 (+ 2 - 3) 4-5 60 10

Postojna pop. 62 5 45 2

Ptuj dop. in pop. 51 4 45 17

Tolmin dop. in pop. 80 (+ 4) 4 40 3

Tržič pop. 22 2-3 43 1

Tabela 3 / Članstvo 2013

PK Aktivni člani Odrasli Mladina Novi člani Odrasli Mladina
668 663 84 33 51
Ajdovščina 1.351 257 134 101 40 61
202 149 86 48 38
Domžale 391 728 906 168 52 116
1.034 447 163 104 59
Kamnik 351 1.504 1.639 354 55 299
645 1.473 237 48 189
Koper 1.634 1.125 842 194 64 130
634 627 94 23 71
Ljubljana 1.481 328 344 46 21 25
500 1.118 226 33 193
Maribor 3.143 665 378 68 37 31
187 141 23 11 12
Murska Sobota 2.118

Nova Gorica 1.967

Novo mesto 1.261

Postojna 672

Ptuj 1.618

Tolmin 1.043

Tržič 328

Ko govorimo o stroških uporabnikov Tabela 4 / Članstvo po letih Odrasli Novo vpisani Mladi Odrasli
se spomnimo nekaj let nazaj, ko so bile Leto Aktivni člani Mladi 8.467 1.844 1.275 569
usluge pri vseh potujočih knjižnicah 2013 17.348 8.881 7.891 1.672 1.250 496
zastonj, brez članarine. Leta krize 2011 16.725 8.544 7.590 1.732 1.274 458
so prinesle tudi ta strošek. Nekatere 2010 17.135 9.545
knjižnice, posebej pa tudi knjižničarji,
se trudijo in jim uspeva obdržati to Tabela 5 / Izposoja 2013
tradicijo. Kar 9 potujočih knjižnic ne
zaračunava članarine, kar je seveda PK Obisk Izposoja Knjižno Neknjižno Serijske
odlično, saj prav mi, ki delamo na -
terenu najbolje poznamo resnično Ajdovščina 10.523 54.601 50.253 4.348 -
stanje. Naj povem primere iz prakse. -
Nekaj članov (in prav vsi so bili upo- Domžale 2.612 4.596 4.492 104
kojenci) smo izgubili samo zato, ker -
bi morali plačati članarino. Statistika Kamnik 3.090 12.365 11.553 812 1.196
je le predstavitev številk in njihova 2.211
interpretacija, pa naj prekršim to Koper 9.457 74.500
pravilo in povem, a me je bolelo srce, 13
ko so uporabniki povedali, da si ne Ljubljana 13.143 59.627 48.954 10.673 116
morejo privoščiti plačila članarine. 114
(Tabela 6) Maribor 28.378 151.488 143.764 6.528 3.236
1.724
Murska Sobota 14.391 42.018 34.497 5.310 351

Nova Gorica 17.227 67.846 57.194 10.639

Novo mesto 7.518 87.884 82.568 5.200

Postojna 7.655 36.590 33.941 2.535

Ptuj 11.226 91.246 79.804 8.206

Tolmin 8.612 51.665 48.041 1.900

Tržič 3.099 16.288 13.314 2.563

Najbolj pa se je kriza pokazala pri nabavi knjižničnega gradiva. Tukaj številke
najbolj govorijo same zase. V letu 2014 smo skupaj nakupili 19.000 enot.
(Tabela 7)

6 Tabela 6 / Zaračunavanje

Če naredimo primerjavo po letih pa dobimo PK Ista izkaznica Članarina Opomini Zamudnina
sledeče številke. Ob primerjavi in grafih pa ne da da
ne smemo prezreti tudi dejstva, da prejšnja Ajdovščina da ne ne ne
leta nismo pridobili podatkov za Kamnik, ne ne ne
kar pomeni, da je razlika v nabavi realno še Domžale da ne da ne
večja. (Tabela 8) ne da da
Kamnik da da ne
Če pogledamo še število zaposlenih ugotovimo, da 2013 ne ne
da gre za zelo stabilno stanje. Vseh, ki delamo Koper da ne da da
v potujočih knjižnicah v Sloveniji je 35 in ne da da
številka se z leti ne spreminja. Pomembno Ljubljana da da ne da
dejstvo je tudi, da tisti, ki vzljubi to delo, kar ne da da
pa se pokaže zelo hitro, na tem delovnem Maribor da da da da
mestu tudi ostaja. Fluktuacija je izredno nizka. ne da da
Murska Sobota da da

Nova Gorica da

Novo mesto da

Postojna da

Ptuj da

Tolmin da

Tržič da

Tabela 7 / Gradivo 2013 Zanimivo je tudi, kako imajo knjižnice

Bibliobusi Zaloga gradiva Gradivo na busu Prirast gradiva Zadnja inventura različno rešene zamenjave šoferjev, ki
6.550 so zaradi svoje specifike dela (izpit
Ajdovščina 26.966 1.372 954 2013 avtobus) ponavadi v sami hiši nena-
2.800 domestljivi. Tudi tu se je z leti vendar
Domžale 1.523 6.500 118 2011 nekaj spremenilo, vedno več knjižnic
7.500 ima nadomestilo v sodelavcih, kar se
Kamnik 5.941 11.848 412 2013 seveda izkazuje ne le enostavneje,
6.200 temveč tudi ceneje. Če so bili včasih
Koper 35.362 6.045 1.338 - šoferji bibliobusov le šoferji, so danes
6.188
Ljubljana 61.456 2.059 2010

Maribor 108.215 4.318 2007

Murska Sobota 59.629 2.160 -

Nova Gorica 47.762. 2.213 2010

Novo mesto 32.987 952 2011

Postojna 21.025 3.300 567 2010 tudi knjižničarji, celo bibliotekarji.

Ptuj 50.728 6.500 2.740 2012 Bravo. (Tabeli 9 in 10)

Tolmin 25.884 7.720 1.177 2001

Tržič 4.452 2.781 322 2010 Tabela 10 /

PK Kdo nadomešča šoferja

Tabela 8 / Nabava gradiva po letih Ajdovščina sodelavec
Domžale najem
PK 2008 2009 2010 2013 Kamnik najem
954 Koper sodelavec
Ajdovščina 1.419 1.189 1.118 118 Ljubljana sodelavec
412
Domžale 1.658 1.321 1.159

Kamnik

Koper 1.459 1.670 1.338 Maribor sodelavec
2.401 2.841 2.059 Murska Sobota sodelavec
Ljubljana 3.611 3.824 4.318 Nova Gorica sodelavec
2.124 2.681 2.160 Novo mesto najem
Maribor 4.676 3.017 2.757 2.213 Postojna sodelavec

Murska Sobota

Nova Gorica 2.542

Novo mesto 1.760 1.437 2.192 952 Ptuj sodelavec
Postojna 888 790 567 Tolmin najem

Ptuj 4.577 3.802 3.635 2.740 Tržič sodelavec

Tolmin 1.344 1.526 1.444 1.177

Tržič 446 398 398 322 Tabela 9 / Število zaposlenih po letih

Torej kdo smo in kaj delamo? PK 2008 2009 2010 2013
Ajdovščina 2 2 2 3

Domžale 2 2 2 2
V Sloveniji imamo 12 potujočih knjižnic, ki se letno ustavijo na Kamnik
704 postajališčih in prevozijo 108.766 km. Dnevno po Slovenskih Koper 2 2 2

2 2 2

cestah vozimo preko 75.000 enot knjižničnega gradiva. Delamo Ljubljana 5 5 5

10 mesecev, 4 dni v tednu, izposojamo povprečno 4 ure na dan. Maribor 5 5 5 5
Imamo preko 17.000 aktivnih članov, ki nas letno obiščejo preko Murska Sobota 4 4 4
150.000 krat in izposodimo okoli 750.000 enot gradiva. To delo Nova Gorica 2 2 2 2
Novo mesto 2 2 2 2
opravi 35 zaposlenih.
Postojna 2 2 2 2

Ptuj 2 2 2 2

Tolmin 2 2 2 2

Tržič 2 2 2 2

7

Rolling buses*
u Wajdušni

Artur Lipovž V petek, 16. in soboto, 17. maja je v Ajdovščini in Vipavi potekalo
18. strokovno posvetovanje in srečanje potujočih knjižnic Slovenije.
Pripravo nam je ob 150-letnici ustanovitve ajdovske Čitalnice, ki jo
štejemo za predhodnico naše knjižnice, zaupala Sekcija za potujoče
knjižnice pri ZBDS. Ker se je vsedržavno srečanje potujočih knjižnic
prepletalo s slovesnostjo ob naši obletnici, je bila organizacija
tako prvega kot druge zahtevna, zato pa izziv.

O možnosti, da bi srečanje pripravili v Vipavski dolini, smo Oblikovali pa smo tudi skupino za pripravo 150-letnice
se resda začeli pogovarjati že v Mariboru leta 2012, ko smo v Ajdovščini in predlagali Sekciji, da pripravimo oba
se strokovni in širši javnosti predstavili z novim bibliobusom, dogodka na isti dan, torej v petek, 16. maja. Lokacijsko
ki smo ga ravnokar dobili. Čeprav je bilo na uradno potrdi- in časovno bi bila ločena, bi se pa vsebinsko in organi-
tev potrebno še čakati, smo potihoma le pričakovali takšno zacijsko dopolnjevala – na ta način bi bili učinki večji,
odločitev. Ko je padla, nas je pa le nekoliko tesnobno streslo: stroški pa posledično nižji. Predlog je Sekcija podprla,
punce in fantje, zdaj pa gre zares, zdaj bomo morali pa tudi seveda pa smo se zavedali, da je organizacija s tem
pokazati, da zmoremo! Prvi koncept, še zdaleč ne popoln, je postala veliko bolj zahtevna.
bil pripravljen oktobra in predstavljen kolektivu. To je bila
tudi podlaga za finančni načrt, ki smo ga predložili občina- Izbor lokacije – Lavričev trg v Ajdovščini, v Vipavi pa
ma Ajdovščina in Vipava. Nato pa: kje začeti? Pri začetku, Glavni trg – je prispeval, da je bilo dogajanje privlačno,
torej pri ljudeh, ki o potujočih knjižnicah največ vedo. Pri varno in obvladljivo. Z odločitvijo je napočil čas za
potujočnikih, seveda – poznate koga, ki se ne bi znašel, če razdelitev nalog. Sam sem skrbel za formalne postopke
gre med terenom kaj narobe? No, vidite! Ekipo so oblikovali in soglasja za zapore, finančne zadeve, usklajevanje
voznik in izposojevalec Igor Lavrenčič, Hilarija Kete in Matjaž s službami, oblastmi in policijo, pripravil scenarij za
Stibilj, ki se izmenjujeta na bibliobusu. V njej je bila še Vera Ajdovščino in Vipavo ter za našo osrednjo slovesnost,
Božič, nekoč »potujočnica«, ki redno »vskoči« na bus, ko je se dogovarjal s podjetji za sponzorstva in z gradbinci,
to potrebno - pozna pa zares vse ekipe vseh bibliobusov v da zaključijo dela. Nujno je bilo obveščanje, dogovori
državi. Direktor, torej podpisani, pa tako in tako mora biti za snemanje, z glasbeniki …
zraven pri vsaki procesiji. Koordinacijo med Sekcijo in ekipo
ter med člani skupine smo zaupali Matjažu.

* V prostem prevodu: kotaleče se (potujoče) knjižnice; potujoče knjižnice med vožnjo

8

Teden pred srečanjem ni bilo mogoče Treba je zapisati: naši ljudje so bili Upamo, da smo uspeli potujoče knjižni-
dobiti dopusta, saj nas je vse čakalo najboljša ekipa, vsak je naloge opravil ce predstaviti kot kulturno, tehnično in
ogromno dela, od redno zaposlenih odlično, isto velja za prostovoljce in tehnološko atrakcijo, kot vseslovenski
do javnih delavcev. V knjižnici ni bilo nekdanje sodelavke in sodelavce, ki dogodek in seveda tudi kot dogodek
nikogar, ki ne bi pomagal, kolikor je bilo so okrepili naše vrste. Zvečer nas je posebne vrste na Primorskem. Člani
potrebno. Zadolžitve so bile raznovr- čakala še slovesnost ob 150-letnici naše skupine so vsak zase zapisali, kako
stne: dogovori s sodelujočimi, nabave v matični knjižnici, ki tistega petka so krmarili skozi priprave. Naj dodam:
materialov, izdelava informacij, tisk in sploh ni zaprla vrat. upam, da ste se udeleženci strokovnega
raznos plakatov in obvestil, dvakratno srečanja in festivala potujočih knjižnic
»listkanje« vozil v Ajdovščini in Vipavi z V soboto smo se v več kot kilometer pri nas počutili tako dobro, kot smo
opozorilom o zaporah, sprejem gostov, dolgem konvoju odpeljali v Vipavo, bili mi veseli vašega prihoda!
sodelovanje na strokovnem posvetu, kjer smo srečanje tudi zaključili in ga
vodenje gostov po mestu, usklajevanje zaokrožili s skupnim kosilom ob izvirih
… Samo v ilustracijo: še dva dni pred Vipave. Naj dodam: tudi vreme smo
srečanjem bibliobusovje bilo mestno obvladovali, kot iz škafa se je izlilo
središče razkopano na dveh mestih; šele, ko so se iztekale zadnje sekunde
kjer smo želeli postaviti oder, je bilo programa. Kdor zna – ta zmore!
zamreženo gradbišče. Pa naj še kdo
reče, da organizacija takšnega dogodka
ni dobra za cirkulacijo krvi po žilah!

Pokazalo se je, da smo se odločili prav,
ko smo pripravili srečanje bibliobusov
in 150-letnico na isti dan. V javnosti
sta bila izpostavljena tako prvi kot
drugi dogodek. Srečanje je v govoru
pozdravil pristojni minister dr. Uroš
Grilc, čestitali so iz kabineta predse-
dnika Republike Boruta Pahorja. Dan
smo zaključili na dvorišču knjižnice,
ob glasbi in v veselem razpoloženju.

9

Iz prve roke …

Vera Božič Pa smo dočakali, da sta se Ajdovščina
in Vipava 16. in 17. maja kar bleščali od
živopisanihbibliobusov iz vse Slovenije, prišli
so tudi sosedje iz Hrvaške. Tako velikega
dogodka pri nas še ni bilo. Tega smo se še
kako zavedali že pred dvema letoma, ko smo
se šele dogovarjali o organizaciji srečanja
potujočih knjižnic. Ma – če so vsi speljali, bo
tudi nam uspelo, sem si mislila sama pri sebi.

Na potujoči knjižnici sem bila zaposlena skoraj trinajst Strokovni del srečanja v Domu krajanov so lepo popestrili
let, in to ti priraste k srcu. Zato sem se počutila zavezano kolegi iz mariborske potujočke s simpatičnim skečem.
prispevati svoj delež. V skupini smo si porazdelili naloge, Popoldne je hitro minilo, in že je bila uradna slovesnost
sama sem imela na skrbi zbiranje informacij o prehrani, ob 150-letnici knjižničarstva v Ajdovščini. Potekala je
sprejem udeležencev in pogostitev, info-točko, vsebino pred knjižnico in se nato spremenila v druženje s kolegi
map z gradivi, skrb za tekoče vzporedno dogajanje ob in z domačini.
strokovnem posvetu …
Ko smo v poznih urah pospravljali prizorišče, me je pre-
Dan D se je začel s sprejemom in registracijo udeležencev, šinilo: kaj pa bibliobusi, bo ponoči vse v redu? Se menda
kar je potekalo na meni znanem »terenu«, na domačem ne bo našel kdo, ki bi hotel ponagajati?
bibliobusu. Budno je bilo treba paziti, kdaj je prispela katera
od potujočih knjižnic, da sem ulovila njeno posadko. No, V soboto zjutraj je bilo stanje takšno: busi lepo parkirani,
tistim, ki ste morali nekoliko počakati, se opravičujem, ponoči je bilo vse v redu. Jutranji obiskovalci, mamice
saj sva s sodelavko urejali še zadnje priprave v dvorani, z otroki, upokojeni domačini, mimoidoči ... so si pred
kjer je potekal strokovni del srečanja. Vesela sem, da ste odhodom v Vipavo še zadnjič z zanimanjem ogledovali
upoštevali navodila o zgodnejšem prihodu, kot je bilo vozila. Slišim gosta pred lokalom Sončna ura: »Ma se
sprva rečeno. Posebna zahvala vam, Štajerci in Prekmurci, vidi, da ima majster kilometrino za sabo. Sam pogledi,
ker ste morali vstati neprimerno bolj zgodaj, da ste prišli kaku elegantnu, v dvejh putezah je zapejlu zi parkirišča u
pravočasno. Pa saj vemo, da se na naše šoferje (in šoferko) konvoj.« (Opomba: za prevod poklicati Vero Božič). Seveda
lahko zanesemo! Ko sem ugotovila, da imam registrirane je mislil na mariborskega šoferja Jožeta. Ja, taki so naši
vse razen enega, mi je odleglo. Kot bi mignil, se je začela fantje. Zanesljivi, skrbni, točni ...
uradna otvoritev festivala. »Še strokovni del, pa bo polovica
za nami«, sem pomislila. In že je bil čas, ko je bilo treba Konvoj proti Vipavi je v spremstvu policije krenil na pot
kaj prigrizniti, saj se je tistim od daleč že oglašal želodec. točno po urniku, domača ekipa je bila na čelu. Ko smo
Nekaj nevšečnosti, povezanih s predolgim čakanjem na iz krožišča v centru krenili proti Vipavi, nam je naša
kosilo, smo vsi že pozabili. vsakodnevna obiskovalka, 86-letna Nada Kostanjevic,
kot običajno oprtana z nahrbtnikom, veselo pomahala.
Že dan prej mi je povedala, da je obiskala tudi potujočo
knjižnico iz Karlovca (gospa je v mladosti živela na Reki
in delala v tamkajšnji knjižnici).

10

Na drugem krožišču sva z Igorjem Utrujeni smo, čeprav zadovoljni. Ko se poslovimo še od zadnjih potujočnikov,
dobila po telefonu navodilo, naj vozimo se na trgu še slikamo z gasilci prostovoljci, in se z našim pisanim bibliobusom
bolj počasi, ker nas bodo snemali tudi odpravimo proti Ajdovščini. »Pospravljali bomo v ponedeljek, dovolj je bilo»,
iz zraka. Nato kliče sodelavka Hilarija, smo si enotni.
ki je bila v Vipavi v polnih pripravah
za začetek dogajanja: »Oj, kje ste? Ko Dovolj, pa tudi lepo. Upam, da tudi za vas, slovenski in hrvaški potujoči
boste v Logu, mi sporoči, v Vipavi knjižničarji!
že čaka pihalna godba, da pospremi
bibliobuse do Glavnega trga«. Vozimo
mimo vojašnice. Pri stari šoli že vidimo
mladce in mladenke iz pleh-muzike.
Godba nas spremlja do trga, kjer se
zlagoma zbirajo ljudje. Parkiramo
diagonalno čez trg, razstavimo panoje,
nato se začne program.

Zanimanje obiskovalcev je (sobota!)
manjše kot v Ajdovščini, toda dovolj
veliko. Najmlajši z zanimanjem opa-
zujejo maskoto potujoče knjige (naša
Irina na kotalkah), ki radodarno deli
bombone, tu so radovedni in zvedavi
šolarji, dogajanje je očitno zanimivo
odraslim. Program teče po načrtu,
tudi vreme počaka, da še pospra-
vimo opremo, nato se zares ulije.
Na biliobuisih in v podhodu pošte
počakamo, da dež poneha, sledi ogled
Lanthierijevega dvorca, dela Vipave in
naše knjižnice. Zaključimo v Podskali
s skupnim kosilom.

11

Kako smo merili trg
in druge zgodbe
Igor Lavrenčič

Sedeli smo v direktorjevi
pisarni: Hilarija, Matjaž, Vera in
jaz. Tema sestanka: priprave
na srečanje potujočih knjižnic.
Kaj bomo pripravili? Kako? Kje
ga pripraviti? Vprašanj je veliko
več kot odgovorov. Z Vero sva
bila sicer na več srečanjih, toda
nikoli se nisva spraševala, kako
se izpelje tako velik dogodek.
Tudi scenarij je bil vsakokrat
drugačen. Sprva več mogočih
lokacij smo skrčili na središču
mesta – po sprejemu odločitve
je bilo vse lažje, mogoče
si je bilo razdeliti naloge.
Ponudil sem, da poskrbim
za parkiranje, elektriko,
varovanje … Že-že, toda kako
se lotiti. Sledilo je nekaj dni
tuhtanja.

Po glavi se mi mota: bo na Lavričev trg sploh šlo 13 vozil? In če bo slabo vreme? Točka 3 so bile zapore trga
In če, in če … Ni druge: »Plac« smo z Matjažem in direktorjem premerili in v Ajdovščini in v Vipavi in
takoj sem vedel, da bo šlo. varovanje prireditve.

Naslednji korak: elektrika. Ajdovski prostovoljni gasilci obljubijo
pomoč: Ko ob opozorilu, da je petek
Skočim do rajona Elektro Primorska, šef me sprašuje, koliko priključne moči neroden dan, ker je delovni in so ljudje
potrebujemo. Znova sva na začetku. Na vprašanje kaj bomo priklopili, se po službah, študentje pa v šolah. Vidi
znajdeva pri vremenu. 16. maj zna biti vroč, treba je priklopiti klime v vseh moj zaskrbljeni obraz, me poveljnik
vozilih, zvečer napolniti akumulatorje itd. Dogovor: najvišjo priključno moč. potolaži: bomo že, bomo poklicali
Spotoma se domeniva (pssst!) še: plačamo priklop, drugo gre pod sponzorstvo. »tastare«, ki so v penziji. Ne bodo pa

12 Petek, 16. maj. Dan D! Sobota, 17. maj, šesta zjutraj,
Ajdovščina, ura je pet zjutraj. Vipava
smeli usmerjati konvoja na cesto, so
opozorili. Srečamo se še z vipavskimi Po slabo prespani noči sem na trgu, Moški del je dogovorjen v Vipavi, kjer
gasilci – ni težave, to delamo vsako leto občinski redar Dragan in njegov kolega smo že dva dni prej pripravili vse za
ob Vipavski trgatvi, zagotovijo fantje. Jošt sta že tam. Na trgu je kljub obve- postavitev odra. Gasilci že postavlja-
stilom kakih 10 avtomobilov. Čim je jo zapore. Oder je pripravljen, vse
Dobimo prva soglasja za zapore, do- redar začel odstranjevati prvo vozilo, drugo tudi – med kavo Pri Marjanci
voljenja za hrup, spisek o številu ljudi so se ostala vozila v nekaj minutah zaskrbljeno gledamo v vse temnejše
za varovanje … Da se trg izprazni, pa čudežno umaknila - vozniki si zaspano nebo. Nič – kar bo, pač bo! Ob 8. sem
morate poskrbeti sami, opozorijo. Sledi mencajo oči. Komunalci postavijo znova v Ajdovščini, kjer se dobimo z
vnovičen obisk oddelka za okolje in zapore, odžagajo nekaj prenizkih vej vsemi šoferji in s policijo, ki je varovala
prostor na občini – fantje nam zares na predvidenih parkirnih mestih. prometne poti. Proti Vipavi odpeljemo
veliko pomagajo. Zagotovijo, da bodo Gasilci držijo besedo in so na mestu. točno po urniku.
na dan prihoda bibliobusov že ob petih
na trgu. S Komunalo se uskladimo Naše vozilo parkiramo na osrednje Sobota, 17. maj, ob 16. uri,
glede zapore in prometnih znakov, mesto, saj služi kot info-točka. Prvi spet Ajdovščina.
direktor skuša še zbiti višino pristojbi- so prispeli kolegi od najbolj daleč, iz
ne –pristanemo pri polovici. V tednu Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Kolegi so iz Vipave odpeljali vsak na
pred dogodkom kar dvakrat zasujemo Dogajanje je steklo, časa za tremo ni svoj konec, tudi sami se odpeljemo
avtomobile na trgu v Ajdovščini in več. Načrt parkiranja je bil dorečen v Ajdovščino, kjer iz busa razložimo
Vipavi z vljudnimi letaki, damo jih in vozila so brez težav zavzela svoja le nujne stvari. Kolegi se poslovimo,
v poštne nabiralnike: želimo, da je mesta, kolegom izrekamo dobrodošlico. moški oddelek pa se sicer utrujen,
srečanje namenjeno vsem. Obiščemo Vse poteka po načrtu. toda zadovoljen, usede na stopnice
trgovine, lokale, ustanove in jih ob- pred knjižnico. Z Matjažem prižgeva
vestimo, da bo trg dan in pol zaprt. Pozno popoldan imamo v knjižnici zasluženi cigareti, direktor Artur
še slovesnost ob 150-letnici. Dan naju pogleda in pravi: »daj še meni en
zaključimo z druženjem potujočnikov tobak«. Z neba se obeta nova ploha, a
na dvorišču, ki ga začinijo še Podokni- ta nas ne skrbi več …
čarji – iz Nove Gorice se četverica s
svojimi inštrumenti pritepe po deseti Vsem, ki so nam pomagali z delom
zvečer in naredi izjemno vzdušje. Le in nasveti, bi se rad še enkrat lepo,
vstati bo težko, saj nas čaka še sobota! lepo zahvalil!

13

Bibliobusni Glasovi, da bi bila Vipavska dolina primerna
bienale za srečanje premikajočih se knjižnih omar
na našem kolosalnih dimenzij, so začeli krožiti že, ko smo
parketu leta 2014 Ajdovci dobili nov bibliobus in se z njim
pokazali na srečanju v Mariboru. Srečanje se ne
dogaja vsak dan, pač pa vsaki dve leti. Glasovi
so se uresničili in tako je ta bibliobusni bienale
maja letos pristal na domačem parketu ajdovske
knjižnice.

Matjaž Stibilj 4. aprila letos so bile na sestanku Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS do-
rečene še glavne zadeve, ki so potrdile in dale končni pospešek poprejšnjim
pripravam – te so v naši knjižnici potekale že od začetka leta.

Za organizacijo tovrstnih dogodkov nevajenih knjižničarjev je bilo vse skupaj
precejšen zalogaj. Začelo se je z izbiro prostora. Ne gre ravno v vsako špranjo
spraviti vse slovenske bibliobuse in še kakega tujega zapovrh (13 vozil). Po
glavi se nam je podilo kar nekaj lokacij, a nobena izmed njih ni imela vseh
zaželenih odlik. Nazadnje smo se odločili za glavna trga v Ajdovščini in Vi-
pavi. »Ne vem, če bojo vsi stali tu? Bomo morali katerega poslati domov?'« je
skrbelo moško trojico naše knjižnice, ki je z metri in notesi korakala po trgu
in pretresala možne parkirne scenarije. Mimoidoči znanci so nas izpod čela
spraševali, če smo morda odprli v knjižnici geodetski odsek. Zaključek ogleda
se je glasil: »Bo šlu, ma n'tjesnu«. Z izbiro Lavričevega trga v Ajdovščini smo

14 avtomobile tisti dan parkirati nekje obveščanje smo poskrbeli s plakati,
drugje. Nekaj okoliških stanovalcev, ki jih je oblikoval David Ličen, avtor
hoteli v središče mesta vnesti iz njega do katerih obvestila o zaprtju trga poslikave našega bibliobusa. Njegova
uhajajoče življenje. Je pa to pomenilo menda niso prišla, je 16. maja zjutraj je tudi zamisel o maskoti festivala.
več organizacijskega in logističnega presenečeno iskalo svoje avtomobile,
usklajevanja, saj je bilo potrebno ki so jih občinski redarji ''odnesli'' s Knjižnica je imela za domačo nalogo
zapreti trga za promet in organizirati kraja prizorišča. Vabila so bila poslana seveda tudi pripravo spremljevalnega
varovanje. Še prej je bilo treba pridobiti dolgo pred Dnevom D, za primerno programa.
potrebna dovoljenja za zaporo cest
in obvestiti stanovalce, da morajo

Ta je obsegal otvoritveno slovesnost,
kjer je bilo treba poskrbeti za scenarij,
se dogovoriti za nastope in vsebino,
glasbo in ozvočenje, uskladiti nastope.
In seveda, na koga naj se obrnemo?
Kaj ponuditi v obliki delavnic in
vzporednega dogajanja? Kako bi
simbolno povezali našo knjižnico s
trgom, smo se vprašali - ali bi povabili
k sodelovanju otroke, ki bi pot od knjige
v knjižnici do knjige na bibliobusih
označili s svojimi likovnimi izdelki?
Nismo smeli pozabiti na pridelovalce
domačih pridelkov in izdelkov, ki smo
jim ponudili stojnice, na katerih so
razstavili svojo ponudbo.

15

Kot domačini smo bili zadolženi, da
poskrbimo za ljudi, ki bodo skrbeli,
da je medtem, ko bodo ekipe na
strokovnem posvetu ali na kosilu, na
vozilih vse v redu, torej za hostese.
Veliko usklajevanja in dogovorov je
bilo potrebno za razpored »žive sile«
izmed zaposlenih, saj smo se dogovorili,
da bomo imeli knjižnico ne glede na
dogajanje, v petek redno odprto.

Bilo je še milijon drugih reči: poskrbeti
za infrastrukturo tako v Ajdovščini
kot naslednji dan v Vipavi, brez katere
srečanja ni mogoče izpeljati. S Sekcijo
je bilo treba uskladiti vabila, pripraviti
prijavnice in posredovati informacije o
prenočiščih, cenah, kotizaciji, dostopih
na festival. Razmisliti smo morali, kako
pripraviti prihod ekip, za katere smo
»izumili« olimpijske table, pa tiste, na
katerih so bili podatki o bibliobusih.
Udeležence strokovnega posvetovanja,
potujočnike in organizatorje smo mo-
rali označiti s priponkami, poskrbeti
za mape s spremljajočimi gradivi.

Organizacijski odbor: Hilarija Kete, Igor Lavrenčič, Vera Božič, Matjaž Stibilj, Tjaša Mrgole Jukič in Ne smemo pozabiti na
Artur Lipovž. strokovno posvetovanje,
potekalo je v Domu krajanov.
Organizirati je bilo treba
pogostitve, v petek zvečer
poskrbeti za skupno večerjo
gostujočih ekip in v soboto za
zaključno druženje v Vipavi.
S kolegi smo si porazdelili
zadolžitve, moja je bil med
drugim koordinacija nalog
in ljudi – pravzaprav skrb,
da smo vsak hip vedeli, kaj
kdo počne in pripravlja.

V petek, 16. maja smo v
matični knjižnici v poznopo-
poldanskih urah pripravili
tudi slovesnost ob 150-letnici
Lavričeve knjižnice. Zato
je bilo nekaj več»letanja« s
prizorišča na prizorišče in
tudi nekaj slabe volje …

16

Online bibliobus
v sistemu COBISS

Mag. Matjaž Cigrovski

Segment programske opremeCOBISS2/Izposoja Značilnosti obstoječe rešitve
omogoča avtomatizacijo postopkov izposoje v računalniške podpore
knjižnici, pri čemer upošteva tudi posebnosti knjižničnega poslovanja
na bibliobusu
izposoje na bibliobusu. Največji izziv je zagotavljanje
ažurnosti podatkov izposoje na bibliobusu in v Segment programske opremeCOBISS2/Izposoja smo
začeli postopoma uvajati v knjižnično poslovanje
matični knjižnici. Do zdaj smo problem reševali z leta 1990. V tem času smo glede na potrebe knjiž-
ločenim okoljem izposoje na bibliobusu, pri čemer nic dopolnjevali funkcionalnosti avtomatizirane
je na bibliobusu nameščena vsa potrebna strojna in izposoje, tako da je danes računalniško podprta
programska oprema. Največja pomanjkljivost tega večina aktivnosti v knjižnici. Ob uvedbi avtomati-
koncepta je v tem, da sta bazipodatkov ločeni in ju zacije knjižničnega poslovanja na bibliobusu je bilo
je treba vsakodnevno usklajevati. Razvoj mobilne treba programsko podpreti še tiste aktivnosti, ki so
tehnologije, pokritost s signalom 3G in nižanje cene specifične za izposojo na bibliobusu. To so:

prenosa podatkov so omogočili pripravo rešitve,
ki zagotavlja neposreden online dostop do baze
podatkov v matični knjižnici.Če ni signala ali dostopa
do interneta,uporabimo lokalno aplikacijo, ki beleži
transakcije izposoje, podaljšanja in vračanja gradiva;
ob ponovni vzpostavitvi povezave se transakcije
prenesejo in integrirajo v okolje izposoje. Koncept
online bibliobusa je zastavljen tako, da ga bo brez
spremembe strojne in programske opreme moč
uporabljati tudi po prehodu na COBISS3/Izposojo.

• O značevanje lokacije gradiva:Za tistega, ki si želi izposoditi knjigo, ni
vseeno, ali je gradivo na bibliobusu ali v skladišču potujoče knjižnice.
Da bi bil prikaz stanja gradiva v knjižnici realen, je ob prenosu gradiva
iz skladišča na bibliobus trebaz ukazom CHECKIN (CIN) označiti, da je
gradivo na bibliobusu, ob vračilu gradiva iz bibliobusa v skladišče pa je
treba z ukazom CHECKOUT (COUT) označiti, da je gradivo v skladišču.

• O značevanje lokacije postajališča: Ob vsakem postanku bibliobusa se
označi lokacija postajališča, tako da se pri prijavi vsegment COBISS2/
Izposoja iz menija izbere šifra lokacije. To je pomembno za statistike in
druge evidence, iz katerih želimo razbrati aktivnosti po postajališčih,
npr. število izposoj na postajališčih določene občine.

• Z agotavljanje ažurnosti podatkov: Čeprav je bibliobus mobilna enota,
ki izvaja svoje storitve na terenu, bi morali biti vsi podatki ažurni in
takoj na razpolago. Enako velja tudi za matično knjižnico, kjer naj bi
bil ažuren vpogled v stanje na bibliobusu.

Kako zagotoviti ažurnost podatkov? 17

Obstoječa rešitev je bila zastavljena leta 1997, ko smo Osnovna ideja prehoda na online bibliobus je v tem, da
pripravili prototipno izvedbo in jo kmalu implementirali se iz bibliobusa odstrani strežnik Alpha s pripadajočim
v Mariborski knjižnici, ki je takrat kupilanov bibliobus. okoljem za izposojo, namesto tega pa se uporabi terminal
Osnovna ideja tega koncepta je, da predstavlja izposoja z neposrednim dostopom do okolja COBISS2/Izposoja v
na bibliobusu samostojno okolje. V matični knjižnici je matični knjižnici preko mobilnega signala. Terminal je
okolje izposoje povezano z bazami podatkovna strežniškem nameščen na lokalnem prenosnem računalniku, ki mora
sistemu Itanium (prej Alpha) z operacijskim sistemom imeti nameščenterminalski emulator COBISS/Connect.
OpenVMS. Povezava je stalno vzpostavljena, saj so izpo- Takšna rešitev poleg stalne povezanosti zagotavlja tudi
sojevališča v matični knjižnici opremljena s terminali, enostavnejšo strojno opremo: zadošča osebni računalnik
ti pa so neposredno povezani z računalnikom. V času (notesnik) s pripadajočo programsko opremo, ki omogoča
avtomatizacije izposoje na bibliobusu stalne povezanosti terminalski dostop do bazepodatkovv matični knjižnici.
z matično knjižnico nismo mogli zagotoviti, zato smo Priporočljivo je, da ima računalnik diskovno enoto SSD
izbrali rešitev, pri katerise bibliobus opremi s svojim (SolidStateDrive), ki nima gibljivih delov in je zato manj
računalniškim sistemom, ta pa omogoči neposredno občutljiva na tresljaje, poleg tega je računalnik tišji in
povezavo z izposojevališčem na bibliobusu. S tem sta porabi manj energije. Danes se na tržišču že dobijo pre-
definirani dve okolji: nosni računalniki zahtevane konfiguracije v cenovnem
razredu do 1000 EUR.
• okolje izposoje v matični knjižniciin
Poleg osebnega računalnika s pripadajočo programsko
• o kolje izposoje na bibliobusu. opremo posamezno izposojevališče na bibliobusu potrebuje
še naslednjo opremo:
Največja slabost obstoječe rešitve je v tem, da mora biti
bibliobus opremljen s kompleksno strojno opremo; raču- • Čitalnik črtne kode, ki podpira identifikacijo gradiva
nalnik Alpha je strežniški sistem, namenjen za uporabo v in članskih izkaznic; opcijsko je možna tudi podpora
stacionarnem prostoru. Občutljiv je za premike in tresljaje, tehnologiji RFID.
zato je lahko vključen samona postajališču. Dvig in spust
sistema sta počasnain na enem postajališču trajata nekaj • Če prenosnik nima ločene numerične tipkovnice, je nujna
minut. Računalnik zahteva stalno in zanesljivo napajanje, dodatna (brezžična) numerična tipkovnica za uporabo
kar morajo omogočiti zmogljive baterije preko pretvornika hitrih (ukaznih) tipk v aplikaciji COBISS2/Izposoja.
izenosmerne napetosti 12 V vizmenično napetost 230V.
Zapletena je tudi komunikacijska oprema za povezavo z • U smerjevalnik mobilnega signala s podporo 2G in
matično knjižnico, največja slabost pa je v tem, da takrat, 3G, ki omogoča prenos preko mobilnih omrežij GSM
ko bibliobus nima povezave z matično knjižnico, stanje in UMTS, z možnostjo ojačitve preko zunanje antene.
v obeh okoljih ni usklajeno. Za zagotavljanje ažurnosti je Takšni usmerjevalniki so danes cenovno že zelo dostopni,
enkrat dnevnotreba uskladiti podatke v obeh okoljih, kar v svojih paketih jih ponujajo tudi mobilni operaterji.
se mora izvesti zunajdelovnega časa matične knjižnice.
• Zunanja antena za ojačitev mobilnega signala na po-
Prehod na online bibliobus dročjih, kjer je signal šibkejši.

Čeprav se je obstoječi koncept s potujočim strežnikom na • SIM-kartica z naročnino za podatkovni dostop. Danes
bibliobusu z leti uveljavil in ga uspešno uporabljajo knjižnice mobilni operaterji v svojih paketih ponujajo neomejen
širom Slovenije, se je sčasoma krepilo prepričanje v možnost dostop za nekaj deset evrov na mesec.
rešitve, ki bi omogočala stalno povezanost izposojevališča
na bibliobusu z računalnikom matične knjižnice. V tem • B aterije za napajanje s pretvornikom iz enosmernega
času je zelo napredovala tehnologija mobilnega prenosa toka napetosti 12V v izmenični tok napetosti 230 V.
podatkov, povečala se je pokritost z mobilnim signalom,
prav tako pa je tudi padla cena prenosa podatkov. Poleg strojne opreme pa je potrebna tudi pripadajoča
programska oprema, in sicer:

• operacijski sistem MS Windows 7 ali 8, Linux ali drug
sistem, ki podpira Javo,

• J ava, različica1.7 ali novejša,

• C OBISS/Connect kot terminalski emulator,

• segment programske opreme COBISS/Izposoja – off-line
bibliobus in

• t iskalnik za izpis zadolžnic.

18

Kaj pa, če na postajališču ni
signala in ni dostopa do interneta?

V tem primeru sta možni naslednji dve rešitvi:

• a lternativna oblika povezave(preko omrežnega kabla
ali preko brezžične povezave WiFi) ali

• beleženje offline izposoje.

Offline izposoja predstavlja beleženje aktivnosti na biblio-
busu, ko ni vzpostavljena povezava z matično knjižnico,
tj. ko ni internetne povezave. Gre za lokalno aplikacijo, ki
transakcije zapisuje na lokalni disk. V tem času ni nobenih
informacij o članu in gradivu, zato so aktivnosti omejene
samo na beleženje transakcij, ni panjihove kontrole. Tako
niso možni vpis novega člana, spreminjanje podatkov o
članu, delo z blagajno in podobno, možni pa soevidentiranje
člana preko članske izkaznice ter izposoja, vračilo (brez
kontrole zamude!) in podaljšanje roka izposoje.

V času odsotnosti signala, ko ni dostopa do interneta, s
klikom na ikono na namizju aktiviramo program COBISS/
Izposoja – off-line bibliobus in se avtoriziramo s svojo
uporabniško šifro, kakršno imamo v okolju COBISS3.

Odpre se okno, v katerem
najprej iz desnega pada-
jočega menija izberemo
postajališče, nato pa v zgor-
njem levem okviru vnesemo
evidenčno številko člana, v
spodnjem okviru pa vnaša-
mo inventarne številke in s
klikom na gumb določimo
eno od aktivnosti (Izposodi,
Vrni, Podaljšaj). Ob koncu
obiska s klikom na gumb
Zadolžnica izpišemo še (ano-
nimno) zadolžnico s podatki
o izposojenem, vrnjenem in
podaljšanem gradivu (samo
inventarne številke). Ob
vnosu nove vpisne številke
člana se zbriše seznam od-
čitanih inventarnih številk
prejšnjega člana in postopek
se ponovi.

Ko je signal in internetna povezava ponovno na voljo, 19
zabeležene transakcije prenesemo v okolje izposoje
matične knjižnice tako, da izberemo paket in kliknemo Na strani aplikacije COBISS2/Izposoja moramo prenesene
gumb Prenesi. transakcije integrirati v obstoječe okolje izposoje. Pri tem
se izvedejo kontrole (veljavnost vpisne številke člana in
inventarne številke), v primeru vračila s prekoračitvijo
pa se evidentira morebitna zamudnina.
Integracijo podatkov dosežemo z ukazom BUS_IMPORT
v ukazni vrstici osnovnega menija. Kontrole veljavnosti
in morebitne interakcije (evidentiranje zamudnine) se
pojavljajo sproti v takšnem vrstnem redu, kot so bile
zapisane transakcije v offline načinu.
Z ukazom ?BUS_IMPORT in izbiro časovnega intervala
(začetnega in končnega datuma) dobimo izpis vseh trans-
akcij, ki so bile v tem obdobju izvedene v offline načinu.
V izpisu je viden tudi status prenosa transakcij (uspešno
ali neuspešno prenesene).

Zaključek

Online izposoja ima v primerjavi z obstoječim konceptom S prehodom na segment programske opreme COBISS3/
z ločenimi bazami podatkov več prednosti. Največja Izposoja bo obstoječa konfiguracija z ločenimi bazami
prednost je vsekakor ta, da je okolje izposoje na bibliobusu podatkov, kot jo poznamo zdaj, dokončno ukinjena. Zato je
ves čas povezano z okoljem izposoje v matični knjižnici. prehod na koncept online izposoje na bibliobusu potreben
Pomanjkljivost online izposoje je v tem, da zahteva stalno in zadosten pogoj za uvedbo segmenta COBISS3/Izposoja
povezavo, ki je iz objektivnih razlogov ni možno zagotoviti tudi v matični knjižnici. Ob prehodu iz COBISS2/Izposoje
vedno in povsod. Zato smo razvili programsko opremo, na COBISS3/Izposojo na bibliobusu ne bo potrebna nova
ki omogoča beleženje izposoje, vračila in podaljševanja strojna in programska oprema.
gradiva tudi v času, ko ni povezave.

Literatura

• M. Cigrovski: Analiza zahtev in okvirni predlog računalniške podpore v potujoči knjižnici – posvet Sekcije potujočih
knjižnic, ZBDS, 18. 7. 1997

• J . Sande: Online izposoja na bibliobusih: ocena možnosti – Organizacija znanja, Letnik 16, Zvezek 4, 2011

• U porabniški priročnik COBISS2/Izposoja – dodatek G

• Pokritost signala mobilnih operaterjev:
http://www.telekom.si/pomoc-in-podpora/teme-pomoci/pokritost-in-dostopnost/pokritost-mobilnega-omrezja
http://www.komuniciraj.eu/ponudniki/simobil-dd
http://www.komuniciraj.eu/ponudniki/tu%C5%A1mobil-doož

20

Pokretna knjižnica
iz EU fondova

Frida Bišćan Karlovačka županija nalazi se u središnjoj Hrvatskoj i jedna je od većih
županija u Republici Hrvatskoj. Gradska knjižnica „Ivan Goran Kovačić“
je matična knjižnica za područje Karlovačke županije. Osim stručnog i
savjetodavnog nadzora nad narodnim i školskim knjižnicama u Županiji,
jedan od osnovnih zadataka joj je razvoj mreže knjižnica na svom području.
Svih pet gradova imaju ustanovljene knjižnice, ali od ukupno 17 općina, 15
ih nema narodnu knjižnicu. Iako veliki dio ovog područja pokrivaju usluge
naše Bibliobusne službe, postoje tzv. Bijela područja bez ikakvih knjižničnih
usluga. Kao matičnoj knjižnici, zadatak nam je uspostava knjižničnih usluga
na području cijele Županije. S obzirom na ograničena financijska sredstva
malih općina, bibliobusi su najbolje rješenje za ispunjavanje ove zadaće.

Kako bismo ostvarili zacrtane zadatke, • s obzirom da potpore pokrivaju Važan dio tih programa čine Lisabonska
svjesni kako trenutno od osnivača i različita područja, uvjeti za dobivanje i Goetheburška strategija, zato ih je
ostalih mjerodavnih institucija ne sredstava variraju od programa do prilikom pisanja projekta potrebno na
možemo očekivati sredstva za nabavu programa, stoga je potrebno proučiti adekvatan način integrirati u projekt.
još jednog vozila, okrenuli smo se uvjete svakog programa zasebno.
europskim fondovima. Kako bismo Lisabonska strategija ima strateški cilj
to ostvarili, bilo je potrebno proučiti • E uropska unija nikada ne financira prema kojemu bi EU trebala postati
fondove Europske unije, tj. saznati 100% od iznosa projekta, zato treba najkonkurentnije i najdinamičnije
kakve projekte i na koji način financira već pri izradi projekta razmišljati gospodarstvo svijeta utemeljeno na
EU. Saznanja su sljedeća: o tome kako osigurati ostatak do znanju, te sposobno za održivi go-
punog iznosa projekta spodarski rast, s najvećom stopom
• sredstva koja daje Europska unija zaposlenosti i snažnom gospodarskom
zapravo je novac poreznih obveznika • s redstva su predviđena isključivo i socijalnom kohezijom. Ciljevi su
EU i ona se dodjeljuju po zadanim za pokrivanje troškova projekta i ne stvaranje prekograničnih poslovnih
pravilima. smiju generirati prihod.1 mreža u segmentima ekonomije (ra-
zvoj gospodarstva), socijalne politike
• s redstva se dodjeljuju sa svrhom Svrha programa koje financira EU-a je i ekologije.
implementacije projekata i aktiv- dati potporu unutarnjim politikama
nosti koje su povezane s pojedinim Europske unije. To su akcijski programi Goetheburška strategija temelji se na
politikama Europske unije, pa se osmišljeni prvenstveno kao sredstva konkurentnosti i održivom razvoju,
stoga i dodjeljuju sukladno tome tj. za postizanje ciljeva postavljenih od te promociji i razmjeni kulture i
za istraživanja, obrazovanje, zdravlje, strane Europske unije i njezinih država kulturnih sadržaja.
zaštitu okoliša i potrošača itd. članica, temeljem određenih stavaka
proračuna. Međutim, neki su programi Temelj za sudjelovanje Hrvatske u
• sredstva se uglavnom daju javnim EU-a otvoreni zemljama u procesu programima EU-a čini Okvirni spo-
i privatnim organizacijama, a od pristupanja Europskoj uniji. Kao razum između Republike Hrvatske i
poduzeća prednost se daje MSP takvi, smatraju se jednim od važnijih Europske zajednice o općim načelima
instrumenata pretpristupne strategije, sudjelovanja Republike Hrvatske u
odnosno sredstava upoznavanja država programima Zajednice (Službeni
kandidatkinja s politikama i metodama glasnik Europske unije, L 192/2005
rada Europske unije. od 22. srpnja 2005.)2

1 Dostupno na: http://www.delhrv.ec.europa.eu
2 Dostupno na: http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=hr&content=1130

EU projekti Gradske knjižnice 21
„Ivan Goran Kovačić“
Ti će se ciljevi postizati kroz provedbu mjera u okviru
Analizirajući ponuđene programe EU-a u kojima je sljedećih prioriteta:
Hrvatska mogla sudjelovati, izdvojili smo dva vezana za
kulturu u koja su se mogli uklopiti knjižnični programi i Prioritet 1. S tvoriti zajednički gospodarski/ekonomski
aktivnosti. To su Kultura 2007.-2013. i IPA. prostor

Instrument pretpristupne pomoći (IPA) je pravni i finan- Prioritet 2. P oboljšati kvalitetu života i socijalnu koheziju.4
cijski instrument Europske unije za razdoblje od 2007. do
2013. godine koji je zamijenio nekoliko dotadašnjih EU Svaki prioritet sastoji se od mjera unutar kojih se provode i
programa (CARDS, PHARE, ISPA i SAPARD), namijenjen odvijaju aktivnosti. Prioritet 2. sadrži Mjeru 2.2. Poboljšanje
je za države kandidatkinje ili potencijalne kandidatkinje, dostupnosti svih usluga u lokalnoj zajednici u pogranič-
a sastoji se od pet različitih komponenti. nom području koja podržava razvoj „people-to-people“
prekograničnih aktivnosti, a bavi se potrebama lokalne
1. Pomoć u tranziciji i izgradnja institucija; zajednice u područjima obrazovanja i rada, društvene i
zdravstvene skrbi, kulture i sporta. Ona podupire stvaranje
2. Prekogranična suradnja (s članicama EU i drugim ili učvršćivanje prekograničnih mreža i partnerstva u sklopu
državama prihvatljivima za IPA-u); aktivnosti poboljšanja dostupnosti svih usluga u lokalnoj
zajednici u pograničnom području, socijalne kohezije te
3. Regionalni razvoj (razvoj prometa, okoliša i gospodarstva); uključivanje lokalne vlasti, civilnog društva i socijalnih
partnera. Inicijative koje se promiču ovom mjerom također
4. Razvoj ljudskih resursa (jačanje ljudskih potencijala i moraju pridonositi poboljšanju prekograničnih odnosa.
borba protiv socijalne isključenosti);
Karlovačka županija –
5. Ruralni razvoj. stanje i potrebe

Važno je napomenuti kako se područje kulture podupire S obzirom da Matična služba Knjižnice redovito prati
isključivo komponentom II. Programa koji se odnosi stanje knjižničarstva i pokrivenost mrežom knjižnica u
na prekograničnu suradnju (s članicama EU i drugim Županiji, ustanovljeno je kako neujednačen regionalni
državama prihvatljivima za IPA-u). Operativni program razvoj prati i neujednačena mreža knjižnica. Planom
(OP) je dokument koji sadrži programsku strategiju i matične knjižnice o razvoju mreže knjižnica u Županiji
implementacijske aranžmane za prihvatljivo područje.3 ova područja, do osnivanja narodnih knjižnica, mogla bi
se pokriti uvođenjem druge smjene bibliobusne službe i
Nakon prvog uspješno odrađenog projekta u sklopu IPA-e nabavom manjeg vozila (bibliokombi) što je uvjetovano
s Knjižnicom Mirana Jarca Novo mesto (Besede i riječi – geografskim karakteristikama terena. Pokretne knjižnice
BeRi, koji je trajao od 2009. do 2011. godine), odlučili smo djelotvorno doprinose smanjivanju društvene isključenosti
i drugi projekt raditi u suradnji sa susjedima. i podižu kvalitetu života u zajednici. Analizom statistke
stanovništva, nezaposlenosti i obrazovanja uvidjeli smo
Prekogranični program između Hrvatske i Bosne i Herce- da problem siromaštva i socijalne isključenosti uslijed
govine provodi se u razdoblju od 2007. - 2013., a zasniva se ekonomske nejednakosti (u regionalnom razvoju gospodar-
na zajedničkom planiranju hrvatskih i bosanskih strana stva) uzrokuje neadekvatan pristup novim informacijskim
u okviru EU IPA. Ciljano programsko područje ovog i komunikacijskim tehnologijama što ove članove društva
programa je područje uz granicu Republike Hrvatske i čini još ranjivijim. Istovjetni su problemi i JU Kantonalne
Bosne i Hercegovine. Programsko područje čine „prihva- i univerzitetske bilioteke Bihać u pograničnom području
tljiva“ i „pridružena“ (tj. susjedna) područja. Prihvatljivo BiH, Unsko-sanski kanton.
područje uključuje 9 hrvatskih županija i 95 općina u
Bosni i Hercegovini. Europska sredstva IPA prekograničnog programa Hrvatska
- Bosna i Hercegovina otvorila su mogućnost rješavanja
Ciljevi programa su: ovog problema. Dugogodišnja uspješna suradnja naših
dviju ustanova bila je dobra osnova za zajednički projekt
• poduprijeti osnivanje prekograničnih mreža i partner- kojim bismo riješili istovjetne probleme. S obzirom da
stva te razvoj zajedničkih prekograničnih aktivnosti su knjižnice usmjerene na promicanje kulture čitanja i
kako bi se revitaliziralo gospodarstvo/ekonomija, omogućavanje pristupa informacijama, one bibliobusima
zaštitila priroda i okoliš te povećala socijalna kohezija dodatno podižu razinu kulture življenja jer svojim prisu-
programskog područja, stvom i u najudaljenijim i prometno izoliranim mjestima
svima pružaju jednake mogućnosti učenja i obrazovanja.
• i zgraditi sposobnost lokalnih, regionalnih i nacionalnih
institucija radi upravljanja programima EU i pripremiti
ih za upravljanje budućim prekograničnim programima

3 Dostupno na: http://www.uzuvrh.hr/stranica.aspx?pageID=24
4 Dostupno na: http://www.cbc-cro-bih.net/hr/o-programu/prioriteti-i-mjere.html

22 communities of Karlovac County • p okretne knjižnice su već dugi niz
and Una Sana Canton – MOBILLL godine neizostavan dio knjižnične
Osiguravajući temelje cjeloživotnog (Usluge pokretne knjižnice za cjelo- prakse i knjižnične djelatnosti. Kao
učenja, nastojimo osposobiti stanovnike životno učenje u ruralnim sredinama djelatnost koja je usmjerena na
da prihvate promjene kao priliku za Karlovačke županije i Unsko-Sanskog promicanje kulture čitanja i omo-
unapređenje i postanu aktivni sudionici kantona), akronim MOBILLL. Pred- gućavanje pristupa informacijama,
u kreiranju napretka i unapređenju viđeno vremensko trajanje projekta knjižnice bibliobusima dodatno
života svoje zajednice. bilo je 12 mjeseci (kasnije je produženo podižu razinu kulture življenja jer
na 14 mjeseci). Ukupna vrijednost svojim prisustvom i u najudaljenijim
Na temelju uočenih problema i nedo- projekta je 111.504,05 eur, od toga je i prometno izoliranim mjestima
stataka u našim područjima, odlučili EU financirala 92.344,05 eur. svima pružaju jednake mogućnosti
smo prijaviti projekt kojim ćemo apli- učenja i obrazovanja
cirati za dobivanje kombija koje ćemo Projekt obuhvaća sljedeće aktivnosti:
preurediti u pokretne knjižnice. Pisanje • pokretne knjižnice djelotvorno
projekta uključivalo je popunjavanje 1. K oordinacija i vođenje projekta doprinose smanjivanju društvene
dokumentacije u zadanim obrascima isključenosti i podižu kvalitetu
na engleskom jeziku. Logička matrica 2. Uspostavljanje usluga mobilne života u zajednici
važan je dio dokumentacije koji mora knjižnice u ruralnim dijelovima
sadržavati ciljeve, indikatore, izvore i područja projekta • multikulturalni projekti doprinose
pretpostavke za projekt s naglaskom na koheziji prekograničnog područja
aktivnostima, rezultatima i održivosti 3. O rganizacija edukativnih i kulturnih
projekta. aktivnosti • nove mogućnosti suradnje u području
gospodarske, kulturne i znanstvene
IPA prekogranični program Hrvat- 4. U spostava suradnje s lokalnom suradnje
ska - Bosna i Hercegovina osmišljen samoupravom u realizaciji pokretne
je i prijavljen 2012. godine u okviru knjižnice koja bi rezultirala održi- • doprinos ciljevima Lisabonske stra-
Prioriteta 2. Poboljšati kvalitetu ži- vosti uvedenih usluga tegije stvaranjem prekograničnih
vota i socijalnu koheziju, Mjera 2.2: poslovnih mreža
Poboljšanje dostupnosti svih usluga 5. P romocija i vidljivost projekta.
u lokalnoj zajednici u pograničnom • G oetheburška strategija – čuvanje
području. Važno je napomenuti kako su projekti kulturnih vrednota regije kao za-
prekogranične suradnje specifični po jedničkue prekogranične baštine
Opći cilj projekta je omogućiti zajednici zrcalnosti, naime sve aktivnosti unutar
pristup uslugama koje potiču cjeloživo- projekta provode oba partnera. Tako • p repoznavanje doprinosa svih
tno učenje i uspostaviti prekograničnu su obje knjižnice nabavile i opremile kultura europskom društvu
mrežu ruralnih zajednica u Karlovačkoj bibliokombi, kulturne aktivnosti su
županiji i Unsko sanskom kantonu. uključivale razmjenu kulturne baštine
obiju zemalja, a uključivanjem lokalne
Specifičan cilj je poticanje razvoja uprave osigurali smo održivost usluga
međusobne suradnje i razvoj demokra- i nakon službenog završetka projekta.
cije u ruralnim pograničnim zajedni-
cama kroz uspostavu kontinuiranog Zaključak
i kvalitetnog pristupa informacijama
putem pokretnih knjižničnih usluga.

Naglasak smo stavili na osnovna
obilježja i prednosti pokretnih knji-
žnica, a to je mogućnost da istim
fondom, osobljem i opremom pruža
knjižnične usluge stanovništvu na
međusobno udaljenim područjima.
Odredili smo ciljane skupine korisnika
(djeca, stariji, nemoćni), s naglaskom
na ranjive skupine korisnika. Bitni su
rezultati usluga, tj. uključivanje šire
zajednice u raznovrsne programe čime
smanjujemo društvenu isključenost i
podižemo kvalitetu života u zajednici.

Projekt smo nazvali Mobil librarie
service for life long learning in rural

23

Samo reci „DA!“

za velikogorički bibliobus

Postersko izlaganje Postersko izlaganje na 39. skupštini Hrvatskoga
na 39. skupštini Hrvatskoga knjižničarskog društva od 15. do 18. listopada
2014. godine u Splitu sa temom „Knjižnice –
knjižničarskog društva, od misije do strategije“ tek je početak zagovaranja
15. – 18. listopada 2014., Split velikogoričkih knjižničara za važnost uspostavljanja
bibliobusne službe na području Grada Velike
Katja Matković Mikulčić i Ivana Grubačević Gorice. S obzirom da je temeljna misija svake
dobre knjižnice učiniti knjigu dostupnom korisniku,
razvojna strategija Gradske knjižnice Velika Gorica
kreće se upravo tim putem – učiniti dostupnom
knjigu svim stanovnicima okolice šestog po veličini
grada u Republici Hrvatskoj.

Ono što naše zagovaranje na putu Razvoj knjižnica u Do početka Drugog svjetskog rata
do konačnog cilja – pokretanja prvog velikogoričkom kraju većina se tih seoskih čitaonica ugasila,
velikogoričkog bibliobusa – čini aktu- od 1886. do 2014. a nakon rata ponovno se otvara niz
alnim su dvije činjenice: godine kotarskih, školskih i seoskih, knjižnica
i čitaonica. Na području Turopolja u
1. u tijeku je izrada Razvojne strategije Tradicija knjižničarstva na velikogo- tom poslijeratnom periodu aktivno je
Grada Velike Gorice za šestogodišnje ričkom području započinje prije 128 36 seoskih knjižnica raznolike veličine
razdoblje od 2014. do 2020. godine, u godina osnivanjem Prve čitaonice u i strukture fondova, a „spominje se u
što je kao gradska institucija kojoj je Turopolju čija je pravna slijednica i postojanje odnosno rad triju pokretnih
Grad Velika Gorica osnivač uključena današnja Gradska knjižnica Velika knjižnica, sa po osamdesetak knjiga.“4
i Gradska knjižnica Velika Gorica Gorica. Od samog početka zadaća Ono što je bitno je da je putem tih malih
čitaonice, a kasnije i knjižnice, bila seoskih i školskih knjižnica knjiga bila
2. Gradska knjižnica Velika Gorica je prosvjećivanje, širenje znanja, dostupna takoreći na kućnom, „seo-
ide ususret 130. obljetnici svog ali i sklonosti prema knjizi i čitanju skom“ pragu, a o interesu za čitanje i
osnutka što bismo željeli obilježiti općenito. Velika Gorica je već u doba u malim sredinama govori i činjenica
projektom koji smatramo važnim osnivanja Prve čitaonice 1886. godine da je velik broj knjiga nakon zatvara-
za razvoj lokalne zajednice bila najveće i najznačajnije naselje u nja knjižnica nepovratno izgubljen
Turopolju sa od 2.871 stanovnikom1. u zaduženjima korisnika po selima.5
Svoja ćemo nastojanja nastojati ostvariti Sve seoske knjižnice s vremenom su
uvrštavanjem plana o pokretanju bi- Na prosvjetiteljskom valu početkom ugasle, njihovi su fondovi prešli u
bliobusne službe u Razvojnu strategiju dvadesetog stoljeća zalaganjem turo- sastav školskih knjižnica te više nisu
koja je u izradi i to putem ukazivanja poljskog župana Franje pl. Lučića u bile namijenjene široj javnosti.
na probleme kojima bi pokretanje takve Turopolju su osnovane brojne čitaonice
službe moglo biti rješenjem. u malim, seoskim sredinama koje Kontinuitet je zadržala narodna knji-
postaju žarištima društvenog života i žnica u Velikoj Gorici koja od 1953. do
kulturno-prosvjetnog djelovanja. Tako 1960. godine djeluje kao samostalna
je 1920. godine na području Turopolja ustanova nakon čega ulazi u sastav
djelovalo 10 aktivnih seljačkih sučij- Narodnog sveučilišta. Razvoju knji-
skih2 čitaonica3. žničnih usluga tih godina pogoduje i

1 V elika Gorica. Velika Gorica : Pučko otvoreno učilište, Odjel za kulturu, 1999. Str.133.
2 sučija: povijesna zemljišna jedinica u Turopolju
3 P ernar-Robić, Ljubica: Knjižnice i čitaonice u Turopolju, jučer i danas. Velika Gorica : Matica hrvatska, Ogranak Velika Gorica, 1996. Str. 18 – 19.
4 I sto. Str. 32.
5 I sto. Str. 33.

24 dramske skupine, a mali broj njih posjeduje prostore
za djelatnosti kulturnog karaktera poput zadružnih ili
donošenje prvog Zakona o knjižnicama 1960. godine, te vatrogasnih domova. Osnovne škole imaju organizirane
1963. knjižnica dobiva svoje stalne prostorije u zgradi u školske knjižnice, no po kvaliteti i (ne)brojnosti njihovih
kojoj se i danas nalazi Gradska knjižnica Velika Gorica. fondova vidljiv je nedostatak sredstava za nabavu čak i
obveznih lektirnih naslova, tako da o nabavi knjiga izvan
Još jedna ključna godina je 1980. kada je otvoren ogra- nastavnog programa za djecu u postojećoj situaciji nema niti
nak – današnja Područna knjižnica Galženica. Potreba govora. Što se tiče knjižnične usluge za djecu školske dobi
za dodatnim knjižničnim prostorom je bila prepoznata Gradska knjižnica Velika Gorica neprestano je suočena sa
uslijed brzog širenja gradskog područja izgradnjom novih molbama za donacijama dječjih knjiga koje nam upućuju
naselja te naseljavanjem velikog broja novih stanovnika. školski knjižničari iz četiriju gradskih, relativno dobro
Početkom osamdesetih godina djeluje i jedna pokretna opremljenih osnovnih škola, tako da je moguće zamisliti
knjižnica koja je opsluživala sedam radnih organizacija alarmantnost stanja u seoskim školskim knjižnicama.
velikogoričkog područja.6
Jednako tako i odrasli stanovnici seoskih sredina, kako
Iako je tijekom svojeg postojanja djelovala pod različitim je već navedeno slabo prometno povezanih naselja (neka
imenima – Prva čitaonica, Kotarska narodna knjižnica, naselja sa po tek linijom ili dvije dnevno), po knjižnične
Općinska narodna knjižnica – Gradska knjižnica Velika usluge prisiljeni su odlaziti u knjižnice u Velikoj Gorici ili
Gorica ipak je zadržala kontinuitet i do danas ostala jedina čak Zagrebu ili Sisku, ako su uz potonje gradove vezani
aktivna narodna knjižnica turopoljskog kraja. poslom ili nekom drugom vezom. Poseban je to problem
za osobe starije životne dobi koji uz to nisu imali prilike
Aktualna situacija steći naviku odlaska u knjižnicu ili pak slabo pokretne
osobe kojima putovanje predstavlja i dodatan napor ili
Prema posljednjem popisu stanovništva iz 2011. godine čak nemogućnost.
Grad Velika Gorica s okolnim naseljima ima 63.511 sta-
novnika. U sastavu grada ukupno 58 naselja raspršenih Velikogorički bibliobus – od misije
na području od Posavine na sjeveru do Pokupljana jugu, do strategije
te od Siska na istoku do Zagreba na zapadu. Nijedno od
tih mjesta izuzev Općine Pokupsko nema javnu knjižnicu. S obzirom na navedenu aktualnu situaciju u prethodnom
Područne škole u manjim naseljima opremljene su malim poglavlju (brojnost i raspršenost naselja na velikogoričnkom
brojem knjiga za učeničku posudbu, zagrebački bibliobus području, slaba prometna povezanost većine naselja, nedo-
obilazi dva naselja, a svi oni koji žele čitati moraju se statak zadovoljavajućih ili potpuni izostanak knjižničnih
uputiti, ponekad i uz dodatne troškove, u prometno slabo usluga), jasno je da Gradska knjižnica Velika Gorica rješenje
i rijetkim linijama povezanu Veliku Goricu ili čak Zagreb. dijela ovih problema vidi u pokretanju bibliobusne službe
koja bi osim u udaljenijim dijelovima grada svoje stalne
Gradska knjižnica Velika Gorica jedina je narodna knji- postaje imala i u spomenutim malim seoskim sredinama čiji
žnica koja djeluje na tom raspršenom području i sa svoje stanovnici trenutno nemaju neposredan pristup željenim
tri postojeće lokacije – Središnjim odjelom za odrasle, knjižničnim uslugama. Naša je misija doprijeti do korisnika
Područnom knjižnicom Galženica i Dječjim odjelom – svih dobi, te svima omogućiti pristup prije svega mediju
pruža knjižnične usluge posudbe knjiga, čitanja dnevnog, knjige kako bi posredstvom pisane riječi korisnici došli
tjednog i mjesečnog kao i stručnog tiska, korištenja računala do informacija, znanja i razonode u svojoj užoj lokalnoj
i sudjelovanja u organiziranim animacijskim programima sredini. Također želimo omogućiti nov, osmišljen, orga-
za djecu i odrasle. Na ukupnom prostoru od 730 m2 (u niziran i kontinuiran kulturni sadržaj za korisnike svih
tu kvadraturu uključeni su i dislocirani depoi) knjižnica dobnih skupina i bez obzira na stupanj obrazovanja, te
opslužuje 10.860 korisnika7, a radi nedostatnog prostora svakome ponuditi zanimljive sadržaje. Bibliobusi, jednom
u postojećim lokacijama nije u mogućnosti ponuditi kad se korisnici upoznaju s tom vrstom usluge i naviknu
neke od usluga koje su već postale standard suvremenog na stalnost njihova dolaska, mogu postati žarišne točke
knjižničarstva (multimedijska zbirka, posebni prostori za kulturnog života malih, pogotovo zabačenih mjesta i
organizirane susrete i aktivnosti te za korištenje računala zaselaka, a mogućnosti knjižničnog djelovanja bibliobusne
i učenje). službe raznoliki su i, ovisno o kreativnosti knjižničara,
mogu pokrivati polja zanimanja zajednice, ali i upoznavati
Od ukupno 58 naselja u sastavu Grada Velike Gorice veći- s novim, zanimljivim i do tada nepoznatim sadržajima.
na ih je ruralnog karaktera s još uvijek prevladavajućim
poljoprivrednim stanovništvom. Tek neka od njih imaju
organizirane oblike kulturnog djelovanja – kulturno
umjetnička društva, ogranke društva „Seljačka sloga“,

6 I sto. Str. 41.
7 Usp. Izvješće o ostvarenom programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje od 01.01.2013. do 31.12.2013. Dostupno na: http://www.knjiznica-vg.hr

Gradska knjižnica Velika Gorica od 2014. godine kreće sa 25
zagovaranjem za prvi velikogorički bibliobus iz dva već u
uvodu navedena razloga koja ćemo ovdje ponovno iznijeti: Godine 2016. Gradska knjižnica Velika Gorica obilježit će
130. obljetnicu kontinuiranog djelovanja i pokretanjem
1. u tijeku je izrada Razvojne strategije Grada Velike Gorice prvog bibliobusa ne bismo samo dostojno obilježili tu oblje-
za šestogodišnje razdoblje od 2014. do 2020. godine, u tnicu, već i ostvarili napredak naše knjižnice u stručnom
što je kao gradska institucija kojoj je Grad Velika Gorica smislu – širenjem mreže svojih usluga u novom obliku, za
osnivač uključena i Gradska knjižnica Velika Gorica nove korisnike i na nov i zanimljiv način.

2. G radska knjižnica Velika Gorica ide ususret 130. obljetnici Svjesni smo da je ostvarenje ovog projekta financijski i
svog osnutka što bismo željeli obilježiti projektom koji kadrovski zahtjevno, i upravo zato što nam je za to nužna
smatramo važnim za razvoj lokalne zajednice podrška našeg osnivača – Grada Velike Gorice – nastojat
ćemo kroz mini reklamnu kampanju koju smo započeli
Gradska knjižnica Velika Gorica od početka izrade Razvojne ovim posterskim izlaganjem osvijestiti među odgovornim
strategije Grada Velike Gorice za razdoblje od 2014. do osobama kao i među građanima Velike Gorice potrebu
2020. godine uključena je u izradu strategije te je zajedno za bibliobusnom službom na velikogoričkom području,
sa ostalim srodnim institucijama bila slobodna predložiti kako bi nas i oni poduprli u našim nastojanjima da širem
programe i projekte koji bi pridonijeli napretku grada lokalnom stanovništvu pružimo kvalitetnu bibliotečnu
na planu kulturnog razvoja. Već tijekom siječnja 2014. uslugu.
godine prilikom izrade godišnjeg Izvješća o ostvarenom
programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje Zaključak
od 01.01.2013. do 31.12.2013. u njega su uvrštena sljedeća
zapažanja: „Kako se Grad Velika Gorica iz dana u dan sve Gradska knjižnica Velika Gorica kao jedina narodna knji-
više razvija i povećava, nameće se potreba za promišljanjem žnica na nevelikom, ali po brojnosti i raspršenosti naselja
nove samostalne zgrade Gradske knjižnice u kojoj će biti te broju stanovnika, ipak zahtjevnom knjižničarskom
moguće pokrenuti nove programe u skladu s razvojem terenu – turopoljskom kraju – s postojećim prostornim
novih medija i tehnologija, a koji su već postali sastavni kapacitetima nije u stanju pružiti razinu kvalitete usluga
dio redovnih usluga proširenih djelatnosti u knjižnicama. kojoj kao knjižnica sa 130. godina kontinuiranog kvalitetnog
O tome bi trebalo voditi računa pri izradi razvojne strate- djelovanja nastoji i dalje težiti. Od njezina osnutka pa sve
gije Grada Velike Gorice, kao i pri planiranju strateškog do danas broj stanovnika ovog područja kontinuirano
razvoja ustanove. raste, a broj aktivnih knjižnica opada. Unatoč razvoju
cestovnih mreža još uvijek postoje mjesta koja su slabo
Kako se u sastavu Grada Velike Gorice nalazi 58 naselja, ili nikako prometno povezana s Velikom Goricom, pa i s
od kojih su neka dosta loše povezana s gradom te je kori- glavnim gradom Republike Hrvatske Zagrebom.
snicima otežan dolazak u Gradsku knjižnicu, rješenje se
može naći u nabavci bibliobusa koji bi dostavljao knjige S obzirom da je temeljna misija svake dobre knjižnice
i ostalu knjižnu građu u udaljena naselja velikogoričkog učiniti knjigu dostupnom korisniku, razvojna strategija
područja. Bibliobuse imaju Koprivnica, Križevci, Karlovac, Gradske knjižnice Velika Gorica kreće se upravo tim
Bjelovar, Zadar (2), Rijeka i Zagreb.“8 Daljnji su koraci po- putem – učiniti dostupnom knjigu svim stanovnicima
duzeti upravo sudjelovanjem ravnateljice Katje Matković okolice šestog po veličini grada u Republici Hrvatskoj.
Mikulčić na izradi same razvojne strategije Grada čiji je Kad korisnik ne može knjizi – onda knjiga mora korisniku!
nacrt u listopadu 2014. godine objavljen na mrežnim Rješenje za to Gradska knjižnica Velika Gorica vidi u
stranicama Grada Velike Gorice, te se nadamo da će u pokretanju bibliobusne službe za područje velikogoričke
konačnu verziju te strategije biti uvrštena i realizacija okolice kojim bi se oživio kulturni i književni život malih
projekta pokretanja prvog velikogoričkog bibliobusa. seoskih sredina, tako blizu, a tako daleko od najvećeg
kulturnog centra naše države.

Literatura

Pernar-Robić, Ljubica: Knjižnice i čitaonice u Turopolju, jučer i danas. Velika Gorica : Matica hrvatska,
Ogranak Velika Gorica, 1996.

Izvješće o ostvarenom programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje od 01.01.2013. do 31.12.2013.
Str. 4. Dostupno na: http://www.knjiznica-vg.hr

Velika Gorica. Velika Gorica : Pučko otvoreno učilište, Odjel za kulturu, 1999.

8 Izvješće o ostvarenom programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje od 01.01.2013. do 31.12.2013. Str. 4. Dostupno na: http://www.knjiznica-vg.hr

26 Tekst in scenarij: Ksenija Trs
Fotografije: J ože Antolič
Iz preteklosti
v prihodnost Ksenija Trs
Matjaž Stibilj

40 let potujoče knjižnice Maribor
Referat s pridihom dramatizacije

KSENIJA: Ko mi je kot majhni deklici prišla v roke prva
knjiga, sem »padla« vanjo ter postala nora na knjige! Ko
sem prestopila prag moje prve knjižnice v življenju, sem
postala nora na knjižnice, in ko sem se v knjižnici zaposlila,
sem ugotovila, da če hočeš biti potujoči knjižničar, moraš
biti vsaj malo nor! Nor na: Bregače, globače, ostre ovinke,
bralce, knjige, minimalen delovni prostor, delo nad 40
stopinj, delo pod 0 stopinj!

Skozi vsa leta mojega potujočništva ter raziskovanja o
njem, sem prav tako spoznala, da se je tudi sam začetek
slovenskega potujočega knjižničarstva začel NORO …

JOŽE: Bogdaj, dober dan!

KSENIJA: Bogdaj, g. Stepišnik! Kam ga pa mahate? A lezete
gor, v pohorske bregače, ali prihajate dol.

JOŽE: Zg. Ložnico sem obhodil, pri kmetih zamenjal nekaj
knjig, ampak jih je premalo, tako da jih moram na hitro nekaj
prepisati, da si povečam zalogo! Nasvidenje!

KSENIJA: Srečno g. Stepišnik, in obilo uspeha še nadalje!
Pa, dobro letino želim!

Jože Antolič kot Lovro Stepišnik

No, in če ta ni NOR? Prepisuje knjige, da veča izposojevalni fond! In kako je predan svojemu delu!
Gor in dol, navkreber in navzdol, s košem knjig na rami, samo da širi bralno kulturo! In to mlinar,
samouk, ki nikoli ni obiskoval šole! Ustanovi Bukvarnico (1863 – Zg. Ložnica), ki postane prva Po-
tujoča knjižnica na slovenskem in baje celo na Balkanu! Sledijo potujoče knjižnice v obliki lesenih
potujočih kovčkov, ki jih potujoči knjižničarji na razne načine dostavljajo do bralcev.

27

Peš, z javnimi sredstvi, s kolesom, kar
je našim ptujskim kolegom zelo znano,
saj njihov prvi potujoči knjižničar,
Simon Petrovič, to počne poleti in
pozimi – če to ni NORO…!

Poln koš knjig, dolgotrajno pešačenje,
kufri gor in dol – vse to sčasoma pusti
posledice: boleč križ in sklepi terjajo
svoje! Seveda je tu še čas, ki spreminja
svet in nas! Slovensko potujočništvo
se posodobi, začne se kotaliti s časom,
pojavijo se prvi bibliobusi! Koper je
že lani povedal svoje, Ljubljana malo
prej, sedaj pa bomo povedali svoje še
mi, Mariborčani!

Jože Antolič kot Simon Petrovič, prvi potujoči knjižničar na Ptuju

Akcija za nabavo prvega bibliobusa In tu je, aleluja- leto gospodovo 1974, ki ga kasneje zamenja ter polepša ekipo,
se začne leta 1972, ideja o njem, pa natančneje 13. november, ko takratni knjižničarka Anica Siranko. Zeleni
se porodi že kar nekaj let prej, saj ravnatelj Mariborske knjižnice, prof. bibliobus začne nabirati kilometre
kolekcije knjižničnega gradiva niso Ignac Kamenik, preda prvi bibliobus po Dravskem polju, okoliških krajih
več dovolj, da bi pokrile potrebe po prvi ekipi, ki jo sestavljata voznik Tone Maribora, Lenarta, Slovenske Bistrice
le-tem med prebivalstvom! Predvsem Stipič ter knjižničar Ernest Vodopivec, ter za kratek čas- občine Radlje .
ljudje v oddaljenih krajih, ki imajo pre-
daleč do stacionarne knjižnice, čutijo
pomanjkanje kulturnega dogajanja,
kakor tudi pomanjkanje knjižničnega
gradiva! Na tem področju so najbolj
prikrajšani kmetje, gospodinje in
delavci, kar se je v poznejših letih,
pri obisku in izposoji gradiva na
bibliobusu, tudi potrdi!

Prvi bibliobus 1974 – 1985

HANIKA: » Dober den!«
KSENIJA: »Dober dan, gospa! Kam pa tako naglo…?«
HANIKA: »Eh, kaj bom jaz gospa, saj pa vidite, da sen kar z njive, pa da mam motiko na rami, pa škorne na nogah…Jaz
poznam samo njivo, kuhno pa štalo! Pa kakšo gasilsko veselico…!«
KSENIJA: »Preberete tudi kaj, kašen časopis, kakšno knjigo?«
HANIKA: »O, to pa ja, to pa ja! Kmečki glas prav pride! Knjige mam pa itak rada! Takšne, kmečke, od Mohorjeve založbe!
Vam povem, mi kmeti, pa penzionisti smo hudo zadovoljni s totim avtobusom! Zato pa se mi zaj tak mudi, ko je pa v ves
prišo avtobus, na katerem talajo knjige! Nimam niti časa, da bi se preoblekla! Srečno te!«
KSENIJA: »Srečno ga. Hanika in dobro izbiro želim!«

28

Tako naš prvi bibliobus s svojim knjiž-
nim bogastvom kar 11 let razveseljuje
predvsem gospodinje, delavce, pionirje,
študente…, in glej ga zlomka, čas
zahteva svoje in bibliobus mrkne! Na
veliko žalost bralcev in knjižničarjev
on – mrkne! In kaj se zgodi? Kaj drugega
kot ponovni mrk, tokrat finančni, ki
poskrbi, da drugi biliobus krene na
pot šele leto in pol kasneje.

Drugi bibliobus 1987–1998

HANIKA: Opet mam puni firtoh knjig. Kak sem vesela!
Gnes sem si še vzela Ašiča. Si tu pa tam kakšni obkladek
naredim! Pa še nekaj o vrti, stalno pride prav! Zaj pa hitro
za šporhet, če ne, bo naš jezen!

Takšno veselje se nadaljuje od 13. aprila
1987, z dvema postajališčema več (v občini
Lenart). Število članov, obisk ter izposoja
strmo rastejo, zato začne bibliobus v letu
1990 voziti v dveh izmenah, z dvema
ekipama na 49 postajališč, med njimi
tudi v tovarni Zlatorog ter Impol!

Mojca kot Kurbusova Hanika - kmetica

JOŽE: »Dober dan! Sem mojster Sternad, tu z Impola in Jože Antolič kot delavec Impola
sem malo prišo pošpegat k vam! Vsi vas hvalijo, pa še
mene zanima ali imate mogoče knjigo »Mojster za vse!«
Pa še kakšni lovski priročnik! Mogoče lov na divje svinje!
Jih šicam, pa šicam, pa do zaj še nisn nobene trofo! Kaj
mi predlagate?«

KSENIJA: Gospod Sternad, dobrodošli na bibliobusu! Kar se
tiče tehničnih zadev je precej literature! Priročnika: »Kako
se divji prašič sam ustreli!« pa še žal nimamo! Upam, da
ga bo kdo v kratkem napisal, da vam bomo lahko v pomoč!
Se vidimo naslednjič?! Lepo bodite in srečno!«

Šest let kasneje začnemo še obiskovati Porast obiska in izposoje se odraža in učitelji, predvsem tistimi, ki imajo
VDC POLŽ, kjer so zaposleni odrasli tudi z obiski šol in vrtcev. sami radi knjige in jim ni vseeno za
ljudje s posebnimi potrebami! Komaj bralno pismenost naših nadebudnežev!
čakajo, da se vsak prvi petek v mesecu Sodelovanje z njimi se še okrepi z biblio-
pripeljemo. Zelo so navezani na nas pedagoškimi uricami, pravljicami in
in zahtevajo maksimalno pozornost vzajemnim sodelovanjem z vzgojitelji
vsakega od nas!

29

Obisk bibliobusa v VDC POLŽ Bibliobus v povezovanju s šolami in vrtci…

Vmes pride ga. Katica, ki je zelo osamljena in potrebuje pogovor.

KSENIJA: »Dober dan ga. Katica! Kaj ste tako žalostni?«

KATICA: »Čisto sama sem doma in sem vas prišla malo
obiskat!«

KSENIJA: »Lepo, da ste nas prišli obiskat! Vam lahko kako
pomagam?«

KATICA: »Ne danes ne! Sem pa vam prinesla en mali kolaček,
pa eno klobasico! Če ste pa vedno tako prijazni!«

KSENIJA: »Joj, gospa, res hvala, ampak je preveč in po
pravilniku ne smemo…tu smo zato, da vam pomagamo pri
izbiri literature!«

Ljudmila Podlesnik kot osamljena bralka Katica…

KATICA: »Pol bom pa tak naredila (vzame nož, nareže kruh
in klobaso)! Po pravilniku pa menda lahko malicate! Jaz
sedaj grem, bi pa prosila, da mi do naslednjič pripravite
knjige o visokem pritisku! Vsak, ki ima pet minut časa, mi
ga že dvigne! Se vidiva čez 14 dni!«

KSENIJA (zbranim): »Se opravičujem, sedaj imam pol ure
malice (začnem jest), ali pa tudi ne!«

Pride Simona kot ravnateljica Zorica. takšne na višjem nivoju, veste! Imeti morajo vsebino, da
se ti krepi samopodoba!«
ZORICA: »Dober dan! Zorica Veselko, ravnateljica te šole!
Veste, sem prišla malce pogledat, kaj sploh ponujate, in če KSENIJA: »Spoštovana ga. ravnateljica, ne dvomim, da je
ima sploh smisel, da naši učenci zamujajo pouk, ko pridejo vaša šolska knjižnica dobro založena, vendar vam moram
k vam, glede na to, da šolska knjižnica vseeno ni tako slabo povedati, da mi poleg izposoje gradiva, tudi svetujemo pri
založena! Pa tudi jaz nisem z vsako knjigo zadovoljna! Berem

30 MOJCA: »Sem včlanjena v knjižnici Rotovž. Zanima me, kdaj
prihajate v naš kraj, kako dolgo je lahko gradivo doma…!«
izbiri literature, predvsem mladim bralcem! Kar se pa vaše KSENIJA: »Če ste včlanjeni v osrednji knjižnici Rotovž, potem
izbire knjig tiče, me veseli, da imate takšen prefinjen okus, ta izkaznica velja tudi v vseh naših enotah, tudi pri nas!
in sem globoko prepričana, da boste pri nas našli nekaj za Prihajamo pa vsakih 14 dni, kar je tudi razvidno na našem
dušo in srce!« urniku, ki ga boste dobili ob odhodu!«

ZORICA: »Aha, a da je tako! Sicer pa vidim, da imate res Čas teče, nič ne reče, pokaže pa! Na
založen ta vaš avtobus!« knjižničarjih gube, na bibliobusu pa rjo,
kašljajoč motor, saj veste, kako to gre.
KSENIJA: »Bibliobus!« Nič ne pomaga, njegov čas se izteka!
Hudo nam je! Ko pa ga imamo tako radi!
ZORICA: »Kako? Aha, bibliobus! Tudi zame, vidim da bi se Tudi tega! Tako kot na prvega! Prav noro
kaj našlo! Moram reči, da ste me kar navdušili! Sem se smo navezani nanj, slovo je res težko…,
odločila, da bom kar danes razposlala okrožnico po razredih, dokler ne zagledamo novega, lepega, noro
za obisk na tem avtobusu!« dobrega, fantastičnega znotraj in zunaj
in spet smo prav noro zatreskani vanj,
KSENIJA: »Bibliobusu!« prav tako kot ravnateljica Mariborske
knjižnice, Dragica Turjak!
ZORICA: »Kako? Aha, bibliobus! Kako ste že rekli, da priha-
jate? Bomo naredili seznam po razredih…!«

KSENIJA: »Prihajamo vsakih 14 dni ob isti uri v isti kraj! Če
dovolite, vam predlagam, da prihajajo razred za razredom
vsakih 10 minut! Dobrodošli, veseli bomo vsakega vašega
obiska! Prav tako obiska vseh vaših učencev!«

Vmes že pride »študentka« Mojca in se ogleduje

KSENIJA: »Dober dan želim! Kako lahko pomagam!« Zato se lepe jesenske noči leta 2001
odpravimo z njim na 1250 km dolgo pot,
MOJCA: »Najprej me zanima, ali se da pri vas dobiti kaj naravnost do Nizozemske, kjer poteka
študijskega gradiva, pripravljam se na diplomo z naslovom, srečanje evropskih bibliobusov, hkrati
Ekonomski vidik kakovosti semena govedi v Sloveniji!« pa tudi tekmovanje za oh in ah evropski
bibliobus! 22 bibliobusov, dodelanih,
KSENIJA: »Seveda! Gradivo lahko najdete tukaj, ali pa vam okrašenih, s tehnično opremo, da dol
ga pripravimo ob naslednjem vašem obisku! Če ste že padeš, konkurenca je velika. Moramo
včlanjeni v kateri od naših enot, potem ta izkaznica velja dati vse od sebe!
tudi pri nas! Tiste knjige, ki si jih izposodite pri nas, vrnete
kjerkoli na bibliobusu!

Kar se tiče literature za vašo diplomsko nalogo, le-te ni
veliko, ampak bo šlo! Poiskali jo bomo v našem depoju! Če
bo premalo, bomo pogledali ali je na razpolago v ostalih
enotah Mariborske knjižnice! Seveda se lahko dogovorimo
za medknjižnično izposojo iz ostalih slovenskih knjižnic!

Če dovolite, vam predlagam, da se mogoče obrnete tudi
na VURS, saj razpolagajo s podatki o najbolj kvalitetnih
bikih v Sloveniji!

Najprej me pa zanima ali ste že včlanjeni v kateri enoti
naše knjižnice?«

31

Pridejo Mojca, Jože, Milka in nizozemska žirantka Simona. Zraven prinesejo piknik košaro
s potico, buteljko, kruhom, klobaso!

Simona Ornik kot nizozemska žirantka

KSENIJA: In tudi damo, z vsemi dobrotami, kar jih imamo! Milka ji ponudi kruh s klobaso, (Simona jo vprašujoče pogleda
S pomočjo kolegov iz Murske Sobote, Kopra, Ljubljane, ter in poskus): »Schweine, klobasa, Slovenska domača klobasa!«
Sl. Bistrice predstavimo naš bibliobus, naš Maribor, našo
Slovenijo! Fasciniramo obiskovalce, ki jih ni bilo malo! Vedno JOŽE : (ji ponudi kozarček!) Pokaže na kruh in reče: »Pohorski
znova in znova se vračajo k nam. Brot und mariborski Wein!«

SIMONA (nemško): »To je ta lepi bibliobus iz Slovenije ter Mojca (ji ponudi potico): »Und das ist Pohorska potica!«
edinstvena ekipa iz Slovenije, o kateri se danes toliko govori
tukaj, v Tiburgu! Lepo, lepo!« SIMONA: » Mmm, gut!« (hrana in vino)! »Schön!« (pokaže
na bibliobus).

Simona odide in prinese nagrado ter sporoči, da je naš bibliobus postal MISTER EUROPE 2001

KSENIJA: Sicer pa smo to tako ali tako pričakovali! Po telefonu pokličem ravnateljico: »Ja, halo,…
ravnateljica! Sporočamo ti, da smo na Nizozemskem glavni, in da je naš bibliobus postal naj
bibliobus Evrope! Si kaj vesela? Se vidimo! Mogoče! »

32

Število postajališč se povečuje, kar Bibliobus: člani, obisk, izposoja 1997-2013
naenkrat smo pri 54-tih, obisk raste,
izposoja še bolj, da o informacijah Člani Obisk Izposoja
sploh ne govorim, zato se nam pridruži 103.117
še peti član, ki je enkrat moški, pa 1997 3.383 29.999 104.810
ženska, in svet se vrti naprej! 121.099
1998 3.669 29.632 136.013
152.447
1999 4.222 32.624 165.348
156.852
2000 4.112 33.480 153.124
173.934
2001 4.068 34.166 157.131
154.914
2002 4.553 37.503 164.344
168.430
2003 4.408 36.269 153.784
155.584
2004 6.451 37.878 160.753
151.488
2005 4.272 38.236

2006 4.324 36.220

2007 4.398 35.170

2008 4.290 35.695

2009 4.206 35.188

2010 3.894 31.586

2011 3.550 29.808

2012 3.357 29.978

2013 3.143 28.378

Čas hiti, te vleče s seboj! Tako odvleče tudi našega prvega voznika knjižničarja, Toneta Stipiča! Ampak se vedno
znova vrača in vrača in obuja stare spomine in nikakor se ne more sprijazniti s svojim penzionom, saj si vedno znova
in znova sposoja Mladino!

Pride Milka, se obrača in gleda in gleda …
KSENIJA: Gospa, a vam lahko pomagam? Potrebujete kaj?
MILKA: Ja, ključe!
KSENIJA: Kakšne ključe?
MILKA: Od bibliobusa!
KSENIJA: Teh vam pa ne dam! Lahko dobite knjige, če ste vpisani, če pa ne, pa še to ne!
MILKA: Ampak, jaz bi vseeno ključe, kako pa naj vozim?
KSENIJA: Koga naj vozite?
MILKA : Vas!
KSENIJA: Mene? S čim?
MILKA: Z bibliobusom! Sem vaša nova šoferka!
KSENIJA: No, serbus Milka! Pa jo imamo: prvo in edino voznico bibliobusa v Sloveniji!

Voznica knjižničarka Ljudmila Podlesnik In tako ga »furamo« skozi vesele in žalostne čase!
Na naših srečanjih slovenskih potujočnikov, naš
bibliobus žanje priznanje za priznanjem, tako
da nam je nerodno! Ampak, občutek je dober!
Žalostni časi nam vzamejo 8 postajališč. Kar se
tega tiče, upam da se zgodovina ne bo ponavljala!
Potujoča knjižnica je še kako pomembna! Posebej
v teh težkih časih, ko ni služb in denarja! Ljudje
nas imajo radi, težko pričakujejo naš naslednji
obisk! Ljudje nas cenijo in nam zaupajo! To
pove tudi podatek, da sta nam bralca – zakonca,
zaupala ključe lastnega doma! Ker sta velikokrat
pri zdravniku, jima dostavljamo gradivo v hišo!

Dogajajo se nam anekdote, ob katerih se še dolgo
smejimo!

33

SIMONCA: »Zdravo! Zadnjič pa vas ni bilo?«

KSENIJA: »Veš, Simonca, naš biliobus je že malce star, in
ga dajejo razne tehnične bolezni! Potrebuješ kaj?«

SIMONCA: »Aha! Mama potrebuje, saj mi je napisala! Že
iščem listek!«

KSENIJA: »Simonca, da ne bo tako kot zadnjič, saj veš!«

SIMONCA: »Ja, ko ste mi dali knjige za vzrejo kokoši, mi pa
jih sploh nimamo!«

KSENIJA: »Kako jih nimate, če pa ste jih imeli!«

SIMONCA: »Jih nimamo več! Je mama rekla, da ji živce žrejo
in kri pijejo!«

KSENIJA: »Simonca, če takrat ne bi izgubila listka, bi mama
dobila knjige, ki jih je želela…«

SIMONCA: »Ja, o manikuri in pedikuri!«

KSENIJA: »Če bi zadnjič tako lepo povedala, kot si danes,
ne pa da si rekla, da mama želi knjige o kurah…«

SIMONCA: »Veš kaj pravi moj ata?«

KSENIJA: »Ne vem, kaj pravi tvoj ata?«

SIMONCA: »Da kar se tiče pedikure in manikure ima najraje
pohano kuro! Jaz pa ne najdem listka. Pridem nazaj! Adijo!«

KSENIJA: Nasvidenje, Simonca! Če boš hitra se srečamo
še na tem bibliobusu, ali pa novem, ki se nam obeta čez
kakšno leto! Vsaj tako pravijo! Se ga veselimo? Se ga, čeprav
ne vemo, kakšen bo!

Vsak knjižni(čar) ima svoj čar, potujoči knjižničarji pa imamo še božji dar, da v vsak pleh na kolesih, vdahnemo dušo!

Scena: Smo skupaj, in se kregamo!

MOJCA: »Ksenija, ne nakladaj toliko…!«

SIMONA: »Pa saj ne naklada, samo malo preveč govori!«

JOŽE: » Milka, že spet si pozabla…!«

MILKA: »Ti pa nikoli nič ne pozabiš…!«

KSENIJA: »Kako ste vsi skupaj tečni!« Smo ekipa, ki drug na drugega včasih zareži,
spet drugič smo vsi pocukrani
a ko je treba, pa ta ekipa vedno skupaj drži!

Opomba: Referat je bil predstavljen na 18. Strokovnem posvetovanju in Festivalu potujočih knjižnic Slovenije.
Srečanje je potekalo 16. in 17. maja v Ajdovščini ter Vipavi.

34

Potujoča knjižnica
Knjižnice Domžale
v vrtcu Ihan
Potujoča knjižnica,
Vojka Sušnik ki obiskuje oddaljene kraje
v občinah Domžale in Lukovica,
je v torek in sredo, 26. in 27. marca,
obiskala vrtec Krtek v Ihanu.

Bibliobus, ki si ga delita Matična knjiž- njem. Otroci iz skupin Stonoge, Go- knjig, so bili vsi zelo navdušeni. Vse
nica Kamnik in Knjižnica Domžale, senice, Polžki, Čmrlji, Žabice, Metulji, skupine smo povabili, da postanejo naši
že eno leto vozi z novim vozilom po Čebelice in Kresničke so najprej v svoji člani in redni obiskovalci knjižnice na
oddaljenih krajih občin Kamnik, sobi poslušali pravljico in si nato prišli kolesih. Zato je vsaka skupina prejela
Domžale in Lukovica. Na bibliobusu ven pogledat še potujočo knjižnico. člansko izkaznico z imenom skupine.
deluje računalniška izposoja, izposoditi Potujoča knjižnica obišče Ihan vsako
pa si je možno poleg knjig tudi revije, Kolegica Stanka Zanoškar je v vsaki drugo sredo v mesecu (14.00–14.45) in
CD-je in DVD-je. skupini izvedla bibliopedagoško takrat si lahko otroci z vzgojiteljicami
uro s pravljico. Po pravljici so otroci izposodijo knjige.
Bibliobus ima v Ihanu postajališče ob barvali maskote mladinskega oddelka
šoli in vrtcu, zato smo jih obiskali z knjižnice Domžale in si nato ogledali
namenom, da jim predstavimo naše še potujočo knjižnico. Nad pisanim
vozilo in knjige, revije ter DVD-je v kombijem, v katerem je bilo veliko

35

Sive lise
ali kakšna je dostopnost
do slovenskih knjižnic?
Mag. Gorazd Vodeb

Referat izhaja iz razvojne problematike podeželja in
nujnosti zagotavljanja primerljive ravni kvalitete bivanja.

Splošno knjižnico vidimo kot enega negativni spirali, ko slabša kvaliteta inštitut Republike Slovenije je v sklopu
izmed elementov te ravni.Dostopnost življenja pomeni odhajanje prebival- projekta opravil študijo »Zasnova pro-
splošnih knjižnic je v bibliotekarski stva, zmanjševanje njegovega števila storske analize dostopnosti dejavnosti
znanosti že dolgo predmet obravnave. pa vodi v nadaljnje krčenje storitev. splošnih knjižnic za prebivalstvo«. V
V Centru za razvoj knjižnic Narodne Raziskave omrežja centralnih naselij njej je ocenjena dostopnost lokacij
in univerzitetne knjižnice smo v namreč ugotavljajonjihovo krčenje na splošnih knjižnic prebivalcem Slovenije
projektu »Prostorska analiza knjiž- določenih območjih. Različne raziska- glede na zračno razdaljo. Kot lokacije
nične mreže« uporabili tehnologijo ve vidijo vzvod razvoja podeželja v so bile upoštevane krajevne knjižnice,
geoinformacijskih sistemov (GIS) za naslonitvi na endogene potenciale in postajališča premičnih zbirk in posta-
raziskovanje dostopnosti slovenskih samoiniciativnost. V bibliotekarstvu jališča bibliobusov. Študija ugotavlja,
splošnih knjižnic. V geopodatkovni je dostopnost splošnih knjižnic že da je kraj bivanja za 77 % prebivalcev
zbirki smo povezali podatke Geodetske dolgo predmet raziskav. Tuji avtorji Slovenije manj kot 2 km oddaljen od
uprave Republike Slovenije, Statistič- ugotavljajo velik vpliv oddaljenosti od najbližje knjižnične lokacije, za 20 %
nega urada Republike Slovenije ter kraja bivanja na uporabo knjižnice. Pri prebivalcev med 2 in 5 km, za 3 %
Narodne in univerzitetne knjižnice, tem ima vlogo mobilnost prebivalstva, med 5 in 10 km, medtem ko je za
poleg tega pa smo vsem krajevnim razpoložljivost javnega ali zasebnega 0,03 % prebivalstva oddaljen več kot
knjižnicam, postajališčem bibliobusov prevoza, geografske ovire itn. Kako 10 km. Če upoštevamo le dostopnost
in premičnih zbirk določili geoloka- prebivalci Slovenije percipirajo do- krajevnih knjižnic, je ta slabša: 60 %
cije. Urbanistični inštitut Republike stopnost splošnih knjižnic, je med prebivalcev je oddaljenih do 2 km,
Slovenije je v sklopu projekta opravil ostalimi vprašanji poskušala izvedeti 26 % 2-5 km, 12 % 5-10 km in 2 %
študijo »Zasnova prostorske anali- javnomnenjska raziskava Združenja več kot 10 km. Te ugotovitve študije
ze dostopnosti dejavnosti splošnih splošnih knjižnic (2011). Kar 29  % kažejo na velik pomen bibliobusov pri
knjižnic za prebivalstvo«. V njej je neuporabnikov je prepoznalo preveliko zagotavljanju dostopnosti splošnih knji-
ocenjena dostopnost lokacij splošnih oddaljenost kot razlog za neuporabo žnic. Karte, ki jih izdelamo s pomočjo
knjižnic prebivalcem Slovenije glede knjižnice, slabe prometne povezave GIS, nam lahko služijo predstavitvi
na zračno razdaljo. Kot lokacije so bile pa 21 % neuporabnikov. S projektom stanja mreže na nekem področju. Na
upoštevane krajevne knjižnice, posta- »Prostorska analiza knjižnične mreže« ta način lahko ponazorimo razlike
jališča premičnih zbirk in postajališča smo želeli v Narodni in univerzitetni glede pokritosti prebivalstvamed
bibliobusov. Študija ugotavlja, da je kraj knjižnici, Centru za razvoj knjižnic, nekaterimi osrednjimi knjižnicami.
bivanja za 77 % prebivalcev Slovenije uporabiti tehnologijo geoinformacij- Možnost uporabe orodij za analizo v
manj kot 2 km oddaljen od najbližje skih sistemov (GIS) za raziskovanje GIS pa nam lahko da vpogled v velikost
knjižnične lokacije, za 20 % prebivalcev dostopnosti slovenskih splošnih knji- gravitacijskih območij bibliobusov
med 2 in 5 km, za 3 % med 5 in 10 km, žnic. Projekt je stekel z letom 2013, in pokaže razlike med posameznimi
medtem ko je za 0,03 % prebivalstva njegov rezultat pa je vzpostavljena bibliobusi.Pri načrtovanju postajališč
oddaljen več kot 10 km. Na nekaj geopodatkovna zbirka s povezanimi moramo raziskati značilnosti lokalnih
primerih mrež bodo prikazane tudi prostorskimi, sociodemografskimi in skupnosti od poselitve, prometnega
razlike v pokritosti prebivalstva med knjižničnimi podatki. Povezali smo omrežja, sociodemografskih zna-
določenimi osrednjimi knjižnicami. podatke Geodetske uprave Repu- čilnosti in mobilnosti prebivalstva,
blike Slovenije, Statističnega urada gospodarskega stanja itn. Ustrezna
Ko obravnavamo dostopnost splošne Republike Slovenije ter Narodne in lokacija postajališč uveljavlja potujočo
knjižnične dejavnosti, ugotavljamo, da univerzitetne knjižnice, poleg tega knjižnico kot dejavnik enakopravnosti
jo je najtežje zagotoviti prebivalcem na pa smo vsem krajevnim knjižnicam, pri zagotavljanju knjižničnih storitev
podeželju. Strategija razvoja sloven- postajališčem bibliobusov in premičnih prebivalstvu.
skega podeželja opozarja na njegovo zbirk določili geolokacije. Urbanistični
praznenje. Različni avtorji govorijo o

36

Obisk
šolske knjižnice
in biblobusa Če želimo, da se bo otrok razvil v zavzetega bralca
moramo interes za branje in pozitiven odnos do knjig
začeti spodbujati že v predšolskem obdobju.
Najnovejše mednarodne pa tudi slovenske raziskave
poudarjajo pomembnost branja odraslih otroku
Suzana Žnider v predšolskem obdobju.

Projekt, ki ga v OŠ Kidričevo PE vrtec Kidričevo
izvajamo v šolskem letu 2013/2014 spodbuja
k branju starše in otroke.

V mesecu februarju ob slovenskem 17. februarja 2014, nas je v vrtcu
kulturnem prazniku, nam je bila obiskala Potujoča knjižnica Ivana
rdeča nit knjiga. Obiskali smo šolsko Potrča iz Ptuja. Na BIBLIOBUSU sta
knjižnico, kjer nas je sprejela prijazna nas prijazno sprejela g. Srečko in ga.
knjižničarka Jasna. Popeljala nas je Tjaša, ki vodita potujočo knjižnico.
med knjižnimi policami z raznovrstno Otroci so z zanimanjem poslušali g.
literaturo, pokazala nam je knjige vseh Srečka, ki nas je seznanil o poteku
velikosti, nas seznanila s potekom dela dela, o tem kaj potujoča knjižnica
in se z nami pogovorila o vedenju v ponuja in kako se s knjigami ravna.
knjižnici. Preden smo se odpravili Ga. Tjaša pa nam je ob slikah povedala
nazaj v vrtec nam je knjižničarka prebrala nekaj pravljico in otroci so z zanimanjem vsrkavali vsak njen stavek
ugank, na katere so otroci z veseljem odgovarjali. ter spremljali pravljične junake pri njihovih peripetijah.
Sposodili smo si knjige in obljubili, da se kmalu Pred odhodom sta nas pogostila z bomboni, mi pa smo jima
vrnemo. podarili nekaj otroških izdelkov.

Obiskali smo
šolsko knjižnico.

Prisluhnili smo zgodbi »Zrcalce« in zadovoljni zapustili potujočo knjižnico.

37

Od Tonetovega kovčka
do Janezovega kombija

Mirko Kunšič

Janez Bohinc, ki živi v Bistrici pri Tržiču, se je kot legenda poslovil
od kolegic in kolegov tržiške knjižnice dr. Toneta Pretnerja.
Lani je bil boter nagrajene raziskovalne naloge Nike Štirn in
Neže Teziev, devetošolk Osnovne šole Križe, ki sta pod
mentorstvom mag. Andreje Polanšek pripravili nalogo
»Od kovčka do kombija«.

Nalogo je pohvalila tudi Tjaša Mrgole piko na i, da je že tržiški ljudski tudi eden treh članov ansambla Lajb.
Jukič iz Sekcije za potujoče knjižnice pesnik, Vojteh Kurnik opisoval take Sedanja direktorica knjižnice, Marinka
pri Zvezi bibliotekarskih društev Slove- ljudi, kot je bil do danes potujoči Kenk – Tomazin mu je ponudila nož,
nije. V Sloveniji je 10 bibliobusov in dva knjižničar Janez Bohinc. Janez pa je zarezal v sadno čokoladno
kombija. Lovro Stepišnik s Pohorja je bil torto kombija potujoče knjižnice.
prvi slovenski potujoči knjižničar, ki je Na koncu je Janez simbolično predal
knjige prenašal v košu. Pred 39 leti se je ključe kombija mlajšemu kolegu
na Stepišnikovo pot podal Janez Bohinc. Nejcu Perku, ki je bil ta večer

Že deset let pred Janezom se je s kovčkom,
polnih knjig napotil po strmi tržiški cesti
v Lom pod Storžič, takrat še študent Tone
Pretnar, eden največjih tržiških frajgaj-
stov, prehitro umrli doktor po katerem
so poimenovali knjižnico.

V večnamenskem prostoru knjižnice so
predstavili nagrajeno nalogo. V nadalje-
vanju so pripravili nekdanji in sedanji
zaposleni potujočemu knjižničarju Janezu
niz prijetnih presenečenj. Toliko spro-
ščenega, nalezljivega smeha, že dolgo ni
bilo v Tržiču.

O Janezu so pripovedovale njegove tri
sodelavke, Maršičeva, Ahačičeva in
Kunšičeva, ki so zdaj že upokojene. S
kasnejšo vodjo knjižnice, Marijo Maršič
je Tržičan preživel v službi v teh letih kar
73 080 ur. Nedvomno je bil Janez sinonim
za potujočo knjižnico, vedno ustrežljiv in
pripravljen pomagati. Višek je bil zaigrani
skeč o Janezu, ki so ga pripravile sedanje
sodelavke in najeti igralec iz Sebenj, ki
se je dobro vživel v vlogo potujočega
knjižničarja.

Tudi tržiški župan, mag. Borut Sajovic, ki
ima resnično rad tudi knjige, je pohvalil
način slovesa in ga dal za zgled vsem, kako
lahko naredijo kaj dobrega za sodelavce
in sodelavke pa tudi zase. Iskrivo je dodal

38

ZVEZA SEKCIJA Turjaška 1, 1000 Ljubljana
BIBLIOTEKARSKIH ZA POTUJOČE Tel.: (01) 20 01 193
DRUŠTEV KNJIŽNICE Fax: (01) 42 57 293
SLOVENIJE

Člani IO sekcije
za potujoče knjižnice pri ZBDS
smo na dopisni seji 7. novembra 2014
potrdili sledeči

Program dela za leto 2015

Uvod 2. Izobraževanje

Sekcija za potujoče knjižnice pri ZBDS združuje 12 • U deležba na enem strokovnem srečanju v tujini (pred-
Slovenskih potujočih knjižnic (Ljubljana, Maribor, Nova sednica sekcije), udeležba in referat na 12. okruglom
Gorica, Ajdovščina, Ptuj, Murska Sobota, Koper, Novo stolu o pokretnim knjižnicama u Republiki Hrvatski
mesto, Postojna, Tolmin, Tržič in Domžale - Kamnik) in i 6. festival hrvatskih bibliobusa, Bjelovar, 17. 4. 2015
matične knjižnice, ki oskrbujejo uporabnike s premičnimi
zbirkami. • strokovna ekskurzija (11.–13. junij 2015 Francija – Arles,
obisk knjižnice in bibliobusa Médiathèque d'Arles )
Na volitvah zbora ZBDS je bila za predsednico Sekcije za
potujoče knjižnice pri ZBDS izvoljena Tjaša Mrgole Jukič. • Udeležba na kongresu ZBDS (Laško, september 2015)

Sekcijo bo v letu 2015 vodil izvršni odbor, ki ga sestavljajo: 3. Publicistična dejavnost
Mojca Gomboc, Miran Treplak, Franko Cergol, Andreja
Žele, Karel Šavel, Kristina Galun in Tjaša Mrgole Jukič. • P riprava in izdaja dveh številk revije Potujoče novice,
Članom se mandat izteče konec decembra leta 2017. (uredniški odbor Tjaša Mrgole Jukič, Mojca Gomboc,
Melita Ambrožič, vsebino potrdi IO sekcije) in distribucija
V sekciji za potujoče knjižnice deluje tudi Stepišnikov v vse slovenske splošne knjižnice.
sklad, ki ga v tem mandatu vodi Barbara Cesar.
4. Drugo delo
V letu 2015 bomo člani sekcije opravili naslednje (v
srednjeročnem planu) že načrtovano delo: • P raznovanje 20 letnice delovanja Potujoče knjižnice
Murska Sobota, maj 2015,
1. Redno delo
• p romocija naše dejavnosti,
• Dva sestanka članov IO sekcije: v Murski Soboti (maj
2015) in Kamniku • m reženje delavcev v potujočih knjižnicah,

• i zdelava statističnega pregleda delovanja potujočih • s krb za ažurno adremo,
knjižnic, ki bo objavljen v Potujočih novicah
• o bveščanje članov o aktivnostih,
• aktivno sodelovanje s člani sekcije
• s prejem letnega delovnega načrta,
• aktivno sodelovanje z vsemi potujočimi knjižnicami v
Sloveniji in tujini • s prejem letnega poročila o delu,

• priprava in izvedba strokovne ekskurzije v Francijo • dopolnjevanje spletne strani ZBDS/Sekcija za potujoče
knjižnice in ZBDS,
• sodelovanje z ZBDS in drugimi sekcijami
• delo za Stepišnikov sklad (predsednica Barbara Cesar
• p regled načrtovanja, naročil in izdelava bibliobusov v in člana).
Sloveniji (oblikovanje podrobnega seznama-opisa strokov-
nih in tehničnih priporočil in zahtev za izdelavo novih Tjaša Mrgole Jukič,
bibliobusov, s tehničnega in bibliotekarskega vidika). predsednica Sekcije za potujoče knjižnice

39

Vabljeni na prijetno
strokovno ekskurzijo!

Provansa
Azurna obala

1. dan: Nočna vožnja Ljubljana – Milano – Torino – Gap
2. dan: Vožnja do planote Valensole, znane po prostranih poljih sivke in sončnic.

Nadaljevanje vožnje do Avignona, ogled srednjeveškega obzidja, Papeške palače in
knjižnice. Nadaljevanje poti do Arlesa. Nastanitev v hotelu, večerja in nočitev.
3. dan: Po zajtrku ogled znamenitosti Arlesa vključno z areno,
nato pa strokovni del programa: Arles, obisk knjižnice in bibliobusa Médiathèque d'Arles.
Sledi vožnja mimo Salon de Provence, Aix en Provence do Cannesa.
Nastanitev v hotelu, večerja in nočitev.
4. dan: Po zajtrku krajši ogled Cannesa, Nice, v vasici Eze obisk parfumerije,
ogled Monaca in povratek domov.

Cena potovanja: 2 85,00 EUR / min 45 oseb
335,00 EUR / min 30 oseb

V ceno je vključeno: EUROPA PARTNER d.o.o.
• A vtobusni prevoz po programu, Osojnikova cesta 21, 2250 Ptuj
• c estnine, takse in pristojbine, T: 02 745 01 82, F: 02 745 01 83
• stroški 2 voznikov, e-mail:[email protected]
• hotelsko – gostinske storitve po programu na bazi polpenziona v hotelu***,
• vsi ogledi po programu brez vstopnin, www.europapartner.si
• vodenje vodnika z licenco,
• o snovno nezgodno zavarovanje potnikov v času potovanja,
• 22% DDV,
• organizacija potovanja.

Doplačilo: vstopnine

Vesele božične praznike in
srečno novo leto