Štubidu, letn. 8, št. 1-2, december 2006, (štud. leto 2006/2007)

a

STUBIDU

Revija študentov bibliotekarstva
Letnik 8, številka 1-2, december, leto 2006

Pisci prispevkov (po nikakršnem redu):
Tanja Merčun, Barbara Plestenjak, Gregor Škrlj,
Sara Koncilja, Maja Blažič, Maja Miklič, Andreja
Rudaš, Marijana Abe, Miha Žitko, Katarina Seliger,
Rene Šansoni, Nina Lipnik, Biba Starman

Glavna in odgovorna urednica:
Barbara Plestenjak

Lektoriranje:
Katja Zamuda, Damijan Pesjak, Anja Mrdjenovič,
Nataša Pavlovič

Fotografije so prispevali (po nikakršnem redu):
Primož Bevc, Jure Burjek, Katarina Seliger, Gregor
Škrlj, Tanja Merčun, Mira Vidic, Maja Blažič, Biba
Starman ter še nekateri drugi neznani avtorji.

Vsem, tudi tistim katere smo pozabili izpostaviti, se
iskreno zahvaljujemo!!!

Oblikovanje:
Jure Burjek
[email protected]

Elektronski naslov: [email protected]
Internetni naslov: http://www.ff.uni-li .si/
fakulteta/studentske_strani/bibliotekarstvo/sl/
proi ekti/stubidu.html

Tisk: Megatisk d.o.o.
Naklada: 200 izvodov
ISSN C503-6488

ČLANKI V ŠTUBIDUJU SO

IZDATNO HONORIRANI!!!

zastonj naročnina in večna hvaležnost!!!!!!

Tehnična navodila avtorjem:

• Prispevki naj vsebujejo golo besedilo ... brez
posebnega oblikovanja in efektov.

• Prispevke posredujete na elektronski naslov revija.
[email protected] ali pustite v posebni mapi v
OHK BINK.

2 STUBIDU / april - december 2006

UVODNIK

UVODNA BESEDA UREDNICE pobude, nov priliv strokovnega znanja, kamenčke iz
Grčije in Korzike, denarne prispevke anonimnih do¬
Voila! natorjev ... ©
In pred tabo je spet nova številka Štubiduja. Ta
številka je nekaj posebnega ne samo zaradi obilo no¬ Namesto konca pa ... Glede na to, da se približuje
vosti, kijih prinaša, ampak tudi zato, ker je dvojna! konec leta so na mestu tudi voščila in želje. Želim
Če pogledaš v desno lahko opaziš kazalo, ki ti bo vam obilo uživancije, sreče, uspehov, študijskih ra¬
namignilo kaj vse se nahaja notri, jaz bi pa zato raje dosti ... Da strnem - razburljivo 2007!
spregovorila o drugih temah.
Barbara Plestenjak
Prva stvar so polemike, ki so v zadnjem času v os¬ barbara. plestenj [email protected]
predju v Slovenskem medijskem proštom. Pa ne
bom omenjala konkretnih dogodkov, niti neumnosti, IZZID ŠTUBIDUJA SO NAM
ki so bile napisane, niti bolečih življenjskih zgodb, ki OMOGOČILE
se skrivajo za njimi. Omenila bi zgolj dejstvo kako
je postalo logično, da se zabrisuje meja med dejst¬
vom oz. podatkom podprtim z dokazi in mnenjem
ali še bolje rečeno, domnevo. Da se zavemo, kako
pomembno je razlikovanje nam ni potrebno stopiti
niti iz učilnic matičnega oddelka. Tam naj bi dobili
realno sliko dogajanj, pa naj si bodi to v sedanjo¬
sti ali pa preteklosti, podprto s trdnimi dokazi in
znanstvenimi odkritji. Toda marsikdo se bo strinjal,
da temu ni vedno tako. Mnogokrat se zgodi, da ver¬
jamemo podatkom za katere smatramo, da so dejstva
(saj nam jih podajo za to kvalificirani strokovnjaki),
a včasih lahko z malo truda ugotovimo, da ni tako.
Na tem mestu ne kritiziram nikogar. Vsi imajo/imate
pravico, do lastnega prepričanja in mnenja. Želim
samo opozoriti na dejstvo, da je včasih potrebno
pogledati kakšno stopinjo v levo ali desno, ali pa le
kanček globlje, da odkrijemo še drug spekter barv in
dejstev, ki lahko močno spremenijo naše videnje in
mnenje.

Druga tema, ki jo imam v mislih, je nastajanje revije, VES MATERJAL, KI GA ŽELITE OBJAVITI NA
ki jo imaš pred sabo. Če se boš spustil/a med vrstice SPLETNI STRANI ŠTUDENTOV BIBLIOTEK-
boš lahko kaj hitro ugotovil/a, daje v tej številki kar ARSTVA PROSIMO POŠLJITE NA NASLOV
nekaj opomb. Te so namenjene predvsem tistim, ki
vsakokrat radi povedo kaj vse bi moralo tam biti še [email protected]
napisano. Zato sem jih letos uvrstila kar na mesta,
kjer bi se naj nahajali članki, ki so mi bili obljublje¬
ni. Da pa ne bo pomote, ne izogibam se kritik. Vse
kar želim povedati je, da določenih besedil (navkljub
prizadevanju več ljudi) nisem uspela pridobiti.

Tako, sedaj na tem mestu pozivam vse, ki imate željo NOVA SPLETNA STRAN SE NAHAJA NA:
pisati, oblikovati, slikati, poročati, delati intervju¬
je, raziskovati, ilustrirati in biti ustvarjalni, da se http://www.ff.uni-li .si/fakulteta/Štu¬
pridružite ustvarjalnemu timu, ki oblikuje Štubidu. dentske strani/bibliotekarstvo/
Vedno smo odprti za nove sodelavce, nove ideje in

ŠTUBIDU / april - december 2006 3

POROČILA

DELOVANJE SEKCIJE brošurico »Priročnik za preživetje«.
ŠTUDENTOV • POSVETOVANJE ZBDS
Posvetovanja ZBDS z naslovom »Informacijski viri
BIBLIOTEKARSTVA PRI ZBDS in storitve knjižnic v elektronskem okolju«, ki je
potekalo med 24. in 26. oktobrom 2005 v Portorožu,
Kot je že v navadi, smo bili tudi to leto v Sekciji seje udeležilo 15 študentov. Ob poslušanju predavanj
študentov bibliotekarstva nadvse pridni in priznanih strokovnjakov smo lahko izvedeli več o
delovni. Za vse to gre zahvala vsem študentom e-knjižnicah, pridobivanju, ustvarjanju, hranjenju,
in študentkam, ki so pripravljeni žrtvovati delček organizaciji in obdelavi e-virov ter izobraževanju
svojega prostega časa in na tak ali drugačen način knjižničarjev in uporabnikov za uporabo e-
pomagati pri načrtovanjih, organizaciji, pisanju knjižnice.
prošenj, oblikovanju plakatov in pri ostalih tisočih
opravkih, ki spadajo zraven. • OBLIKOVANJE ODBORA SEKCIJE ZA
OBDOBJE 2005-2007
Pa nas večkrat kdo vpraša: »Kako se vam da delati
vse to? Le zakaj in kaj imate od tega?« Odgovor je Predsednica: Tanja Merčun; podpredsednica: Nina
pravzaprav zelo preprost: kar delaš s srcem, delaš Werdonig, tajnica: Sara Koncilja; blagajničarka:
rad in z veseljem porabiš nekaj uric prostega časa Nina Lipnik; piar: Biba Starman.
za to. Plačilo za to niso (kot je bilo že kdaj nadvse
zmotno predlagano) velike vsote denarja ali kaj • REVIZIJA POSLANSTVA IN CILJEV
podobnega, ampak le nove izkušnj e, nova poznanstva SEKCIJE
in nadvse dober občutek, da smo nekaj prispevali
v dobro bibliotekarstva. Pomembno je namreč, da Pregledali smo poslanstvo in cilje Sekcije študentov
smo študenti organizirani in da se zavedamo, da s bibliotekarstva ter jih poskušali oblikovati še bolj
svojim delovanjem danes pravzaprav vplivamo na aktualno in pregledno. Najdete jih na spletni strani
položaj bibliotekarjev in bibliotekarske stroke v ZBDS in spletni strani študentov bibliotekarstva.
prihodnosti - torej na svoj položaj. Seveda pa boljši
položaj bibliotekarjev ne bo prišel sam od sebe, • IZDELAVA LOGA
ampak moramo za to tudi nekaj narediti. Moramo Že v novembru smo pričeli z oblikovanjem loga
se znati promovirati, ceniti in si izboriti svoj položaj Sekcije, ki bi pripomogel k njeni prepoznavnosti.
v družbi. Prav tako je odločilno, da se vseskozi Z novim logom lahko poenoteno oblikujemo
izobražujemo tudi izven predavalnic in pokažemo dopise, prošnje, zgibanke in se predstavljamo bolj
svoje znanje tudi v tujini. In navsezadnje moramo organizirano.
biti povezani in delovati skupaj, saj bomo le tako
uspeli. Sergija

Študentov

Vse zgoraj napisano je izhodišče Sekcije študentov Bibliotekarstva
bibliotekarstva in glavno vodilo našega dela. Pa smo ZVEZE E BU0TEKAR5NH DRUŠTEV SLOVENJE
bili res tako pridni? Smo delovali v skladu z našimi
cilji in ah smo res dovolj naredili? Poglejmo, kaj • ORGANIZIRAN OGLED NUK-a
vse smo počeli od začetka študijskega leta pa do 20. in 21. 11. 2005 smo popeljali na voden ogled
danes. NUK-a 40 študentov prvih letnikov. Tam so jim
zaposleni podrobneje predstavili Informacijski
• POZDRAV BRUCEV center za bibliotekarstvo, skladišča ter rokopisno
3. oktobra 2005 smo pozdravih novopečene in kartografsko zbirko. Študente so seznanili tudi s
študente bibliotekarstva in jim predstavili dejavnost postopkom vpisa, naročanja gradiva in rezervacije
ZBDS in Sekcije študentov bibliotekarstva ter jih sedeža v čitalnici.
povabili k aktivnemu sodelovanju. Za to priložnost
smo pripravili nove powerpoint predstavitve ter

4 ŠTUBIDU / april - december 2006

POROČILA

• IZDELAVA ZGIBANK IN KAZALK slovenskih študentov bibliotekarstva. 22. 3. 2006
Za namen promocije in obveščanja študentov smo pripravili »BOBCATSSS po BOBCATSSS-
smo natisnili zgibanke, v katerih študenti lahko u«, kjer so si lahko vsi študenti ogledali utrinke in
najdejo glavne informacije o ZBDS, področnih zastavili vprašanja v zvezi s simpozijem.
bibliotekarskih društvih in Sekciji študentov
bibliotekarstva.

• VPISOVANJE V ZBDS IN SEKCIJO Druženje slovenskih in hrvaških študentov v Tallinnu.
ŠTUDENTOV BIBLIOTEKARSTVA
• OBISK ŠTUDENTOV BIBLIOTEKARSTVA
Od 10. do 12. januarja 2006 smo s propagandnim IZ OSIJEKA
gradivom predstavljali ZBDS, področna dmštva
in Sekcijo študentov bibliotekarstva ter študente 24. in 25. 3. 2006 smo gostili študente iz Osijeka.
spodbujali k včlanitvi. Letošnja novost je bila, Za njih smo pripravili celovit program: od druženja
da študenti z včlanitvijo v področna društva niso in vodenih ogledov, do nastanitve. Za promocijo
avtomatično postali tudi člani Sekcije. Vsak, ki Sekcije smo pripravili predstavitev in letake v
želi postati član Sekcije, se mora vanjo vpisati - kar angleščini.
pomeni, da nam zaupa osebne podatke in podatke
o področnem društvu, v katerega je včlanjen. Tak • STROKOVNA EKSKURZIJA: Salzburg-
sistem smo uvedli predvsem zaradi lažjega vodenja Miinchen
evidence članov, kijih nudimo tudi vrsto ugodnosti.
Ocenjujemo, daje bila akcija uspešna, saj smo v treh Na tradicionalno strokovno ekskurzijo se je to leto
dneh v Sekcijo včlanili 86 študentov. Med njimi je podalo 40 študentov bibliotekarstva. Ekskurzija je
bilo največ študentov L in 2. letnika (skupno kar potekala med 27. in 29. 4. 2006, na njej pa smo si
50), sledili so jim študenti 3. letnika (15 članov) in ogledalikar 5 izredno zanimivih knjižnic. Knjižnicam
absolventi (13 članov). Najmanj zanimanja za vpis smo v znak hvaležnosti za strokovno vodenje
je bilo med študenti 4. letnika in podiplomskimi podarili vrsto dragocenih sponzorskih daril, ki so
študenti. jih prispevali NUK, Mladinska knjiga, Filozofska
Takšna razporeditev članov je deloma fakulteta in Slovenska turistična organizacija. S tem
tudi posledica delovanja promocije, saj je smo želeli tudi širše promovirati Slovenijo in jih
Sekcija najbolj seznanjala in spodbujala k povabiti na obisk v slovenske knjižnice.
vpisovanju ravno študente nižjih letnikov.
Do meseca maja je Sekcija pridobila 93 članov. • BRUCOVANJE / PIKNIK
23. junija 2006 smo organizirali brucovanje v obliki
• INFORMATIVNI DAN piknika, na že tradicionalnem mestu v Goričanah.
Na informativnem dnevu smo predstavljali Zaradi muhastega vremena smo se bali, da bo piknik
študij bibliotekarstva s študentske perspektive in tako kot lani odpadel, a nam je bilo letos vreme
prikazali dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo zunaj bolj naklonjeno in nas je nagradilo celo s sončnim
predavalnic. Za to priložnost smo pripravili obsežne vremenom. Napikniku seje družilo 25 bibliotekarjev,
powerpoint predstavitve in zgibanke z osnovnimi od tega kar 10 brucev, ki so ob sončnem zahodu
podatki o dejavnostih študentov. Odgovarjali smo svečano zaprisegli.
na razna vprašanja in povabili zainteresirane, naj
nam pišejo na e-poštni naslov. Prejeli smo 5 pisem,
na katera smo tudi obširno odgovorili.

• BOBCATSSS 2006

Organizirali smo odhod študentov na mednarodni

simpozij BOBCATSSS, ki je pod naslovom

»Information, Innovation, Responsibility:

Information Professional in the Network Society«

potekal v estonskem Tallinnu. Simpozij je potekal

med 30. L in L 2. 2006 in se ga je udeležilo 25

ŠTUBIDU / april - december 2006 5

POROČILA

• POMOČ NA SREČANJU POTUJOČIH Veliko sreče in predvsem znanja na izpitih - naj bodo
KNJIŽNIC čim bolj uspešni, da bomo lahko novo študijsko leto
začeli spočiti in polni energije.
Sekcija potujočih knjižnic se je na nas obrnila s
prošnjo, da jim pomagamo na srečanju potujočih Tanja Merčun
knjižnic, ki se je 30. junija 2006 odvijalo pred [email protected]
Mercator centrom v Šiški. Za pomoč pri predstavitvi predsednica Sekcije študentov bibliotekarstva pri ZBDS
in varstvu bibliobusov iz vse Slovenije se je javilo
11 študentov.

STROKOVNO POSVETOVANJE
ZBDS 2005

Študentke, ki so dobrovoljno priskočile na pomoč. Portorož je med 24. in 26. oktobrom 2005 gostil
strokovno bibliotekarsko posvetovanje pod
Nekaj delaje bilo torej že narejenega, veliko izzivov naslovom »Informacijski viri in storitve knjižnic v
pa nas še čaka. Med drugim bomo morali: elektronskem okolju«. Kot je razvidno iz naslova,
je beseda tekla o elektronskih informacijskih virih
napisati poslovnik delovanja Sekcije, in elektronski knjižnici. Kongresni center Bernardin
posodobiti spletno stran študentov pa ni privabil le slovenskih, ampak tudi mnoge tuje
bibliotekarstva in jo narediti večjezično, strokovnjake.
natisniti nalepke za promocijo študija
bibliotekarstva, Pričele so Šavrinke, ki so navzočim v »Zeleni
izdati nov Štubidu, dvorani« s pristnim in prikupnim nastopom pričarale
pripraviti vse potrebno za udeležbo študentov košček istrske kulture, za njimi pa so se zvrstili
na posvetovanjih specialnih, splošnih in govori ministrice za kulturo, direktorja NUK-
šolskih knjižnic v jeseni, a, direktorja IZUM-a, dr. Maje Žumer, dr. Mihe
organizirati odhod na BOBCATSSS 2007 in Kovača, predstavnice avstrijske bibliotekarske
novo strokovno ekskurzijo. zveze, predstavnika Hrvatskega knjižničarskega
društva in predsednice ZBDS dr. Melite Ambrožič.
»Tako veliko dela in tako malo časa!« Rek, ki sem Sledili sta podelitvi Čopovih priznanj, najvišjega
si ga izposodila pri dr. Šauperlovi in dr. Sayetu, je še bibliotekarskega priznanja in nagrad Kalanovega
kako resničen. Zato je vedno dobrodošla nova, sveža sklada, ki spodbuja znanstveno delo in nagrajuje
kri, torej vsakdo, ki ima veselje do bibliotekarstva, tudi znanstvene članke. Nagrado je dobilo šest
voljo do dela in obilico novih idej. Tudi ti se lahko raziskovalcev, med njimi pa sta bili tudi dve
odločiš za ta korak, s tem pa se preizkusiš pri profesorici z našega oddelka - dr. Silva Novljan je
organizaciji projektov ali pa nam ponudiš kakšno nagrado prejela za svoje znanstveno delo Knjižna
posebno znanje, kot je npr. oblikovanje, urejanje kultura, dr. Maja Žumer pa za obširno publiciranje
spletnih strani, prevajanje, lektoriranje ... Te že v tujem tisku. Končno so se pričela predavanja, ki
mika, da bi se pridružil? Ena od možnosti je, da so bila enim bolj, drugim manj zanimiva. Izvedeli
se nam oglasiš preko spletne pošte na naslovu smo mnogo koristnega. Vendar pa posvetovanje
[email protected]. Vabljen si tudi na katerega niso bila zgolj predavanja, temveč so se ob večerih
od sestankov Sekcije, prav tako pa lahko kakšnega odvijali tudi družabni dogodki. Navdušil me je
že aktivnega člana, enostavno pocukaš za rokav. nastop skupine Faraoni, nič manj zabavna pa ni bila
gledališka predstava Nepozabnipikinik s tvojo ženo,
v izvedbi lokalnega gledališča.

Po dveh dneh se je posvetovanje zaključilo.

6 ŠTUBIDU / april - december 2006

POROČILA

Tovrstnega posvetovanja sem se udeležila prvič in srednjeveškimi rokopisi in inkunabulami, pod
vsekakor mi ni žal, saj sem čas izkoristila za poučno, katerimi se šibijo police od stropa do tal. Novejša
zabavno, predvsem pa strokovno stvar, ki mi bo v knjižnica je bila postavljena v 7 celic v katerih
karieri prišla še zagotovo prav. Če sem vas prepričala so nekdaj prebivali menihi in je še danes odeta v
in želite izvedeti več o vsebini posvetovanja si lahko baročno, rokokojsko podobo. Pater Petrus Edler nas
ogledate zbornik, ki je na voljo v naši oddelčni je prijazno popeljal skozi knjižnico in nam ob razlagi
knjižnici, saj boste zagotovo v njem našli veliko kazal dragocene inkunabule, kodekse in rokopise
zanimivega branja, informacije pa vam bodo prišle Haydna, Mozarta in Mozartove sestre Nannerl.
prav tudi pri študiju. Poznam pa še boljšo možnost. Knjižnica je požela kar nekaj vzdihov in občudovanj
Udeležite se kakšnega od prihodnjih posvetovanj. študentov, še posebej pa je pritegnila pozornost vseh,
Verjemite mi - ne bo vam žal. ki smo le nekaj dni pred odhodom opravili izpit iz
kodikologije in smo tako z velikim navdušenjem
Marijana Abe
marij ana. abe@guest. ames.si

STROKOVNA
EKSKURZIJA ŠTUDENTOV

BIBLIOTEKARSTVA
Salzburg - Miinchen
27*—29* april 2006

Sekcija študentov bibliotekarstva pri ZBDS je tudi Primož in Gregor v eni izmed meniških celic.
letošnje leto organizirala že tradicionalno ekskurzijo
študentov v tujino. Tokrat smo se podali k našim prepoznavali razne kodikološke elemente, vrste
severnim sosedom ter si v treh aprilskih dneh inicial, pisav in vezav.
ogledali kar pet knjižnic Salzburga in Miinchna. Morda največ pozornosti je pritegnilo ravnanje patra
Seveda pa so se priprave na naš odhod začele že s knjigami. Pri rokovanju s knjigami ali glasbenimi
mesece prej, saj smo se morali z izbranimi knj ižnicami rokopisi namreč ni uporabljal nikakršnih rokavic in
dogovoriti za voden ogled ter poiskati sponzorje. jez vidno potnimi rokami obračal liste. S popolnoma
Tako bi se na tem mestu zahvalila vsem, ki so se nasprotnim pristopom pa smo se srečali le nekaj ur
odzvali na naše prošnje (ZBDS, Filozofski fakulteti, kasneje, ko smo obiskali Knjižnico Mozartiana. V
Študentski organizaciji Filozofske fakultete, Narodni
in univerzitetni knjižnici, Založbi Mladinska knjiga -A..
ter Slovenski turistični organizaciji) ter finančno ali
z darili za knjižnice podprli našo ekskurzijo.

Ker smo v vseh knjižnicah videli in izvedeli resnično
veliko stvari, bi le na kratko orisala našo pot in
predstavila predvsem tisto, kar se nam je zdelo v
knjižnicah najbolj zanimivo.

V Salzburgu smo si ogledali Knjižnico Sv. Petra in
Knjižnico Mozartiana.

Knjižnica Sv. Petra je najstarejša avstrijska

knjižnica, ki prikuje pogled obiskovalca s Skoncentrirano poslušanje napete pripovedi o zgodovini

Mozartiane.

STUBIDU / april - december 2006 7

POROČILA

knjižnici namreč hranijo le literaturo o Mozartu in Knjižnica predvsem prireja veliko razstav, izdaja
faksimile njegovih rokopisov, vsi rokopisi pa so v kataloge knjig na določeno tematiko ter na
posebnih klimatiziranih prostorih. Ogledali smo si Bolonjskem sejmu predstavi 250 najbolj zanimivih
lahko le predprostor dobro varovanega trezorja, kjer knjig, ki sijih prejeli v preteklem letu.
so shranjena vsa najpomembnejša Mozartova dela. Bibliotekarja sta nas popeljala skozi celotno
Tudi v predprostoru je sicer shranjenih nekaj partitur knjižnico, ki se kmalu zazdi kot hiša labirintov in
in pisem, vendar so tudi ta zavarovana v posebnih zavitih hodnikov, na koncu katerih pase nahaj a zaklad
vitrinah, velja pa tudi stroga prepoved slikanja z - nadvse zanimive sobice, posvečene različnim
bliskavico. Knjižnica Mozartiana je sicer specialna razstavam in avtorjem, krasijo pa jih tudi ilustracije
knjižnica, ki deluje znotraj organizacije Mozarteum. ter figurice iz lesa. Za predstavitev knjižnice, ki se
Knjižnica zaradi svoje specifičnosti večino časa in nam je resnično prikupila, smo se zahvalili tudi s
denarja vloži v izdajanje knjig (primerjajo različne knjigami, ki nam jih je prav za to priložnost podarila
priredbe Mozartovih del), pisanje strokovnih Mladinska knjiga.
komentarjev h knjigam, zbiranje člankov o Mozartu
in prvih izdaj njegovih del, začeli pa so tudi z Bavarska državna knjižnica je druga največja
digitalizacijo rokopisov, katere bodo jeseni ponudili akademska knjižnica v Nemčiji in resnično preseneča
na internetu. s svojo velikostjo. Naj predstavim le nekaj najbolj

Naslednji dan smo se odpravili v Munchen in si Bavarska državna knjižnica.
tam kot prvo ogledali Mednarodno mladinsko
knjižnico, ki si je domovanje poiskala v pravi zanimivih podatkov in uslug, ki jih nudi svojim
graščini. Ustanovljena je bila leta 1948 inje bila ena uporabnikom. Knjižnica bo kmalu podaljšala svoj
prvih knjižnic v Nemčiji, kije svojim uporabnikom odpiralni čas, in sicer bo odprta kar od 8.00 pa do
nudila prost pristop. Le majhen del knjižnice je 24.00, tudi ob vikendih. Za štetje obiskovalcev v
v resnici odprt otrokom, saj je knjižnica v prvi čitalnici uporabljajo posebne naprave. V čitalnici
vrsti namenjena raziskovanju svetovne otroške pa imajo tudi 150.000 knjig v prostem pristopu.
in mladinske literature. Knjižnica tudi podpira Ostale knjige imajo shranjene v skladiščih, ki pa
tuje raziskovalce in v sodelovanju z Zunanjim niso le v knjižnici sami, ampak po celem mestu.
ministrstvom omogoča štipendije za kratek študij v Zato je potrebno na knjigo čakati tudi dva ali tri
knjižnici. dni. Najbolj dragocene knjige (tudi naše Brižinske
Knjižnica nekaj gradiva prejme brezplačno od spomenike) pa hranijo v posebnih trezorjih, ki so
založnikov, predvsem sekundarno literaturo pa kupi celo jedrsko neprebojni. Več kot 1000 rokopisov je
sama. Bibliotekarja, ki sta nas vodila po knjižnici, digitaliziranih, v njihovem posebnem programu pa
sta nam potarnala o zmanjševanju finančnih sredstev lahko digitalizirani knjigi z miško obračaš liste ter
in vse manjšem številu podarjenih knjig s strani vseh uporabiš povečevalno steklo, ki ti pokaže tudi prevod
založnikov. teksta. Posebnost knjižnice je tudi ta, da ti naročenega
gradiva ne predajo knjižničarke, ampak ga kar sam
Premočeni čakamo na organiziran ogled Mednarodne poiščeš po posebno označenih policah. Uporabnikom
mladinske knjižnice. (med katerimi je večina študentov) omogočajo tudi

8 ŠTUBIDU / april - december 2006

POROČILA

dostop do posebnega multimedijskega centra, kjer vzdih občudovana, se pokazalo začudenje na obrazih
si lahko sami fotokopirajo, skenirajo in oblikujejo ali posebno zanimanje za določeno temo. Ker smo
gradivo. Ob koncu ogleda so nam pokazali še nekaj imeli kar nemalo število vprašanj za bibliotekarje,
faksimil, med drugim tudi faksimile Brižinskih ki so nas vodili po knjižnicah, pa je bilo vzdušje
spomenikov. Ker je knjižnica leta 2004 NUK-u zelo prijetno in sproščeno. Menim, da smo veliko
posodila rokopis za razstavo, smo jim ob našem dodali k našemu dosedanjemu znanju, hkrati pa
obisku podarili katalog razstave ter DVD s posnetki smo se tudi študenti predstavili v kar naj lepši luči
dogodka (darilo NUK-a). in hkrati uporabili naš obisk za promocijo slovenske
bibliotekarske dejavnosti.
Zadnja knjižnica naše ekskurzije je bila Mestna
knjižnica v Miinchnu. Ker je v soboto odprta le Slike z ekskurzije si lahko ogledate na spletni
čitalnica, so nas le na hitro popeljali skozi knjižnico. strani ZBDS 1 ter na spletni strani študentov
Glavni del ogleda pa je bil namenjen 5 bibliobusom, bibliotekarstva2 .
od katerih so 4 namenjeni otrokom, 1 pa odraslim.
Tanja Merčun
[email protected]

predsednica Sekcije študentov bibliotekarstva pri ZBDS

ODPRAVA V ZIMSKO
ESTONIJO NA BOBCATSSS 2006

Pogled v enega izmed bibliobusov. Na letošnji BOBCATSSS, ki je potekal v estonski
prestolnici Tallinnu, se je odpravilo 27 slovenskih
Bibliobusi za otroke obiskujejo šole (do 4. razreda) bolj ali manj navdušenih bibliotekarskih duš. Kogar
v Miinchnu, kjer v premeru 1 km ni knjižnice. ni prepričal nočni Berlin, kjer smo imeli manjši
Vsak razred pa ima za izposojo knjig na voljo le 20
minut. Na enem bibliobusu so zaposleni 4 ljudje: 1 1*1.1 U *
bibliotekar, 1 voznik ter 2 asistenta. Na naš prihod
so se v knjižnici resnično pripravili, saj so nam Del slovenske odprave v Tallinnu!
priskrbeli celo prevajalko in nam podarili velik
paket plakatov, kartic in drugega gradiva knjižnice.
Propagandni material, ki smo ga prejeli, je namenjen
promociji knjižnice otrokom. Le pohvalimo lahko
idejno in oblikovno zasnovanost, ki so si jo v
knjižnici zamislili. Del plakatov je namenjen prav
promociji bibliobusov, vsi pa nosijo eno sporočilo:
branje je zabavno in lepo je brati.

Tako se je končala še ena prijetna ekskurzija, kjer postanek, pa ob prihodu v sončni Tallinn ni mogel
smo spoznavali tisto, kar nam je vsem skupno in ostati ravnodušen. Majhno simpatično mestece z
ljubo. Domov smo se vrnili s kopico novih spoznanj ohranjenim srednjeveškim jedrom, kije mimogrede
in podob, ki nas bodo spremljale še dolgo časa. tudi pod UNESCO-vo zaščito, je polno zanimivih
Čeprav je bil ogled petih knjižnic v treh dneh kar
velik zalogaj, pa je bil interes vseh študentov 1 http://www.zbds-zveza.si/studenti_novosti.asp
resnično velik. Kolikokrat se je zaslišal skupen 2 http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/studentske_strani/
bibliotekarstvo/ekskurzije 1 .htm

STUBIDU / april - december 2006 9

POROČILA

kotičkov, ki smo jih pred in med konferenco z Los Figos oz. Los Frendos:). Tam smo se srečevali
veseljem raziskovali. s študenti in profesorji ter raziskovalci v bolj
Pester sklop predavanj in delavnic je povzročil, da neformalnem okolju, vsekakor pa so tudi tu potekale
smo se študenti razporedili po različnih predavanjih, konstruktivne strokovne debate.
ki so potekala istočasno in tako drug drugega med
kosilom in odmorom za kave obveščali o tem, kje je Simpozij je bil uspešen predvsem v smislu
bilo kaj zanimivega. Poskrbeli smo tudi za izjemen navezovanja stikov s svojimi kolegi iz sosednjih
dogodek letošnjega simpozija, saj smo predavanje držav. Dober dokaz o prijetnem vzdušju je izjava
našega kolega Tilna Mandlja, prof. Južniča in udeleženke Nine Lipnik, ki se je kot bmcka
gospoda Stojana Pečlina z naslovom »Information
Support for the Evaluation of Research Activities«
obiskali v daleč naj večjem številu, s tem pa izkazali
našo podporo slovenskim predstavnikom.

V sklop mednarodnega simpozija sodijo tudi Sproščanje po napornem dnevu!
strokovni ogledi knjižnic. Tokrat smo si ogledali
Narodno knjižnico v Estoniji, ki so nam jo predstavili prvič udeležila mednarodnega simpozija: »Sam
kot veličastno in za Estonce zelo pomembno BOBCATSSS meje prav lepo presenetil, predavanja
inštitucijo. Poleg funkcije nacionalne knjižnice so bila zanimiva, študenti iz tujine prijetni in zabavni
obenem opravlja tudi funkcijo parlamentarne ... Vsekakor, pozitivna naravnanost simpozija.«
knjižnice in specialne knjižnice za humanistiko in
družboslovje. Kot naj večja knjižnica na Baltiku
obsega 8 nadstropij, znotraj teh pa 24 čitalnic z 900
sedeži za uporabnike.

Lepo se imamo in radi poziramo za Štubidu! Ponovno smo se srečali s kolegi iz Osijeka, ki so imeli
na simpoziju kar nekaj dobrih plakatov. O kvaliteti
Za letošnji BOBCATSSS lahko rečem, da so se le-teh govori tudi dejstvo, da je bil ravno eden od
estonski in danski organizatorji zelo potrudili in njihovih plakatov izbran za najboljšega. Za svoje
pripravili pester večerni del programa. Prvi dan so delo so dobili več kot odlično plačilo - brezplačno
nas na sprejemu v nacionalki presenetili z ogromno kotizacijo za eno osebo na BOBCATSSS-u 2007, ki
BOBCATSSS torto, naslednji večer pa so nam v bo potekal med 29. in 31. 1. 2007 v Pragi. Koristne
pivnici pripravili pravi tradicionalni estonski večer stike smo vzpostavili tudi s poljskimi študenti in
z živahno glasbo in skupinskimi igrami, kjer smo profesorji, ki so nas povabili, naj v prihodnosti tudi
člani slovenske odprave zmagali v vlečenju vrvi slovenski študenti s svojimi prispevki sodelujemo
čez majice. Ne smemo pozabiti omeniti tudi uradne na mednarodnih srečanjih.
točke druženja, lokala v neposredni bližini fakultete
za družbene vede, kjer so potekala predavanja, Lost Naj zaključim z drugim delom Ninine izjave, ki naj
Continent (-alos) - med nekaterimi bolj znan kot vas spodbudi, da se naslednje leto BOBCATSSS-a
udeležite tudi vi: »Še nikoli nisem v enem samem
tednu spoznala toliko zanimivih, prijaznih, zabavnih,
nasmejanih ljudi! Vsekakor sem pristala v pravi
družbi ali drugače - bibliotekarji = super:)!«

Maja Blažič
[email protected]

10 ŠTUBIDU / april - december 2006

POROČILA

Pecivo, katerega recept sledi je bilo eno izmed hitov srečanja Bake in a 180 C oven for about 10 minutes, until
BOBCATSSS po BOBCATSSS-u. Obilo užitka ob preizkušanju cookies have changed colour and slightly hardened
recepta! (they will crisp when cooling).

Uredništvo Decorate with a icing sugar and egg white glaze (up
P.S.: Dokaz o uspehu želimo prejeti tudi v uredništvo! © to about 400 ml sugar to 1 egg white).

Tanja Merčun
tanj a.mercun@gmai 1. com

KROBEDAD PIPARKOOGID 1 P.S.: Kardamom (cardemom) se lahko nadomesti z ingverjem,

150 ml honey ker je le-ta sorodna začimba.
200 ml molasses or dark muscovado or soft dark
brown sugar TRADICIONALNA IZMENJAVA
2 tsp ground cinnamon LJUBLJANA - OSIJEK
2 tsp ground cardemom
2 tsp gound cloves Začetek izmenjave Slovenskih in Hrvaških
0.5 tsp fine salt študentov segajo daleč v preteklost, v čas, ko še ni
a pinch of finely ground black pepper bilo svetlobe. No to je rahlo pretiravanje, dejstvo pa
250 grams butter je, da so tradicionalne izmenjave bile izvedene po
2 eggs zelo različnih scenarijih, v različnih letnih časih in
700 ml plain flour konec koncev tudi med zelo različnimi generacijami
3 tsp baking soda študentov BIZ. Toda tukaj ne bom govorila o
100 ml ground almonds zgodovini tega projekta ampak zgolj o orisu tistega,
kar seje dogajalo konec Marca 2006 v Ljubljani.
Heat honey, sugar and spices in a saucepan. When
the mixture has amalgamated, add the butter and let
it melt. Stir and cool.

Mix in the eggs, then add the sifted flour and baking Usklajevanja in pogovori s trenutno (Merien) in
soda and almonds. Mix thoroughly with a wooden pa tudi bivšo (Drahomira) predsednico hrvaškega
spoon - the more you mix, the crispier the cookies. kluba študentov so trajali že dolgo, načrtovanja v
The dough should be quite thick and easily come off Ljubljani pa še dlje. Jedro delavne skupine, ki je
the sides of the mixing bowl, even if it sinks back organizirala izmenjavo, je bilo sestavljena iz treh
when you finish stirring. članic, in sicer Bibe Starman, Sare Koncilja in
moje malenkosti. Seveda pa imajo velike zasluge
Let the dough to rest in the fridge AT LEAST for za izvedbo izmenjave tudi bivša predsednica SSB
1 day, longer, if possible. This allows the spicy Maja Blažič in trenutno aktualna predsednica Tanja
flavours to develop and the cookies will be better in
texture as well.
You can let the dough harden in a bowl for a while,
then wrap into a cling film as a thick sausage for
the professional, shop-bought Estonian peppercake
dough look. ©

Roli the dough out on a slightly floured board and
cut into various cookie shapes.

vir: Hrvaški študenti na stopnicah FF.
'http://nami-nami.blogspot.com/2005_12_01_nami-nami_
archive.html

ŠTUBIDU / april - december 2006 11

POROČILA

Merčun. Sedaj pa poročilo! so nas sprejeli še v Slovanski knjižnici, kjer so nam
Ekipa je hrvaške študente v petek proti poldnevu prav tako z veseljem pokazali svoje zaklade.
pričakala na železniški postaji v Ljubljani. Kolegi s
Hrvaške so prispeli v Ljubljano po ekstremno dolgi Po tem je sledilo kosilo in pa organiziran ogled
vožnji, saj so svoje potovanje pričeli že v četrtek Ljubljane, ki se gaje udeležila sila borna skupinica
malo pred polnočjo. Število prispelih je bilo precej študentk. Preostal čas v Ljubljani so kolegi v veliki
drugačno od tistega, kije bilo sporočeno slovenskemu meri izkoristili za uživanje ob čarih mesta ... In
delu ekipe, karje posledično za sabo potegnilo precej tukaj se uradno poročilo zaključi, a ker ne morem iz
organizacijskih sprememb in prilagoditev ter hkrati svoje kože ...
kar nekaj nevšečnosti pri nastanitvi v izbranem
hostlu, za katerega so vsi po vrsti prisegli, da se vanj Dogajalo je! Navkljub celemu kupu bolj ali manj
nikoli več ne vrnejo (predvsem zaradi šefa, ki je prijetnih presenečenj je izmenjava uspela in jo bomo
(upam) spet izvedli enkrat v prihodnosti, ko jih bo v
to spodbudil spomin na izmenjavo, ki seje zgodila v
toplem marcu 2006 ...

Barbara Plestenjak
[email protected]

Za poročilom slovenske strani organizatorjev izmenjave
študentov B1Z je bilo predvideno poročilom s hrvaške strani
izmenjave. Toda pred kratkim so nam sporočili, da ne želijo
sodelovati s svojim prispevkom.

Uredništvo

Skupna slika študentov pred Bežigrajsko knjižnico.

nanje kričal in jih ustrahoval). KAKO OBLEČI BIBLIOTEKARJA
Program je bil sestavljen iz sledečega: Predavanje V BIBLIOTEKARKO ?
prof. Kovača in prof. Šauperl hrvaškim študentom
na BINK-u ter predavanje prof. Aparac-Jelušič Bruci, bruci! Zmedeni, naivni in nevedni bruci.
slovenskim študentom. Kasneje je sledilo kosilo in Kdaj prenehaš biti bruc? Kdaj postaneš »pravi
nato zelo zanimiv ogled NUK-a, kjer so nas sprejeli študent«? Ko dobiš prvi izpit negativno? No, pri
izven rednega delavnika! Tu so nam podrobneje nas - v letošnjem L letniku, smo tako rekoč vsi -
predstavili kartografsko zbirko in pa seveda ICB. Po predvsem ob pomoči prof. Dolinarja, prenehali biti
tem obisku so imeli hrvaški kolegi čas za relaksacijo,
raziskovanje bližnje gostinske ponudbe in spanje.
V večernih urah je bil predviden program ogleda
in udeležbe nočnega dogajanja po Ljubljani (v bolj
organizirani obliki), toda na končuje večji del odšel
na raziskovanje alternativne scene (beri »Metelkova
ruls!«). Po pripovedovanjih je žur potekal do
jutranjih ur! ©

Za sobotni dopoldan je bila organizirana predstavitev Koncentracija organizatork ne popušča...
in pa ogled knjižnice Bežigrad. Tu so nas z veseljem
sprejeli in nam pripravili temeljito predstavitev
knjižnice, katere sta se udeležila tudi prof. Jelušič
in prof. Aparac-Jelušič, ki sta spremljala skupino
študentov. Po končanem ogledu knjižnice Bežigrad

12 ŠTUBIDU / april - december 2006

POROČILA

bruci. Seveda pa je zato, da bi nas oddelek BINK-a
popolnoma vsrkal vase, bilo potrebno prestati uradni
krst, ki se ponavadi zgodi ob koncu junija. Takrat se
praviloma že zaključijo junijski izpitni roki in nič
ne more preprečiti brucovanja, ki poteka v obliki
bibliotekarskega piknika. Vreme je seveda poglavje
zase.

23. junija je bil mestni avtobus št. 15 najbolj oblegan Preoblačenje bibliotekarja v bibliotekarko.
avtobus s strani bibliotekarjev. Najprej vožnja do
končne postaje, pa prečkanje železniške proge garantiram, da smo vse ponovili z ganjenimi srci in
(mimogrede, je zelo nevarno!), nato pa čez travnik čistim zadahom. No, mogoče je bil že malo hmeljsko
oborožen s koprivami in kobilicami. Prispeli smo na aromatiziran. Kaj hočemo. B vitamin je koristen za
kraj dogajanja. Kočica, jasica, mize, stoli, papica možgane in še za kaj, saj pomaga ločevati odrednice
in pipica. Za povrh pa še Sora. Kaj še hočemo? od redalic in FZBZ od zzzz ...
Letos smo bili bruci pohvaljeni, ker smo se piknika
udeležili v tako velikem številu (posebna zahvala gre
brucki, kije svoj razred tako lepo organizirala;)). Po

Vsekakor je bil krst brucev zelo prijeten in kulturen.
Nobenega ameriškega tiščanja glave v školjke ali
kraje oblačil. Še v vodi, kije leno tekla mimo, ni pristal
nihče. Razen prostovoljcev, ki so požrtvovalno orali
po Sori, da bi ulovili pobeglo žogo. Res, biti član
skupnosti BINK ni samo čast, ampak tudi veselje,
saj si obdan z ljudmi, ob katerih se dobro nasmeješ,
pa tudi dobro naješ.

Se vidimo naslednje leto!

Zbrana druščina. Biba Starman

videzu in govoru smo delovali nekako »metalsko«. [email protected]
Za slednje je predvsem skrbel Vidmarjev poba, ki
je radodarno razdajal svoje glasilke. Za kazen gaje STROKOVNO POSVETOVANJE
doletela čast, daje smel biti osrednja figura pri drugi ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV 2006
nalogi preizkušanja brucev, in sicer nam je služil kot
model tipične knjižničarke, katero smo morali ostali V RADENCIH
bruci ustvariti iz kupa slinčkov in hlač na mizi.
Pojdimo lepo po vrsti. Naša prva naloga je bil kviz. Letos so bili med 19. in 21. oktobrom Radenci
Ugotovili smo, da kar precej vemo, vsega pač zagotovo prva misel šolskih knjižničarjev. V
ne. Seveda je treba poudariti, da so bili odgovori Kongresnem centru Radenci se je namreč odvijalo
kolektivne narave in zato se nekaterim osebkom, strokovno posvetovanje šolskih knjižničarjev pod
ki so mnenja, da so vse znali, iskreno opravičujem, naslovom »Sodobno poslovanje šolskih knjižnic«.
ter jih prisrčno pozdravljam. Gotovo ni potrebno Tovrstna posvetovanja so za študenta enkratna
izgubljati besed, da smo bibliotekarji vestni, srčni in odskočna deska za spoznavanje novih ljudi,
pošteni ljudje, zatorej tudi radi izgovarjamo prisege. navezovanje stikov s kolegi iz naše stroke, hkrati pa
Z dvignjeno roko smo vdano ponavljali besede, ki za pridobivanje izkušenj in znanj, ki ti pridejo prav
jih je svečano izrekel Ata Aleš in Stric Dare. Čeprav kasneje, ko si sam postavljen v kožo knjižničarja
se prisege danes le malokdo dobesedno spominja,

STUBIDU / april - december 2006 13

■ POROČILA

in se moraš pri tem kar najbolje znajti. Kot študent KAKO ŠTUDENTI
si na takšnih posvetovanjih vedno dobrodošel, da BIBLIOTEKARSTVA POZNAJO
sodeluješ s prispevkom, lahko pa tudi pomagaš pri
organizaciji dogodka. Za slednje smo se letos na BOBCATSSS? - DRUGIČ
pobudo nekdanje študentke Maje Miklič angažirale
študentke Maja Blažič, Tanja Merčun, Barbara V septembru 2001 j e bila med študenti bibliotekarstva
Plestenjak in jaz. Višja sila je poskrbela, daje morala izvedena anketa (Majcenovič, Hoffmann in Klemen,
Maja ostati med rjuhami in srkati čaj. A to nas ni 2001), katere namen je bil izvedeti, kakšna je
ustavilo. V Radence smo se odpravile preostale tri. osveščenost in seznanjenost študentov s simpozijem
Na prizorišče smo prispele že dan pred začetkom BOBCATSSS. Po petih letih (septembra 2006)
posvetovanja (podrobnejši program je objavljen smo anketo ponovili. Seveda je bil cilj ponovnega
na spletni strani študentov bibliotekarstva) in se anketiranja povsem jasen. Zanimalo nas je, ali seje
nastanile v eni od številnih razkošnih dvoposteljnih po petih letih stanje osveščenosti izboljšalo. S tem
sob hotela Radin. Vendar pa razkošja, ki nam ga je smo tudi ugotovili, kako dobro študenti poznamo
ponujala soba, nismo kaj prida uživale, saj smo sobo BOBCATSSS in ali je obveščanje o dogajanju
praktično videle samo takrat, ko smo se odpravile obrodilo sadove.
spat in zjutraj preden smo odšle »na delo«. Večino
časa smo bile del organizacijske ekipe. Pomagale Študenti bibliotekarstva se simpozija BOBCATSSS
smo pri registraciji, pakiranju daril za srečelov, ki udeležujejo od leta 1998, na simpozijih pa so vsako
smo ga tudi izvedli, prav tako smo sodelovale pri leto predstavili kar nekaj zelo odmevnih prispevkov.
pripravi strokovnih delavnic ... Skratka, dnevi so Zadnja leta pa se na žalost dogaja, da vse manj
minili kot bi trenil. Da je bilo temu res tako, je slovenskih študentov tudi aktivno sodeluje. Udeležba
verjetno pripomogla tudi osvežitev v bazenu, ki je na simpoziju je sicer vredna pohvale, pa vendar bi si
na nas blagodejno delovala in nam povrnila moči, ki želeli, da bi več študentov predstavljalo slovenske
smo jih potrošile pri naših aktivnostih. študente tudi na govorniškem odru. Je morda kriva
premajhna spodbuda s strani profesorjev, premajhno
poznavanje simpozija ali le apatičnost študentov?
V tolikšno globino se naša anketa in ta članek ne
spuščata, vseeno pa ponujata nekaj odgovorov.

Študentke ki so se udeležile posvetovanja. Rezultati kažejo, da se je od leta 2001 poznavanje
simpozija nekoliko izboljšalo (vprašanja 1-3).
Posvetovanja so vsekakor super stvar, zato vam Vsekakor bo potrebno vložiti še več dela v promocijo
toplo priporočam, da se v prihodnje kakšnega tudi simpozija in spodbujanje študentov, da aktivno
sami udeležite. Tako se boste najlažje prepričali, sodelujejo na njem. Iz množice študentov, ki so na
da zgoraj navedene besede niso prazna slama 4. vprašanje (Te zanima sodelovanje na simpoziju?)
navdušene študentke, ampak dejansko koristna in odgovorili z »da« in »mogoče«, lahko sklepamo, da
zabavna stvar. interes je in da ni morda le nezanimanje študentov
krivo za manjše število prispevkov v zadnjih letih.
Biba Starman Sodeč po odgovorih na 5. vprašanje, pa se študenti
po obveščenosti delijo na dve skupini - tisto, ki
biba. starman@gmail. co meni, da je kar dobro obveščena in tisto, ki meni
ravno nasprotno.

V novem študijskem letu bomo tako najprej izvedli
akcijo, s katero bomo študentom več povedali o sami
bibliokomunikaciji in jih poskusili prepričati, da seji
pridružijo. Prav tako bomo stopili v stik s profesorji
in se z njimi dogovorili o nadaljnji strategiji, saj
je tudi za Oddelek pomembno, da se študenti s
kvalitetnimi prispevki predstavijo v tujini in si na
tak način pridobijo nove izkušnje.

14 ŠTUBIDU / april - december 2006

POROČILA

1. Ali si že slišal za BOBCAT5SS? 2. Ali vas, kaj pornuiii
BOBCAT5SS? Opiši!

3. Ali vaš, kja bo potekal 4. Ta zanima sod a lova rja na
naslednje leto? simpoziju?

100 % 100%r

ao%- 00 %-

BG%- 60%
40%
40% 20%
0%
20%
0 %- DA NIE MOGOČE

DA

5. Ali se ti zdi, da ja obveščanja o dogajanju in organizaciji
DOBCATSSS-a dovolj?

100%

au%
60%
40%
20 %

0%

DA ŠE KAR NE VEVI NH NE NE

Legenda: Sekcija študentov bibliotekarstva pri ZDBS

2006 2001 [email protected]

Vir:
MAJCENOVIČ, D., HOFFMANN, K., KLEMEN, A. 2001.
Kako študenti bibliotekarstva poznajo BOBCATSSS. Štubidu,
let. 3, št. 2, str. 17.

STUBIDU / april - december 2006 15

g. KNJIŽNICE PO SLOVENIJI =■

BRALNI KLUB ZADNJI DNEVI DELAVSKE
KNJIŽNICE
Kot ste verjetno že opazili po plakatih in sporočilih
na bibliokomunikaciji, je v letu 2006 spet pričel Pred kratkim sem dobil SMS od Barbare P. Vljudno
delovati Bralni klub. Za tiste, ki se še niste uspeli me je naprosila, če bi za Štubidu napisal, kaj se
udeležiti nobenega od dosedanjih sestankov, bom dogaja za vrati knjižnice, ko je zaprta zaradi selitve.
na kratko opisala kaj tam počnemo, kaj je naš Morda bi malce debelo gledal, kdo je Barbara P, če
namen in zakaj ste vljudno vabljeni tudi vi. mi ne bi kolega iz mojih zabluzenih študentskih let,
Gregor Škrlj pred časom zaupal, da me bo urednica
Najprej bi rada pojasnila, da branje v bralnem Štubiduja naprosila za ta članek. No, pa sem se ga
klubu nikakor ne spominja na kakšno domače ali lotil.
šolsko branje. Nihče na sestanku ne bo od vas
zahteval, da podate skrajšano obnovo knjige ali Morda ste kmalu po novem letu stopili v Delavsko
odgovarjate na zastavljena vprašanja. Osrednji knjižnico v Ljubljani na Kersnikovi 2 in presenečeno
namen bralnega kluba je, da med udeleženci ugotovili, da vam zapora iz razstavnih panojev
poteka sproščena debata, ki se na začetku giblje omogoča le dostop do evidence izposoje. Tam vas
predvsem okrog knjige, ki smo jo prebrali, potem je evidentičarka seznanila z krutim dejstvom, da je
pa zaide na druge, s knjigami in branjem povezane Delavska knjižnica do nadaljnjega zaradi prenove
teme. Knjige, ki jih v okviru kluba preberemo, stavbe zaprta in lahko knjige samo vrnete. Za vas,
izbiramo skupaj. Dobrodošli in enakovredni so navdušene knjižne molje, je bila ta novica najbrž
vsi predlogi, tako da se odločamo med njimi na šokantna!
podlagi žrebanja, če se ne dogovorimo drugače.
Skratka, na sestanku vas ne bo nihče ugriznil
(razen, če si tega res močno želite), zato ste vsi
naj lep še vabljeni!

Poleg debatiranja o knjigah je namen bralnega
kluba tudi širjenje bralne kulture na našem
oddelku in spoznavanje novih knjig, s čimer si
širimo lastni spekter branja, kar nam bo presneto
prav prišlo pri bodočem delu v'knjižnici.

Vas še vedno nisem prepričala? Če ne berete že KOŽ na novi lokaciji.
zdaj, le kako boste nadaljevali v prihodnosti? Kako
boste kot knjžničarji uporabnikom priporočali Dolgo sem razmišljal, kaj naj napišem o tem, kaj se
dobre knjige in delili nasvete, če jih sami ne boste dogaja za vrati knjižnice, ko se zapre zaradi prenove.
poznali? Verjetno veste, da nam bodo bruci novih Ugotovil sem, da moram zgodbo začeti leta nazaj!
generacij s prenovljenim študijem v tem precej Bivša direktorica knj ižnice Damijana Hainz sij e 24 let
konkurirali, zato bi se morali še bolj zavzeto lotiti prizadevala za boljše delovne pogoje vseh knjižnic,
branja, tako iz dolžnosti in tudi lastnega veselja. ki delujejo v sklopu Knjižnice Otona Župančiča. Ne
morem vam razložiti, v kakšno veselje mi je bilo,
Sara Koncilja ko je 24. 12. 2005, šest dni pred upokojitvijo, vsa
[email protected] vzhičena prišla v mojo pisarno in mi navdušena
povedala, da so na Mestni občini Ljubljana podpisali
Vsa obvestila in aktualne informacije o Bralnem pogodbo z Mercatorjem, Mestno občino Ljubljana
klubu dobite na: http://www.ff.uni-li .si/fakulteta/ ter lastnikom stavbe o prenovi stavbe na Kersnikovi
studentske_strani/bibliotekarstvo/sl/proiekti/ ulici 2. V prenovljeno stavbo se bodo oktobra
bralni klub.html vselile bivša Delavska knjižnica, Mestna knjižnica,
Pionirska knjižnica, Potujoča knjižnica in vse
Vsi vabljeni na mesečna srečanja!

16 ŠTUBIDU / april - december 2006

KNJIŽNICE PO SLOVENIJI

skupne službe, ki so trenutno razseljene po različnih na DVD-jih. Prostor bo imel oder in bo namenjen
prostorih v okolici Kongresnega trga ter Gosposke manjšim prireditvam, predstavam, glasbenim
ceste. Te vključujejo upravo knjižnice, oddelek nastopom ter ogledom filmov. V prihodnosti bo del
za obdelavo in nabavo gradiva, razvojni oddelek, kleti postal manjši snemalni studio. Pritličje bo dom
informacijsko komunikacijski oddelek, matično leposlovja, prostorne časopisne čitalnice, Borze dela
službo, računovodstvo, knjigoveznico ter logistični ter Središča za mlade. Načrtovana je celo manjša
oddelek. Vse te enote naj bi zasedle 5 nadstropji kavama. V prvem nadstropju bodo v strokovnem
bivše trgovske hiše Markuš, ki ima površino 6000 oddelku naši člani našli vso znanost tega sveta. Tudi
m2 . Če to primerjamo z bivšo Delavsko knjižnico Borza znanja ter Središče za samostojno učenje
(pritličje ter skladišče v kleti), je to kar 3x večja bosta imela prostor tu. Najmlajši bodo nadstropje
površina. višje uživali v otroški literaturi ter vseh dejavnostih,
ki jih bodo kolegi iz Pionirske knjižnice prirejali
Po dveh tednih obveščanja, da se bo knjižnica za njih. V tretjem nadstropju bo proštoma dvorana
zaprla, smo zaposleni v ponedeljek, 7. 1. 2006, za prireditve, računalniška učilnica ter del skupnih
začeli z zlaganjem gradiva v škatle in skladiščenjem služb. Preostanek skupnih služb ter uprava knjižnice
v kleteh pod stavbo Evrope ter v bivšem baru Kra bo našla svoje mesto v četrtem nadstropju.
kra. Najbolj izposojene knjige ter vse filme na DVD-
jih smo preselili v ostale enote, predvsem v Mestno V vseh nadstropjih, namenjenih obiskovalcem, bodo
knjižnico. Delo je potekalo hitro in v enem tednu je tudi celice za študij, mesta za pregledovanje gradiva,
bil prostor le še poln praznih polic. Le tu in tam je e-točke za brskanje po internetu ter bazah podatkov,
še samevala kakšna knjiga, ki so jo bralci medtem delovne postaje za oblikovanje grafik ter montiranje
še lahko vrnili v knjižnico. Servise, ki so delovali glasbe in filma, ter mnoge druge zadeve, ki jih
v knjižnici (Borza dela, Borza znanja ter Središče želimo ponuditi uporabnikom, da bi se v knjižnici
za samostojno učenje) smo v prvem tednu zaprtosti počutili čim bolj doma. Za dobro informiranost
preselili v ostale enote, kjer nemoteno obratujejo obiskovalcev o dogodkih v knjižnici bodo skrbeli
dalje. Naslednji korak je bil selitev pohištva ter ostale veliki LCD-panoji, ki bodo stalno obveščali o
opreme. Večino opreme smo uskladiščili, nekaj novostih, prostih računalniških mestih itd. Seveda
boljših kosov pohištva pa preselili v ostale enote. so naše vizije, kar se tiče opreme knjižnice, precej
Večino računalniške opreme smo prerazporedili odvisne od dobrodušnosti našega ustanovitelja in
po ostalih enotah, saj je bilo povpraševanje po financerja - Mestne občine Ljubljana.
računalnikih z dostopom do interneta v odprtih
enotah ogromno. Večino tega članka sem napisal februarja, ko smo
ravno izselili Delavsko knjižnico in je vse kazalo
Po treh tednih dela so bile vse knjige, police ter ostalo na to, da bodo knjižnico takoj preplavili izvajalci in
pohištvo premaknjene v skladišča ali v druge enote. začeli z delom. Na žalost smo sedaj dva meseca po
Za njimi je zazevala praznina. Praznina v prostoru izselitvi prostorov, prostori pa so še vedno zapuščeni,
ter praznina v srcih zaposlenih, ki so se zavedali, da saj se je zapletlo pri dovoljenjih za delo. Žalostno,
so prestopili prag nekega novega obdobja. Kolektiv, saj je večina fonda zaprta v skladiščih, čeprav bi v
ki je tesno sodeloval skozi leta, je bil razbit. dveh mesecih prav prišel marsikateremu obiskovalcu
Zaposleni so se preselili na nova delovna mesta v naše knjižnice.
ostalih enotah knjižnice, kjer pomagajo kolegom iz
drugih enot ob povečanem obisku, pripravljajo fond Miha Žitko
enot na preselitev v skupno knjižnico ter sodelujejo miha.zitko@lj -oz.sik. si
v skupinah za razvoj nove knjižnice.

Vizija nove stavbe KOŽ-a je danes, ko to pišem, Na tem mestu bi se moralo nahajati poročilo o nadaljevanju
že v celoti vrisana v arhitektove načrte. Ko bodo selitve. Tega navkljub dolgemu prigovarjanju in prošnjam
podpisane vse pogodbe, izdana vsa dovoljenja, bodo nisem dobila ne od avtorja zgornjega članka, ne od drugega
gradbeniki naše vizije spremenili v realnost. Nova rednega sodelavca KOŽ-a. Upamo, da bomo v naslednji
knjižnica bo imela v kleti poleg velikih skladišč še številki objavili prispevek o novi pridobitvi MO Ljubljana.
mediateko, kj er bodo na izbiro glasbeni CD-j i ter filmi
Uredništvo

ŠTUBIDU / april - december 2006 17

KNJIŽNICE FO SLOVENIJI

PRIGODE IN NEZGODE PRI morate odvzeti stran še vsaj 20, če ne 30 cm. Morate
računati, da je treba ‘namontirati’ še luči, pa klima,
SELITVI KNJIŽNICE HORJUL detektor dima, pa pokriti je treba še strop. Vidite, do
tiste črte nekje se bo znižal strop.« Končni rezultat
Kako bi se počutili, če bi vam nekdo rekel: »Odprte deluje zaradi nižjega stropa še malo bolj domače
roke imaš pri izbiri, končni znesek denarja ni kakor sicer, vendar pa kljub temu s svojimi nekaj
pomemben. Pomembna je kvaliteta in sodobna manj kot tremi metri višine ne ustreza standardom
oprema. Vendar že sedaj računaj na to, da potem za knjižnice. Je pa to cena, ki smo jo pripravljeni
nekaj let ne bo nič. Zato sedaj izberi vse, kar je plačati, če lahko s tem omogočimo dostop vsem
potrebno.« Kot otrok, kije dobil svojo prvo igračko? uporabnikom, tudi tistim na invalidskih vozičkih.
Kaj takega se le redko zgodi, še posebno tam, kjer
dvakrat, če ne celo trikrat, obrnejo vsak tolar preden
ga dajo iz rok in se jim potem ta vlaganja kasneje
pošteno obrestujejo v smeri vedno novih projektov za
uspešen razvoj kraja. Torej, najprej pomislimo na to,
da imamo lahko vse kar si želimo imeti v knjižnici,
nato se zamislimo in si rečemo, le zakaj morajo biti
tako majhni prostori. A pri tem ne pomislimo na to,
da bo sedanji prostor trikrat večji od starih prostorov
in bo meril 120 m2.

Nova oprema v novih prostorih knjižnice Horjul. Med selitvijo otroške literature se je našlo mnogo zanimivega
branja.
In pojavijo se vprašanja, kakšne police - lesene ali
kovinske, kakšne oblike in kako velik pult naj bo, Sama selitev knjižnice se je vlekla od junija do
kakšni stoli, mize ... novembra.Knjižnico naj bi se selilo trikrat, vendar
je bila selitev vsakič zaradi različnih vzrokov
Vse lepo in prav, vendar pri vsem tem niti ne prestavljena. Najprej so knjižnico želeli odpreti na
pomislimo, koliko dodatnega dela, odločitev in isti dan kot Dom starejših občanov, tj. 17. junija.
koliko stvari je s tem povezanih, dokler nismo sami Oprema je bila tako narejena že v začetku junija,
del tega. Odločitve, ki jih je potrebno sprejeti, ne vendar pa prostori še niso bili urejeni. Se vedno so
da bi vedeli kakšni bodo vidni rezultati. Odločitve bile samo štiri gole stene. Naslednjič naj bi knjižnico
sprejete na podlagi idejnega načrta, kjer šele potem, selili julija, vsa oprema je bilaj e bila že sestavljena in
ko pri samem odločanju vidiš, daje to res samo idejni presušena, a se je na stenah pojavila plesen, prostori
načrt in ne načrt z realnimi merami s sorazmerju 1: so bili samo ometani, ne pa tudi fino pobeljeni.
50, kar seveda pomeni, da se avtomatično spremeni Konec poletja so plesen odpravili, vendar je potem
tudi osnovni načrt postavitve same opreme znotraj v zadnjem delu knjižnice vzdignilo še parket. Glede
knjižnice. na to, da je bila stavba šele na sveže zgrajena, je
bilo takšne težave pričakovati. Zaradi vseh nastalih
Vendar, le kakšni bi bili, če se nebi znali prilagajati, še težav smo se odločili, da bomo s selitvijo knjižnice
posebej pri sami obliki in opremi knjižnice? »Stropu počakali vsaj še mesec ali dva. Po sestanku ali dveh
smo se odločili, da bomo knjižnico selili v začetku
novembra, uradna otvoritev pa bo 18. novembra in
sicer, v okviru Dneva slovenskih splošnih knjižnic.

Po predhodnem ogledu prostorov teden ali dva pred
selitvijo, so končno odobrili selitev knjižnice. Prostori
so bili končno urejeni tako kot je bilo potrebno.
Knjige in ostalo opremo smo v nove prostore prenesli
med vikendom, med tednom pa smo še dokončno
uredili prostore, strokovno pregledali urejenost

18 STUBIDU / april - december 2006

KNJIŽNICE PO SLOVENIJI

postavljenega gradiva, naredili še zadnje premike opremljenega objekta, katerega slavnostna otvoritev
knjig, usposobili računalnike, mrežne povezave, je potekala februarja 2004 in s prostori katerega se
razporedili oznake in legendo ter uredili še zadnje danes ponosno ponaša PiŠK.
malenkosti, da so bili na dan odprtja prostori videti
kot iz škatlice. Bolj pregledno razporejeno gradivo, V pritličnem delu dvonadstropne stavbe se nahaja
čitalnica, otroški kotiček, internet, drug program pionirski oddelek, konferenčna soba in pult CIPS-a,
za izposojo, kotički, kamor se lahko umakneš pred katerega namestitev je bila tu možna zaradi novih
drugimi, so tako dali knjižnici čisto nov pomen in prostorskih razsežnosti knjižnice. Poleg tega v
drugačen pečat kakor gaje imela do sedaj. pritličju lahko najdemo tudi igralnico oz. pravljično
sobo, ob vstopu v katero obiskovalca prevzamejo
Novi prostori so za vse, tako za knjižničarje ter pisane risbe otrok, ki imajo tukaj dvakrat tedensko
bralce same, prijetno presenečenje, saj so večji, lepši, pravljične ure in za tem še ustvarjalne delavnice.
modernejši in kar je najbolj pomembno, veliko bolj Knjižnica aktivno sodeluje tudi z vrtci in šolami.
domači. Kot je rekel Luka: »V redu. Zdaj grem pa O tem pričajo redni obiski skupin malih in velikih
še en krog okoli, potem si pa grem izbrat.« in seje šolarjev, ki enkrat mesečno prisluhnejo pravljici,
nazaj k pultu vrnil čez 20 minut. ki je prilagojena temi o kateri razpravljajo v vrtcu.
Podobno se stvari odvijajo, kadar knjižničarke
Končna podoba se tako postopoma izpopolnjuje in obiščejo vrtce in šole, kjer se z otroci pogovarjajo o
kot vidite rezultate, je bilo vse vredno svojega truda, knjigah, avtorjih, knjižnih kvizih in razstavah. Glede
kakšnega povzročenega sivega lasu in koristno slednjih je treba omeniti, da novi prostori knjižnice
zapravljenega časa. omogočajo izpeljavo kar dveh razstav hkrati; eno
za otroke in drugo za odrasle. Razstave so pogosto
Katarina Seligar posvečene kakemu avtorju, njegovemu delu ali pa
so tematske (npr. fotografije mest in pokrajin, slike
knj iznica. horjul@gmail. com likovnih ustvarjalcev...). Menjajojih enkrat mesečno
in tako obiskovalcem knjižnice omogočijo dodatno
POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA duhovno (o)bogatitev na kulturnem področju.
KNJIŽNICA MURSKA SOBOTA
Prvo nadstropje knjižnice je namenjeno oddelku
Z letošnjim letom mineva 60 let odkar je svoja za odrasle. Tukaj lahko poleg številnih regalov s
vrata širši javnosti odprla Pokrajinska in študijska knjigami najdemo tudi: čitalnico, prostor namenjen
knjižnica Murska Sobota, na kratko PiŠK. Prav delu z računalniki in s čitalniki mikrofilmov ter
zaradi tega se mi zdi primemo, da v tej številki študijsko sobo, ki ji pravijo tudi Brankova soba.
Štubiduja posvetimo nekaj besed delovanju ene Ime je dobila po kulturniku Branku Šomnu, ki
izmed osmih študijskih knjižnic v Sloveniji, ki je je ob svojem odhodu v ZDA, leta 1995 knjižnici
bila kot taka ustanovljena zadnja in katere študijski podaril 7.000 knjig. Načrtujejo pa tudi medioteko,
oddelek letos obhaja 50-letnico obstoja. kjer bi lahko predvajali avdiovizualna gradiva, ki se
nahajajo v posebnem prostoru.

Zamisel o njenem oblikovanju se je rodila že sredi
tridesetih let prejšnjega stoletja, današnji naziv pa je
dobila šele leta 1973, ko je prišlo do združitve dveh
njenih predhodnic: Knjižnice in čitalnice Murska
Sobota ter Študijske knjižnice. Čez štiri leta je bila
ena izmed štirih kulturnih ustanov, ki so do leta
1992 tvorile Kulturni center Miška Kranjca, od tedaj
naprej pa je postala samostojni javni zavod. Tekom
časa je večkrat menjala svoja nahajališča, saj so se
venomer pojavljale težave zaradi prostorske stiske.
To je bil tudi poglavitni vzrok, da so mestne oblasti
začele z gradnjo novega, prostornega in sodobno

ŠTUBIDU / april - december 2006 19

BIBLIOTEKAR BIBLIOTEKARJU

Knjižnica se ponaša s preko 250.000 enotami gradiva. Madžarskem in je ena izmed redkih v Sloveniji, ki
Le-ta so obiskovalcem prosto dostopna. Izjeme sledi novitetam na področju virtualnih sfer. To so
so starejši izvodi knjig in časopisov, rokopisne in vsekakor lastnosti, ki to knjižnico uvrščajo med eno
tiskane knjižne raritete (celo iz 16. stoletja) ter najbolj kvalitetnih v naši deželi.
duplikati knjig, ki jih hranijo v skladišču, ki se
nahaja v drugem nadstropju stavbe knjižnice. Med Andreja Rudaš
najpomembnejše zbirke sodijo:
[email protected]

1 prekmurjana - domoznanska zbirka, v Literatura:
kateri so zbrana gradiva, ki govorijo o Prekmurju, 'Brumen, N. Deset let študijske knjižnice v Murski Soboti.
Prlekiji ali Porabju in gradiva, ki so nastala izpod Murska Sobota: Pomurski tisk. 1966.
peresa avtorjev izhajajočih iz teh območij, -Soboškaknjižnica 1946-1996. Zbornik. PiŠKMurska Sobota.
2 šerkojana - v kateri so dela slovenske Murska Sobota: Solidarnost. 1996.
modeme, spletna stran knjižnice: www.sikms.ms.sik.si
3 hungarika - v madžarščini pisana dela
(preko 28.000 zvezkov), BLEFSIKON ŠOLSKEGA
4 zbirka kart in zemljevidov - najstarejši KNJIŽNIČARJA oz* VSE,
zemljevid je verjetno iz 18. stol., KAR MORA VEDETI MLADI
5 zbirka disertacij prekmurskih doktorjev DIPLOMANT NA BINKu, KO SE
znanosti. PODA NA POT PRIPRAVNIKA V

Kot novost, ki je v slovenskih knjižnicah redkost ŠOLSKI KNJIŽNICI
in ki se je v PiSK začela izvajati leta 2003, je
digitalizacija domoznanskega in leposlovnega Članek sem napisala na pobudo urednice revije
gradiva. Digitalizira se tako slovensko kot tudi STUBIDU, v njem pa bi rada delila svoje izkušnje
madžarsko gradivo, ki si ga je možno ogledati v pred dvema letoma diplomirane bibliotekarke, ki si
t. i. digitalni zbirki, na spletni strani www.sikms. je za »svojo službo« izbrala šolsko knjižnico. Pri
ms.sik.si . Pri tem je treba omeniti tudi dve digitalni tem naj opozorim, da sem v šolski knjižnici delala že
podatkovni bazi, ki sta bili oblikovani v madžarskem kot študentka, zato bi vse tiste, ki resno razmišljate
jeziku, to sta: Biografski leksikon znanih Pomurcev o tem, da bi delali v šolski knjižnici, vzpodbudila,
(Muravideki eletrajzi lexikon) s 149 znanimi da si še pred koncem študija poiščete študentsko
osebnostmi in Leksikon madžarskih pisateljev v delo v kakšni šolski knjižnici - tako boste to delo
Sloveniji (Szloveniai magyar irodalmi lexikon) s spoznali ter ugotovili, ali vam res ustreza (kot seje
40 avtorji. Oba se sproti dopolnjujeta. Uporabniku zgodilo v mojem primeru, ko je prišlo do ljubezni
prijazno oblikovana spletna stran knjižnice nudi tudi na prvi pogled), pridobili boste znanja ter praktične
številne različne možnosti splošnih povezav (linkov) izkušnje, vsekakor pa vam vse to ne more škoditi pri
in iskalnike. Med drugim je možna tudi medmrežna iskanju zaposlitve po diplomi.
povezava z različnimi madžarskimi digitalnimi
knjižnicami, samo sodelovanje z določenimi, zlasti s Pa najprej dva koraka nazaj, v čas študija:
Sombotelsko knj ižnico Daniel Berzyenyi, pauspešno • v dmgem letniku mora vsak študent v okviru
poteka že 35 let. Pri tem aktivno poteka zamenjava
gradiva, medknjižnična izposoja in sodelovanje na obvezne študijske prakse opraviti tudi dva tedna
strokovnem področju (izpopolnjevanja, ekskurzije, prakse v šolski ali splošni knjižnici;
razstave ipd.). Za lažji dostop do gradiva na nekoliko • nekateri študentje imajo tudi tako srečo, da tokom
bolj oddaljenih lokacijah pa poskrbi Bibliobus, ki študija prejemajo štipendijo. Za vse tiste, ki nimajo
zdaj že nekaj let vozi tudi v Porabje. druge štipendije, bi tukaj priporočila kadrovsko
štipendijo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport.
Posebnosti knjižnice v Murski Soboti nikakor ne Vsako leto (spomladi) izide razpis kadrovskih
morejo biti prezrte: ponaša se z ogromnimi količinami štipendij (brezplačne izvode lahko dobite tudi na
gradiva, nudi številna kulturna izpopolnjevanja, policah v vsakem nadstropju po naši fakulteti),
ohranja tesne stike z bližnjimi knjižnicami na v njem so nanizane tudi kadrovske štipendije

20 STUBIDU / april - december 2006

BIBLIOTEKAR BIBLIOTEKARJU

ministrstva. Večina jih je namenjenih pedagoškim precej iznajdljivosti, predznanja (dobra študijska
programom, za področje bibliotekarstva pa praksa v šolski knjižnici je tukaj v veliko pomoč)
pedagoška usmeritev ni nujna (torej se nanjo lahko ... V tem primem mentor pripravnika ni nekdo na
prijavijo tako eno- kot dvopredmetniki). Štipendije matični instituciji (torej na šoli, kjer delaš), pač pa
so regijsko razdeljene (tako posamezne regije v je zunanji (torej knjižničarka na kateri od drugih šol
določenih letih pač nimajo razpisanih štipendij za v okolici), razen v primem, ko je na šoli zaposlen
vsa področja). Štipendije so namenjene študentom več kot 1 knjižničar (kar pa v slovenskih, predvsem
višjih letnikov (od 2. letnika naprej; prejemaš jo osnovnih šolah, ni pogosto, saj je stroga omejitev št.
tudi še v času absolventskega staža, če si se prijavil zaposlenih na število otrok v posamezni šoli, tako
najkasneje v 4. letniku), za pridobitev štipendije je da v praksi imajo po več zaposlenih knjižničarjev
bilo do zdaj nuj no imeti povprečj e najmanj 8. Pravila samo šole, ki imajo več podmžnic; tukaj je dmgačna
glede prijave in dokumentov se nahajajo v razpisu! situacija predvsem za srednješolske centre, kjer je
Najboljše pri vsem skupaj je to, da imajo študentje, število srednjih šol veliko in se s tem poveča tudi
ki so bili štipendirani, prednost pri razporeditvi na število učencev).
prosta pripravniška mesta, kijih razpiše ministrstvo
(več o tem v nadaljevanju). Slabost (ki bo odvrnila Matična institucija ter institucija, kjer je zaposlen
od te štipendije pač tiste, ki v šolski knjižnici ne mentor (torej obe šoli) prij avita pripravnika (postopek
želijo delati) je to, da je treba po koncu študija je na šolah pogost ter enak prijavi pripravnikov na
najmanj toliko let, kot si prejemal štipendijo, delati vsa delovna mesta). Mentor za svojega pripravnika
v šolski knjižnici v svojem okolišu (izkušenj s tem, pripravi program pripravništva: razporeditev po
kako je glede tistih, ki se preselijo v drug kraj, mesecih, katere dejavnosti bo moral pripravnik
nimam). Več informacij o tem je mogoče dobiti izvajati ... Pripravnik tokom svojega pripravništva
na spletni strani ministrstva, in sicer: http://www. piše dnevnik pripravništva, prav tako ima tudi
mszs. si/slo/solstvo/kadri/štipendij e. asp . Tako je obveznosti do izpolnjevanja programa pripravništva.
npr. razpis za šolsko leto 2005/2006 (dosegljiv tudi Ob zaključku pripravništva mentor napiše
na spletni strani http://www.mszs.si/slo/aktualno/ poročilo (postopek je enak tudi za pripravnike, ki
iavni_razpis.asp?ID=5235 1 predvidel štipendije za nastopijo pripravništvo na šoli, kjer žeje zaposlena
študente bibliotekarstva iz obalno-kraške, celjske, knjižničarka; vendar pa v tem primem
pomurske, posavske in zasavsko-revirske regije. matična institucija sama prijavi pripravništvo).

Po končanem študiju (diplomi) nas seveda čaka RAZPIS
naslednji korak: Razpise objavlja Ministrstvo na svojih spletnih
straneh, v Uradnem list. Več informacij na spletni
PRIPRAVNIŠTVO strani: http://www.mszs.si pod AKTUALNO/
Informacije o pripravništvu lahko najdete na RAZPISI!
spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport:
http://www.mszs.si/slo/solstvo/kadri/pripravnistvo.asp Zavod RS za šolstvo je pripravil tudi priročnik v
Pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja se zbirki Modeli delovanja - Spodbudno vzgojno-
lahko opravlja na dva načina: na prostem delovnem učno okolje z naslovom Organizacija pripravništva
mestu, ki ga na temelju potrebe po strokovnem na šoli, avtorica je Cvetka Bizjak, ki bo prav tako
delavcu razpiše vzgojno izobraževalni zavod lahko v pomoč pri načrtovanju pripravništva, čeprav
(šola, vrtec, dijaški dom ...), ali na pripravniškem je namenjen predvsem načrtovanju pripravništva
mestu, na katerega pripravnika, na temelju prijave učiteljev.
na razpis pripravniških mest v vrtcih oziroma
razpis pripravniških mest v šolah, razporedi PAI - Pedagoško - andragoška izobrazba
ministrstvo, pristojno za šolstvo (t. i. Pripravništvo Vsi tisti študentje, ki ste bibliotekarstvo
po 2. členu Pravilnika). študirali enopredmetno, morate pred strokovnim
izpitom opraviti še izobraževanje za pridobitev
Prvi način je za diplomanta seveda najugodnejši, t.i. pedagoško-andragoške izobrazbe
saj si tako zagotoviš zaposlitev, ki bo najverjetneje (dvopredmetni študentje ste večinoma te
trajala tudi po zaključku pripravništva. V tem primeru predmete naredili v okvim drugih študijev;
takoj prevzameš vse dejavnosti knjižničarja na
svojem delovnem mestu, kar zahteva od diplomanta

ŠTUBIDU / april - december 2006 21

m BIBLIOTEKAR BIBLIOTEKARJU i

če ne, seveda velja isto). Te programe izvajajo Ministrstva za šolstvo in šport: http://www.mszs.si/
Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta ter še slo/solstvo/kadri/strokovni_izp it. asp
nekateri drugi zavodi. Upoštevati je potrebno, daje
prijavljenih vedno več, kot pa je prostih mest! DELO V ŠOLSKI KNJIŽNICI ter LITERATURA,
KONTAKTNI NASLOVI IN VSE DRUGO, KAR
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: TI POMAGA, DA SE ZNAJDEŠ V PRVEM LETU
koordinator je ga. Mihaela Hojker, e-mail
[email protected]. tel. 01-241-1049. ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO
Program obsega 390 ur, vključeni pa so predmeti Pomemben vir informacij za šolskega knjižničarja
PSIHOLOGIJA ZA UČITELJE, PEDAGOGIKA, je spletna stran Zavoda RS za šolstvo, kjer obstaja
ANDRAGOGIKA, DIDAKTIKA in SPECIALNA tudi povezava na področje knjižničarstva (http://
DIDAKTIKA POSAMEZNIH STROK. www.zrss.si/; v levem meniju znotraj PONUDBA
izbereš meni PODROČJA in tam KNJIŽNIČNA
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta: DEJAVNOST).
informacije o programu lahko dobite na e-
mailu [email protected]. si ali na Pod AKTUALNO se skrivajo najaktualnejše novice.
Pedagoški fakulteti, Kardeljeva ploščad 16, Pozorni bodite npr. na Kataloge izobraževanj in
1000 Ljubljana, ali na tel. št. 01-5892-229 (med strokovnih izpopolnjevanj. Za naše področje so
9. in 11. uro). Vsako leto na svoji spletni strani zanimiva tudi izobraževanja t. i. Računalniškega
objavijo tudi razpis za prijave, zadnji rok (!!!) za opismenjevanja RO, ki ga izvajajo multiplikatorji
prijave je 31.8., prijavi je dobro dodati tudi potrdilo (to so knjižničarji praktiki, ki pa so jih dodatno
o zaposlitvi, saj imajo v primeru omejitve opisa (kar usposobili ter zdaj vodijo tovrstne tečaje;
se običajno zgodi, saj je prijavljenih vedno preveč) izobraževanje multiplikatorjev prav tako organizira
prednost tisti kandidati, ki so zaposleni na področju Zavod za šolstvo in je za tiste, ki želijo v karieri
vzgoja in izobraževanja (torej v šolah). Program šolskega knjižničarja doseči nekaj več, vsekakor
izvajajo v Ljubljani, traja 375 ur, vključeni so dober izziv).
predmeti PEDAGOGIKA, PSIHOLOGIJA I. in II.,
ANDRAGOGIKA, DIDAKTIKA, SPECIALNA Pod UČNI NAČRTI/CILJI IN VSEBINE se
DIDAKTIKA. Program se izvaja ob petkih popoldan skrivajo online verzije priročnikov za poučevanje
in ob sobotah dopoldan. KIZ (Knjižnično-informacijskih znanj) ter izbirnega
predmeta Informacijsko opismenjevanje (več o tem
Pozor: programi niso brezplačni in prav tako niso v nadaljevanju).
poceni! V štud. letu 2005/2006 tako tak program na
Pedagoški fakulteti stane 260.000 SIT (leto prej je bila Pod IZOBRAŽEVANJE so shranjene informacije o
cena nižj a), pri čemer za zaposlene na področju vzgoj e vseh oblikah izobraževanja, kijih ponujajo različni
in izobraževanja program sofinancira Ministrstvo za ponudniki. Zanimiva je npr. BIBLIOPEDAGOŠKA
šolstvo in šport, udeleženci morajo tako sami kriti ŠOLA, ki se izvaja enkrat letno ter traja več dni.
samo strošek nekaj čez 130.000 SIT (lahko v dveh
obrokih). Sola, na kateri ste zaposleni, bi vam Pod PRIMERI DOBRE PRAKSE so shranjena
načeloma morala vsaj deloma kriti ta strošek. najrazličnejša gradiva (kot primeri), ki jih mora
pripravljati vsaka šolska knjižnica, kot je npr.
STROKOVNI IZPIT LETNI NAČRT DELA (vedno ga je potrebno
Zaposleni v knjižnici v šoli moramo opravljati pripraviti v začetku šolskega leta ter oddati v
strokovni izpit za zaposlene v vzgoj i in izobraževanju potrditev svetu zavoda); seveda ob koncu šolskega
(in ne tistega na NUK-u; čeprav v praksi morda leta sledi še poročilo. Knjižničar mora pripraviti tudi
včasih priznajo tudi tega), pogoj za opravljanje letno pripravo za izvajanje vsebin KIZ (v primem,
le-tega je končano pripravništvo ter za tiste, ki da izvaja še izbirni predmet, pa tudi tega) ter dmge
ste študirali program brez pedagoško-andragoške priprave za izvajanje teh pedagoških ur.
usmeritve še opravljeno pedagoško-andragoško
izobraževanje. Infonnacije o strokovnem izpitu, Kontaktna oseba za področje knjižničarstva je ga.
obrazec za prijavo, pogoje za prijavo, vsebine, kijih Majda Steinbuch.
je potrebno poznati, lahko preberete na spletni strani Na spletni strani Zavoda RS za šolstvo je smotrno

22 ŠTUBIDU / april - december 2006

BIBLIOTEKAR BIBLIOTEKARJU

slediti tudi drugim vsebinam, nujno pa je slediti 2002. - (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična
ponudbi zavodove založbe. Svetovala bi tudi obisk dejavnost)
knjižnice zavoda, ki se nahaja na Poljanski cesta • Priročnik govori predvsem o novi vlogi šolske
v Ljubljani (v bližini Dijaškega doma, avtobusna knjižnice v sistemu devetletne osnovne šole. V
postaja Ambrožev trg): članarine ni, knjižnica ima priročniku so tudi primeri (nekateri opremljeni z
prost pristop do gradiva, izbira strokovne literature pripravami, delovnimi listi in podobno) za izvajanje
pa je res bogata. Druge knjižnice v Ljubljani, ki medpredmetnega povezovanja oz. KIZ v vseh treh
imajo posebej bogat izbor literature za področje triadah devetletne osnovne šole. Drage vsebine so
vzgoje in izobraževanja, sta seveda še knjižnica še načrtovanje knjižničnega prostora (ti prispevki
OHK na Filozofski fakulteti ter Knjižnica Pedagoške bodo pomagali predvsem tistim knjižničarjem, ki
fakultete. se v tem prehodnem obdobju med dragim ukvarjajo
še s prenovo svojih knjižnic), branje in motivacija
Zavod RS za šolstvo pripravlja tudi obvezna srečanja za branje, primer knjižničnih ugank, ter članek o
šolskih knjižničarjev oz. t. i. sklice (taka srečanja so uporabi vsebinskih gesel v šolskih knjižnicah,...
organizirana 4x letno, tudi za druga področja, npr. • Informacijsko opismenjevanje : priročnik za delo
L triada, matematika,...; udeležujejo se jih učitelji z informacijskimi viri / [avtorji Melita Ambrožič...
Vseh predmetnih področij). Slovenija je razdeljena et al.; zbrala in uredila Majda Steinbuch]. - L natis.
na več regij, knjižničarke iz določene regije se - Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
zbirajo na določeni šoli, ki za to regijo vodi mrežo. 2004. - (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična
Sama izobraževanja vodijo zaposleni na tej šoli. Ta dejavnost)
srečanja so predvsem dober vir informacij in prakse
v prakso ter priložnost za pogovor s kolegicami. Ena od pomembnejših novosti v devetletni osnovni
Razpored teh srečanj na spletni strani najdete šoli so izbirni predmeti. Med njimi je tudi enoletni
pod AKTUALNO, poleg tega pa mentorske šole izbirni predmet informacijsko opismenjevanje
večinoma pošiljajo tudi vabila na šolo po klasični v obsegu ene ure tedensko, ki ga po odredbi
ali e-pošti. Prav tako so razporedi po posameznih lahko poučuje diplomirani bibliotekar. Študentje
mentorskih šolah ter gradiva iz teh (preteklih) srečanj bibliotekarstva vsebine, ki se jih učencem predstavlja
tudi pod ŠTUDIJSKE SKUPINE V OSNOVNI znotraj tega predmeta, s predavanj prav dobro
ŠOLI ter ŠTUDIJSKE SKUPINE V SREDNJIH poznamo, priročnik pa predstavlja pregled čez vse
ŠOLAH. te vsebine na zgoščen, strokoven način.

Priročniki iz zbirke MODELI POUČEVANJA IN Naj tukaj omenim še:
UČENJA, ki jo izdaja Zavod RS za šolstvo, in se • Revija ŠOLSKAKNJIŽNICA, kijo prav tako izdaja
nanašajo na knjižničarstvo: Zavod RS za šolstvo, ter je poleg dragih strokovnih
• VODNIK za šolskega knjižničarja v osnovni in revij za področje knjižničarstva, kijih gotovo poznate
srednji šoli ter v domovih za učence / [avtorice Melita (revija Knjižnica, kijo izdaja ZBDS, Knjižničarske
Ambrožič ... et al.]. - L natis. - Ljubljana : Zavod novice, ki jih izdaja NUK, itd.) izredno dober vir
Republike Slovenije za šolstvo, 1999,- (Modeli strokovnih prispevkov ter primerov dobre prakse in
poučevanja in učenja. Knjižnična dejavnost) aktualnih novic za področje šolskega knjižničarstva.
• UČENJE in poučevanje s knjižnico v osnovni šoli Nenazadnje je ta revija tudi priložnost, da tudi sami
/ [pripravili Ema Stražnik ... et al.] ; izdal in založil prispevate kakšen članek, kar vam prinese tudi
Zavod Republike Slovenije za šolstvo. - L natis. - dodatne točke.
Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
2002. - (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična KIZ (Knjižnično-informacijska znanja) in izbirni
dejavnost : projekt / Zavod Republike Slovenije za predmet Informacijsko opismenjevanje
šolstvo) ; Zbornik je nastal v okvira projekta Zavoda Kot sem že zgoraj zapisala, ima šolski knjižničar tudi
RS za šolstvo Razvijanje modelov poučevanja in pedagoške obveznosti. Ena od rnožnostije, dapoučuje
učenja v osnovnih in srednjih šolah izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje.
• Učenje in poučevanje s knjižnico v osnovni šoli Vsak šolski knjižničar pa mora zagotoviti, da se (v
/ [pripravili Ema Stražnik... et al.]. - L natis. - skladu z učnimi načrti vseh predmetov v devetletki)
Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, povezuje z učitelji v vseh treh triadah ter izvaja t. i.

ŠTUBIDU / april - december 2006 23

m BIBLIOTEKAR BIBLIOTEKARJU

Knjižnično-informacijska znanja KIZ v obsegu 4 ur sistema COBISS/OPAC in lahko prenašajo zapise
letno na vsak oddelek. iz vzajemnega kataloga v svojo lokalno bazo
programa ŠOLSKA KNJIŽNICA. Več informacij o
• Učni načrt. Izbirni predmet: program tem lahko najdete na spletni strani IZUM-a (www.
osnovnošolskega izobraževanja. Informacijsko izum.si), pridmžene članice morajo plačevati tudi
opismenjevanje / Sušeč Z., Žumer Franceska. - letno članarino. Navodila za prenašanje zapisov
Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: se nanašajo na spletni strani Zavoda RS za šolstvo
Zavod RS za šolstvo, 2001 (http ://www.zrss. si/default. asp?link=predmet&tip
• Učni načrt. Knjižnično - informacijska znanja. =7&plD=42&rID=857 ). svetovala pa bi seminar
Cilji in vsebine. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo, Uporaba informacijske tehnologije pri delu v šolski
znanost in šport: Zavod RS za šolstvo, 2005 knjižnici I. v okviru izobraževanja RO.

DRUŠTVO ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV Navodila za inštalacijo programa ŠOLSKA
Šolski knjižničarji imamo tudi svoje v letu 2005 KNJIŽNICA v okolje Windows XP lahko dobite
ustanovljeno društvo, katerega sedež je Društvo pri ga. Nataši Kuštrin Tušek (e-pošta: natasa.
šolskih knjižničarjev Slovenije, sedež Delpinova 9, [email protected] ali tel. 05 335 84 18).
5000 Nova Gorica. Kontakstna oseba je predsednica
Nataša Kuštrin Tušek. Pristopno izjavo ter pravila KNJIŽNI SEJEM
društva lahko najdete na spletni strani www.zrss. V mesecu decembm je vsako letu organiziran
sj, v času nastajanja tega članka pod AKTUALNO. Knjižni sejem v Cankarjevem domu, katerega
Tudi to društvo bo izvajajo nekatera izobraževanja. sigurno že dobro poznate. Za šolske knjižničarje
sta zanimivi predvsem dve posebnosti, t. i.
ZBDS STROKOVNI KNJIGOSLED, ki je prireditev en
V okviru ZBDS - Zveze bibliotekarskih društev dan pred odprtjem knjižnega sejma za širšo javnost
Slovenije deluje tudi Sekcija za šolske knjižnice. ter je namenjena strokovni javnosti, dmga pa je
Ker smo delovanje ZBDS-ja, posvetovanja in t.i. ŠOLSKI KNJIGOSLED, organizirano vodenje
podobno kot študentje bibliotekarstva že dobro šolskih skupin po knjižnem sejmu. Informacije o teh
spoznali, tukaj ne bom dodatno izgubljala besed, dejavnostih najdete na strani www.knjigosled.com,
več informacij lahko najdete na spletni strani http:// kontaktna oseba je (v letu 2005) g. Vlado Grlica na
www.zbds-zveza.si/ . vlado. grlica@,desk, si .

PROGRAM ŠOLSKA KNJIŽNICA KOŽ - Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana, enota
Šolske knjižnice uporabljamo za izposojo, Pionirska knjižnica
katalogiziranje, inventuro ipd. program, ki se Ena od pomembnih dejavnosti knjižnice so t. i.
imenuje ŠOLSKA KNJIŽNICA, katerega kreator Strokovne srede, ki se odvijajo enkrat mesečno,
in skrbnik je podjetje SAOP iz Nove Gorice. namenjene so knjižničarjem na mladinskih oddelkih
Program za uporabo sicer ni pretežek, pa vendar splošnih knjižnic ter šolskim knjižničarjem. Izdajajo
specifičen in v marsičem drugačen od tistega v tudi letni tematsko-priporočilni seznam knjig
splošnih ter dmgih slovenskih knjižnicah. V začetku za otroke in mladino (šolske knjižnice dobimo
vam bo morda predstavljal težavo, uporaba le-tega brezplačne izvode). Poleg tega knjižnica pripravlja
programa je preobsežna tema, da bi jo vključila v ta še Slovenski knjižni kviz (kontaktne osebe za
svoj prispevek. Svetovala bi vam, da se prijavite na gradivo o knjižnem kvizu, ki se vsako leto odvija
program izobraževanja za uporabo tega programa za spomladi, so poleg te knjižnice tudi osrednje splošne
začetnike (informacije pri ga. Nataši Kuštrin Tušek). knjižnice v vaši regiji), pa literarne sprehode, bralne
Programje specifičen tudi zato, ker še vedno deluje v urice, številne razstave, uganke meseca, knjižne
DOS-u, na žalost ga v zadnjih letih tudi niso pretirano čajanke ... -sodelovanje s to knjižnico vsekakor
izpopolnjevali. Vseeno pa bi bilo modro ob prvem toplo priporočam. Več informacij na spletni strani
nastopu delovnega mesta v šolski knjižnici preveriti, http://www.li-oz.sik.si/index.htm, enota Pionirska
ali vendarle imate najnovejšo verzijo programa, ki knjižnica, tel.: 01/ 23 17 269, 43 43 631.
omogoča tudi nekaj novih funkcij.
Nekatere šolske knjižnice so pridružene članice Maja Miklič

[email protected]. si

24 ŠTUBIDU / april - december 2006

M BIBLIOTEKAR BIBLIOTEKARJU

ASIS&T: THE INFORMATION preko mailing liste in preko sestankov;
SOCIETY FOR THE • tekmovanje študentskih prispevkov, kjer je glavna
INFORMATION AGE
nagrada brezplačna udeležba na letnem ASIS&T-
ovem srečanju.

KAJ JE ASIS&T? Več o tem smo izvedeli tudi udeleženci konference
ASIS&T je ameriško združenje za informacijsko LIDA 2005, kjer smo imeli organiziran zajtrk z
znanost in tehnologijo, ki je bilo ustanovljeno gospodom Emilom Levinom z Dunaja, ki nam je
leta 1937. Združuje informacijske strokovnjake, povedal, da imajo študentje, ki se včlanijo v ASIS&T
promovira izmenjavo raziskovalnih rezultatov naslednje možnosti:
ter primere dobrih praks. Njegovi člani si preko
razvijanja in posodabljanja teorij, metod in • objave študentskih esejev na ASIS&T-ovi spletni
informacijske tehnologije prizadevajo za izboljšanje strani;
dostopa do informacij.
• prost dostop do elektronske verzije JASIST-a:

ASIS&T združuje okrog 4.000 informacijskih Journal of the American Society for Information
strokovnjakov, ki prihajajo iz različnih strok: Science and Technology;
računalništva, jezikoslovja, strojništva, medicine, • posebne popuste za ASIS&T-ove člane na
prava, knjižničarstva, kemije, izobraževanja itd. konferencah;
Prizadevajo si, da bi se informacijski strokovnjaki iz • brezplačno prejemanje publikacije Bulletin of the
različnih strokovnih področjih med seboj povezovali American Society for Information Science and
in skupaj reševali informacijske probleme.

VIZIJA Technology;
Njihova vizija je ustvariti novo svetovno • iskanje zaposlitve preko ASIS&T Jobline;
informacijsko profesijo, kjer bi bila informacija • popuste pri nakupu nekaterih strokovnih revij, na
ključnega pomena, tako na osebnem in družbenem,
kot tudi na političnem in gospodarskem področju. primer ARIST: Annual Review of Information
Do tega cilja poskušajo priti s tem, da: Science and Technology.

• izbolj šuj ej o znanj e o informacij i, nj enem nastanku Maja Blažič
in uporabi;
[email protected]
• analizirajo nove ideje, prakse in razvoj
tehnologije; Literatura:
• zgibanka ASIS&T, 2005.
• vrednotijo teorije, raziskovanje, aplikacije in • http://www.asis.org . dostopano dne 27. 2. 2006.
storitve;
ČRNA SREDA ali NAJAMEM 2
• razvijajo nove perspektive, ideje in interese;
• ozaveščajo družbo o koristnih učinkih

informacijske znanosti in tehnologije.

Znotraj ASIS&T delujejo različne sekcije. Ena izmed KVADRATNA METRA PARKETA

njih je tudi študentska sekcija, ki nudi naslednje Študent

priložnosti:

• možnost študentske izmenjave po celem svetu; Moja najljubša barva je oranžna. Psihološko gledano
• izgradnja infrastrukture za študentske izmenjave sem se že zato ujela na limanice ter se ponosno
udeležila protestnega shoda v sredo, 19. aprila 2006,
in študijske prakse; ki so ga cinično poimenovali »Črna sreda«.
• povečanje možnosti navezovanja stikov z
Ob odhodu s faksa smo vsi dobili vstopnice za ta že
ASIS&T-ovimi študenti po svetu; dolgo znani dogodek - oranžne trakove, ki si jih je
• navezovanje stikov z evropskimi študenti

informacijske znanosti in podobnih disciplin

ŠTUBIDU / april - december 2006 25

BIBLIOTEKAR BIBLIOTEKARJU

• neurejen položaj študentskih dmžin in študentov
invalidov

• brezposelnost mladih

• davčna reforma

• kakovost visokega šolstva

• subvencioniranje prevozov

• financiranje visokega šolstva
• zdravstvena problematika

Pri tem sem se zamislila: »Brezplačen javni prevoz?
Hmmm ... proti šolninam? JAAA ... «

Utrinki s Kongresnega trga. Citiram govornika:
»Današnjega študentskega in dijaškega opozorilnega
vsak vtaknil kamor mu je pač ustrezalo. Potem pa v shoda Črna sreda se je udeležilo okoli 10.000
čredi - marš naprej. Študentje smo borci! Študentje študentov in dijakov, ki so na ta način pozvali vlado
se ne damo! Mi smo seme prihodnosti in marsikdo RS, naj čim prej začne urejati vsa odprta vprašanja
od nas bo v prihodnje gradi! našo državo! Ne smem študentske in dijaške problematike. Kljub tej
pretiravati. Na protest smo šli iz firbca in seveda podpori se nadaljuje nekaj tednov dolga kampanja,
zato, da so nam odpadla predavanja. Zbor je bil na ki je usmerjena proti študentski organiziranosti v
Kongresnem trgu ob enajsti uri. Sloveniji. Predstavniki različnih političnih skupin
opozorilnemu shodu očitajo politično konotacijo,
Pijane mladine je bilo kot prahu v študentski sobi, kar predstavniki študentov in dijakov odločno
presenetljivo veliko pa je bilo srednješolcev. Vse zavračajo.«
mi je postalo jasno, ko so študentje organizatorji
pričeli glasno oznanjati, da bodo opravičila izdana Občinstvo se je navdušeno odzvalo. Vreme pa ...
na stojnicah. Slednje opravičuje dejstvo, da je bilo ravno obratno. Pričelo je kapljati. To se je zgodilo
zbranih toliko »mladičev«. zaradi pravilnega sorazmerja. Ker je bila ura šele
dvanajst in zato še daleč do konca prireditve, smo
V zraku je bilo čutiti napetost. Naj se popivanje že se s sošolkami umaknile v zavetje lokala ter srebale
začne! Z 20 minutno zamudo, a vseeno. kavo. Vrnemo se lahko tudi kasneje .... ko bo shod
Povezovalca programa smo pozdravili z bučnim dosegel svoj vrhunec in bodo vsi pijani. Volk sit,
aplavzom. Okvirni program je bil začrtan nekako koza cela, o dogovoru z vlado pa tako ali tako še
takole: vedno ni ne duha in ne sluha.
05:00-11:00 Priprava prostora
11:00-12:00 DJ predvaja glasbo na prizorišču Mogoče so krive prebavne težave gospoda Ujčiča,
12:00-13:30 Kulturni program ki je namesto, da bi se udeležil Tarče na RTV SLO
13:30-14:00 Razhod prireditve raje sedel doma in bruhal. Vseeno pa - mi se ne
14:00-17:00 Pospravljanje prizorišča damo. In če nam obljubite še kakšen oranžen trak
in opravičilo za šolo se z veseljem udeležimo tudi
naslednjega protestnega shoda. Kakršnegakoli že.

Organizatorji so poudarili, da ŠOS in vlada ne Biba Starman
najdeta skupnega jezika, izpostavljeni pa so bile
naslednji problemi: [email protected]
• uvedba šolnin
• štipendijska politika

• prihodnost študentskega dela

• študentska prehrana
• dosledna implementacija bolonjske reforme

• pomanjkanje študentskih postelj

26 ŠTUBIDU / april - december 2006

BIBLIOTEKAR BIBLIOTEKARJU

ETNHNIKE BIBLIOTHEKE TES njavzbujajoči stavbi, kije nastala po načrtih arhitekta
HELLADOS = Hansna. Zanimivo je, da so gradnjo financirali trije
bratje: Panagis, Marinos in Andreas Vallianos iz
GRŠKA NACIONALNA pokrajine Kefalonije, ki se nahaja na zahodnem delu
KNJIŽNICA grške države ob Sredozemskem morju.

S potepanja po grčiji...

Stavba slovenske Narodne in univerzitetne knjižnice Maja v grški nacionalni biblioteki.
(NUK) stoji v središču tistega, za kar seje uveljavil
termin Plečnikova Ljubljana. Ker je poslopje med
zadnjimi v Plečnikovem opusu in predstavlja
del arhitektovega koncepta idealne prestolnice
slovenskihAten, pri čemer grad predstavlja akropolo,
Kongresni trg agoro, Žale nekropolo, parlament
vuli. Ne manjkajo niti akademija, stadion, teater
in knjižnica. Odločila sem se, da svoje jesensko
popotovanje po Grčiji izkoristim za to, da napišem
tudi nekaj o grški nacionalni knjižnici.

Kot zanimivost navajam podatek, da je bila
knjižnična stavba med močnim potresom, 7.
septembra 1999 v Atenah, precej uničena, kar se na
zunaj sicer ne pozna. Zato so od atenske univerze že
pridobili zemljišče v velikosti 51.000 m2 za gradnjo
nove knjižnične stavbe. Tu lahko zopet potegnem
paralele z NUK-om, ki prav tako načrtuje gradnjo
nove stavbe, imenovane NUK 2.
ZBIRKA
Zbirka vključuje: inkunabule, posebne tiske,
periodiko, kartografsko gradivo, glasbene tiske in
tuje knjige predvsem s področja humanistike.

Ostanki starih grških stavb. Celotna zbirka obsega:
• 700.000 naslovov v 1.200.000 delih;
ZGODOVINA • 11.600 naslovov periodike z 250.000 deli;
Kot splošna knjižnica je bila ustanovljena 15. maja • 10.000 kartografskega in posebnega gradiva.
1832 in je bila sprva locirana v delu mesta, kjer so
bile šole, muzeji in tiskarne. Konec leta 1830 je njen Oddelek za rokopise obsega:
knjižnični fond obsegal 1.018 tiskanih knjig. • 4.500 kodeksov od 9.-19. stoletja;
• arhive voditeljev grške vojne za neodvisnost;
Leta 1834 so knjižnico preselili v grško prestolnico • ostale pomembne lokalne dokumente.
Atene, kjer so jo locirali na pomembno mesto poleg
katedrale na rimskem.trgu. Leta 1842 seje združila z Večino gradiva tako kot NUK pridobijo z obveznim
univerzitetno knjižnico, kije obsegala 15.000 kosov izvodom, in sicer 2 izvoda vsake publikacije.
knjižničnega gradiva na Othonovi univerzi, kjer je
ostala do 1903. Za razliko od NUK, si nobenega gradiva ni mogoče
izposoditi, lahko pa ga pregledate, preštudirate v
S kraljevim odlokom leta 1866, skoraj 80 let pred mogočnih čitalnicah knjižnice. V glavni in tudi
NUK-om, je bila razglašena za nacionalno grško največji čitalnici najdete referenčno gradivo in
knjižnico. ostalo literaturo. V manjši čitalnici lahko prebirate
periodične publikacije. V čitalnici za rokopisno
Od takrat naprej deluje v mogočni in strahospoštova gradivo, ki se nahaja v drugem nadstropju veličastne

ŠTUBIDU / april - december 2006 27

BIBLIOTEKAR BIBLIOTEKARJU / LITERARNI POSLADEK

zgradbe, pa si lahko ogledate rokopise iz že zgoraj IN ME
omenjenih obdobij.
There’s so much love that needs to be grown,
SPLETNA STRAN KNJIŽNICE that wants to be shown,
Grška nacionalna knjižnica ima tudi svojo spletno shown,
stran (http://www.nlg. gr ), ki je sicer pregledna in to who?
na prvi pogled ponuja veliko različnih informacij, to who if it can’t be you...
vendar ko uporabnik klikne angleško različico
ugotovi, da je večina povezav neaktivnih. Tako Why is my whole life just a formation made of
lahko uporabnik, ki ne razume grško, dobi le little moments,
nekaj osnovnih informacij o knjižnici, o zgodovini moments that have changed, broken and filled my
knjižnice in njenih nalogah ter o poslanstvu. heart with tears,
Angleška različica spletne strani ponuja tudi dostop ali sadness and constant fears,
do on-line kataloga, tako imenovanega NCL OPAC, why....
ki obstaja tako v grški kot tudi v angleški različici.
Zgradba knjižnice je name naredila velik vtis, When a kiss means nothing,
neprijaznost uslužbencev in prepoved podrobnejšega when we hug just because there’s a good occasion,
ogleda veličastne čitalnice, ob katero človek trči when I hold your hand and my heart gets flooded
že ob vstopu v knjižnico, in si ne more kaj, da ne with emotions,
bi vsaj na hitro pokukal vanjo, pa je pustil grenak and so, this strophe has no rhyme, because...
priokus ob spominu na knjižnico, ki hrani številne because ryhme is when two words love each other,
intelektualne zaklade območja, kjer se je razvijala and the result of their love is rhyme...
ena izmed najstarejših modemih civilizacij Evrope. rhyme...
ryhme that reminds me of me and you.

Pogled na Sredozemsko morje. This relationship has ended before the start,
in my soul there’s only one more scart,
Maja Blažič a scart that will vanish someday,
but words that I wanted to say,
maj a ,b lazic@gmail. com words like I love you,
I want you,
I need you,
I miss you,
I live for you....
they will ali be forgotten,
because your heart has doors,
and my key can’t open them,
why....?

Literatura: Rene Šansoni
Plečnikova palača NUK (2002). Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnica. [email protected]
http://www.nlg.gr/english. dostopano dne: 16.2,2006.
http://libraries.theeuropeanlibrarv.org/Greece/page_en.xml .
dostopano dne: 12.3.2006.
http://www.nlib.ee/cenl/docs/annual renorts/greeceOO-Ol.pdf.
dostopano dne: 12.3.2006.
http://www.nuk.uni-li.si/kis/2001/nuk2.pdf. dostopano dne:
12.3.2006.
http://www.nuk.uni-li.si/kis/2004/nuk2.pdf. dostopano dne:

12.3.2006.

28 ŠTUBIDU / april - december 2006

LITERARNI POSLADEK

KDO VE***? Simpatični receptor na vhodu casinoja mi je ob
plačilu vstopnine podal karto za brezplačno pijačo.
...TI IŠČEŠ... Počasi, korak za korakom, sem nevede vkorakala
.. .vesolje, zabavo, ves svet...! v jedro svojega nadaljnjega življenja. Pospešila
...IŠČEŠ... sem svoj korak proti bleščečim avtomatom. Zakaj
.. .veselje, pijanost do zvezd...! vedno usoda posega tja, kjer ni zaželena? Danes
...IN IŠČEŠ... me je zapustil fant. Sedaj terapevtsko uživam ter
.. .sebe, svojo osebnost, mišljenje... zapravljam najine prihranke na ameriško privlačnih
...ANE NAJDEŠ... in upe zbujajočih mašinah. Potegnem ročaj - nič.
.. .ne sveta, ne zvezd, ne sebe... Samo mašine so, ni nadomestila za čustva. Raje
odidem sedet k baru. Prevzamem brezplačni sok, si
...JAZ IŠČEM... diskretno popravim dekolte ter se počasi obrnem.
.. .nekoga, ki z mano bo sončni zahod občudoval... Dvignem pogled po prostoru.
.. .nekoga, ki mi bo marjetice za lepši dan nabral...
.. .nekoga, ki z mano bo zvezde opazoval... V trenutku, kot sončni žarek si posijal v moje oblačno
.. .nekoga, ki mi bo vedno ob strani stal... življenje. Mogočna palma je prikrivala tvojo lepoto.
...IŠČEM... Prišel si proti ruleti, spogledljivo ujel moj pogled.
...nekaj, česar ni... Nisva premaknila oči. Višja sila - močnejša od
.. .nekaj, ki se preveč oddaljeno zdi... telesa, je prevzela trenuten nadzor. Prisedla sem
...IN IŠČEM... zraven, po tihem opazovala tvoje nežne gibe ob
.. .nekaj, kar beži, beži... polaganju žetonov. Stavil si na rdečo. Mimogrede
...ANE NAJDEM... si se me dotaknil, tako bežno in tako hitro, da nihče
.. .ne nekoga, ne nekaj... drug niti ni opazil, kaj šele zaslutil, da gre za vroč
...morda nekoč... namig. Ta dotik mi je pomagal preživeti. Kizmet.
.. .upanje ostaja... Njen najboljši trenutek me je pripeljal v ra, ki še
vedno traja!
Ti iščeš nasprotno kot jaz...
Jaz iščem nasprotno kot ti... OLYMPIA
A kdo bo imel več sreče?
JAZ... ali TI...?

...kdo sploh si...? KAKO MIJE BABICA
...in kdo sem jaz...? PIŠKOTARICA RAZLAGALA

...NIHČE NEVE... GRŠKO MITOLOGIJO

Nina Lipnik Moja babica definitivno peče najboljše piškote. Še
bolje pa zna pripovedovati zgodbe. To sta razloga
[email protected] zakaj jo vedno rada obiščem. Tako zadovoljim svojo
nagonsko željo po zgodbah na bolj družaben način,
NAJINA IGRA NA SREČO kot če bi si na televiziji ogledala film, pa še želodček
si napolnim.

Medraztreseno vožnj o po napornem in katastrofalnem Neko sončno spomladansko popoldne semneučakano
dnevu sem zavila v podzemno garažo Grand Hotela, prestopala po kuhinji, medtem ko je babica v veliki
kjer sem se skoraj izgubila. Med kobacanjem iz avta, posodi mešala testo za čokoladne huzarske krapke
prestopicanjem ob prtljažniku in med preobuvanjem (tudi jaz se sprašujem, kje so dobili to ime, zagotovo
superg v salonarj e sem skoraj omedlela od pretesnega pa vem, da so zelo dobri). Slučajno sem se zagledala
steznika. Če samo pomislim, da sem se izjemno v eno od slik, ki visijo nad mizo in se tam prašijo že
naličila ter pri šivilji naročila večerno toaleto posebej toliko časa, da jih nihče več ne opazi. Že od otroških
za današnji dan. let se zavedam, da so te slike del sobe in takoj bi

STUBIDU / april - december 2006 29

LITERARNI POSLADEK fl

opazila, če bi katera od njih manjkala, zdaj pa sem »Hm, ne spominjam se več čisto natančno ... Ime
se dejansko prvič vprašala, kaj predstavlja ena od jima je Amor in Psiha. Bila sta zelo nesrečen par.«
njih. Bila je tnajhna in na prvi pogled nič posebnega. »Meni se zdita srečna.«
Vpeta je bila v zlato pobarvan lesen okvir, kije z leti »Zato, ker je slikar živel v takem času, ko so se slike
že nekoliko potemnel. Sličica v sredini je počivala s srečnimi prizori bolje prodajale. Motiv je bilo treba
na zeleni podlagi in predstavljala nežno naslikan prilagoditi namenu.« Ja, moja babica ima izjemen,
par - fanta in dekle, ki sta zaljubljeno strmela drug skoraj profesorski talent za pojasnjevanje še tako
v drugega. Ona je bila gola - ovita le v tančico, ki zagatnih primerov.
ni prav nič sramežljivo odkrivala njenih oblin, on »Kakšna je potem njuna zgodba?«
pa je bil vitek, nič manj lepši ali sramežljivejši od »Psiha je bila najmlajša kraljeva hči in ker so deželo
nje. Nenavadno drugačnega so ga delale le labodje njenega očeta pestile strašne tegobe in nesreče, se
perutnice, ki so mu poganjale iz hrbta. je odločil, da jo bo žrtvoval bogovom in jih tako
pomiril.«
»A sta to Romeo in Julija?« sem vprašala. »Pa zakaj ravno njo? A ne bi mogel kakšne dekle, ki
Babica je zamišljeno dvignila glavo in se prenehala je čistila štale in bi jo samo lepo okopali in oblekli v
koncentrirati na pripravo čokoladnih huzarskih takole tančico?«
krapkov, kot da bi jo poklicala z drugega sveta. »Ne, bogovi bi zagotovo opazili razliko. Tako so
Psiho nekega dne svečano odpeljali na rob prepada
»Kaj si rekla? Romeo in Julija?« ...«
»Ja, tale dva na sliki ... Samo nisem vedela, daje »Katerega prepada? Če je zgodba iz grške mitologije,
imel Romeo krila. A je mogoče že kot angel prišel a je bilo to potem v Grčiji?«
po Julijo?« Pozabila sem namreč, kateri od njiju je »Take malenkosti pač niso pomembne.« Sem vam
prvi umrl. rekla, da ima talent.
»Ne dragica, to je popolnoma druga zgodba. Iz grške »No, tako je Psiha ostala sama in prestrašena na
mitologije.« robu prepada, dokler ni zapihal veter in jo odnesel
»A je slika dragocena?« na vrh gore.«
»Zelo. Lahko bi jo zamenjala za kakšen nobel »A tako močno je pihalo? Meni se ne zdi ravnolahka
avto.« ...« Babica meje seveda preslišala in nadaljevala:
»Na vrhu gore je stala čudovita palača, taka res
Ob neki drugi priložnosti sem isto vprašanje nobel. Imeli so vse: postelje z baldahini, marmorne
postavila dedku in izvedela, daje babico domišljija kopalnice, veliko služabnikov, ki so jim pripravljali
nekoliko zanesla (mogoče so bili krivi čokoladni najboljše jedi.«
huzarski krapki). Sliko sta pred mnogimi leti našla »Tudi čokoladne huzarske krapke?«
v nekem zaboju na boljšjem trgu, ko sta se v nedeljo »Seveda. Najboljše od vsega pa je bil Psihin novi
dopoldne sprehajala ob Ljubljanici. Ko je dedek soprog. Bilje bolj skrivnostne sorte, tako nekako kot
nekoč popravljal okvirje celo ugotovil, daje sličica tvoj dedek, imel pa je eno krasno lastnost - prikazal
izrezana iz neke italijanske revije o umetnosti. seje vedno šele, ko je padel mrak.«
Tisto popoldne pa mi je bilo pravzaprav vseeno »Zakaj pa?«
koliko je slika vredna, želela sem le slišati zgodbo. »Da ga Psiha ni mogla videti. Tako je prihajal k njej
»Povej mi zgodbo o njiju, babica.« vsako noč, ne da bi ona vedela kako izgleda.«
»A je to možno?«
»No, verjetno je imel tudi kakšne čarodejne
sposobnosti. Važno je, daje bila Psiha srečna, tako
zelo srečna, da sta njeni sestri postali ljubosumni.
Spraševali sta jo, kakšen je njen soprog, ona pa ga
ni znala opisati. Tako stajo prepričali, daje gotovo
pošastno grd, sicer se ne bi tako skrbno skrival in naj
naslednjič, ko bo zaspal, prižge luč ter preveri.«
»Kakšni nesramnici.«
»Samo zapomni si, da se žlahta nima kaj mešati v
zakonske zadeve.«
»Bom, babica.«
»Dobro. Kajti Psiha je njun nasvet upoštevala, in ko

30 ŠTUBIDU / april - december 2006

■ LITERARNI POSLADEK

je prižgala luč ...« njegov vrat ter se odprta zazrla v zardelega Igorja.

»Ja?« Oba sta s postelje opazila njegovo vzburjenost. Sašo

»Koj e prižgala luč,j e zagledala naj lepšega mladeniča mu je nasmejan rekel: »Ostani ali odidi, v vsakem

pod soncem. Samega boga ljubezni, Amorja. Bila primeru te prosim da zapri vrata!«

je tako vesela, da se ga kar ni mogla nagledati in To je Igorju povzročilo še intenzivnejšo rdečico.

iz sveče je tako na Amorjevo ramo padla kapljica Počasi se je obrnil proti vratom, skoraj je že stopil

vročega voska.« čez prag, a ga je premagala radovednost. Le zaprl
»Seje zbudil?« je vrata obračajoč se proti prijateljema. Nastja

»Ja in zelo je bil jezen. Nagnal jo je iz palače in je vstala iz postelje in z zapeljivim glasom rekla:
nikoli več ga ni videla.« »Nekdo očitno potrebuje senzualno terapijo!« Zadaj
»Uboga Psiha. A če je ta zgodba iz mitologije, ima je Sašo le zmajal z glavo.
potem kakšen nauk?« Prepotena Nastja je stopila do Igorja, ga prijela za
»Hm, najbrž ga ima. Verjetno, da nikoli ne smeš roko, ter ga povabila stran od vrat.
prižigati luči, ko si v postelji s fantom. Ampak greva »Preveč si oblečen ...« je rekla, ter mu narahlo
raje pogledat kako je s čokoladnimi huzarskimi poljubila lice, preden mu je počasi začela odpenjati
krapki.« pomečkano srajco. Z razbijajočim srcem in zbeganih
misli o skupnih avanturah, se je počasi premikal

Sara Koncilja za njo. Nastja je opazila nervozo, ter ga počasi in
nežno začela gladiti po lepih prsih, z drugo roko pa
sarakoncilj [email protected] po laseh in mu nežno šepetala: »Le sprosti se ...«

Ni bilo dosti dolgo, žeje stalslečen vsamih bokserkah.

Nastjajepočasi, s svojim ravno prav igrivimjezikom,

SO TRIJE GUŽVA? MED pustila mokro sled navzdol po Igorjevih prsih, nato
TEORIJO IN PRAKSO pa je veliko zanimanja namenila njegovemu popku.
Od ugodjaje potihem stokal in s počasnimi krožnimi

Zavzdihaje se je Igor, izmučen od celodnevnega gibi mršil njene lase. Za hip se je ustavila, dvignila
učenja, sesedel na svojo postlano posteljo. Počutil pogled z naslonjeno brado ob popek, ter vzpostavila
se je preobremenjenega in osamljenega v velikem očesni kontakt. Dala mu je vedeti, da naj roko
praznem stanovanju. Tilen je bil zunaj s Tanjo, pomakne nižje. Z izjemnim nežnim dotikom jo je
Dejan je bil zunaj ... ni se mogel spomniti imena začel gladiti. Momljajoč od ugodja je Igor pomikal
- s komerkoli pač. Sašo in Nastja pa sta bila v kinu. svoje boke. A se je le zahihital, češ da se nekomu
Torej, bil je sam samcat, ničesar mu ni bilo početi. mudi. Z rokami je zagrabila njegovo široko elastiko
Odložil je odprto knjigo, se privil k blazini s svojimi na calvinkah ter počasi povlekla še zadnji kos
brezupi in osamljenostjo. Zajokal je in počasi utonil oblačila z njega. Obrnila sta se proti postelji, kjer
v sen. je brez besed sedel Saša. Nastja se narahlo zasmeji:
»Prav bi mi prišla pomoč ...«

Po nekaj urah seje prebudil zaradi hrupa iz sosednje Nasmejan in navihan kot vedno je Sašo poskočil
sobe. Misel, da so se sostanovalci vrnili, ga je s postelje. Igor je od ugodja naglas zastokal,
dvignila iz tople postelje. Pogovor bi mu dobro del, medtem ko ga je Nastja ljubkovala. Da bi preprečili
da se razbremeni in misli usmeri drugam. nepovabljene goste, mu je Sašo pokril usta in
Potrkal je na sosednja vrata, pa ni bilo odgovora. zadušil glasno stokanje: »Pssst, saj ne želiš da
Med obračanjem stran je nekaj zaslišal. Odločil se vsi v stanovanju zvedo?!« Igor je zgolj zmajal z
glavo in že je Nastja oblizovala njegovo perfektno

je še enkrat potrkati, mogoče ravno zaradi hrupa ni oblikovano Adamovo jabolko. Počasi so se pomikali
nihče odprl. Poskusil je odpreti vrata, da vidi če so proti postelji.

zaklenjena. Kojihje odprl, je bilpopolnoma šokiran. Med dvigovanjem nog, se je Igor smešno zataknil v

Sašo in Nastja ... Zdravapamet muje velevala, pojdi nepravilno odložene hlače na tleh, ter plosko padel.

stran, zapri vrata, pa vendar ga nagon ni pustil. Ni

se mogel premakniti. Gledal je prijatelja, kako se »Kaj ...??« se zdrami in pogleda okrog sebe po

igrata na postelji. Gola, popolnoma gola. Počasi se postelji. Sliši samo svoje dihanje in voha svoj postani

je zavedal, da ga to vzburja. Opazilje ... zadah. Soba je bila prazna a postelja topla ...

Nenadoma Sašo pogleda navzgor naravnost v

njegove začudene oči. »Igor ...« je s slabotnim Gregor Škrlj

glasom rekel, medtem ko so Nastjina usta zapustila skrij [email protected]

ŠTUBIDU / april - december 2006 31