Štubidu, letn. 12, št. 2, maj 2014, (štud. leto 2013/2014)

o*

c ru•©jo
N

js O
s.N
^ > | (D E<u 1 >
s(U_
ocol e© U rocd 0^ rv Q.

štubidu
Letnik 12, številka 2, maj 2014

rt TJ fCd N
o ^d)
N^j sO)' 3 to 0) ru
c >N N tn u = N (d.s
o
“O -H CU ■H o.
C rt
IR ^ O o
re co C (U
a) o Xo>) Mrd«j
5 O uii 1Co ■ JQ 5 r!8Si< <&U -P.?
(d cH
<u c Ea> »"D >ON > i® co yo ’ci 0J£
rt
H C*> N rd cv® Tj h

r<Nut >co

a* ga) ro— i co > M ru
<L> co
to rvi ■i i o. o sT3 v
■Ho
BiblosEHCO S5
c: rt <1) Ea»
_Po<
0>o oc;
V (U 1
rt % Strip: Jaz sem Slf\lK
* > -c?>
c a>
ui Poznavanje, uporaba in zadovc
O
SL -H o rt "Cuj ti v Maribori si" Strokovna eksku
H<3 PQ
Ee,>C/9 >u Intervju z izr prof- dr Polono
« €B O
KonferencaPQ rt_rQt
N
>_No

Odkrivanje pozabljenih zakladov: Kapiteljska knjižnica v Cerkv:

-u Knjižna recenzija: Zgodovi

Knjižničar/-ka prihodnosti -* al al

^Dan študent E
C Raziskovanje Bratislave in Buaimp
i iS 6 |« •

I

V^RIBORS!

Prisspeovke Tamara Banko Uspeh ali neuspeh Sekcije študentov biblitotekarstva? 5
Brucev pogled 6
Martin Čelig
Ana Černič Drugi bralni klub: Knjiga mojih življenj 6
Ana Češarek Študenti BINK se 'mamo fajn: brucovanje 7
Nina Hrovat "Čuj ti, v Maribori si" Strokovna ekskurzija v Maribor 2014 8
Vanja Jazbec
Bor Košnik Dan študentov BINK 2014 9
Urška Levstek BOBCATSS: Januarja gremo na Češko! 9
Marjetka Lipovnik
Katja Maček Premierna Noč knjige pri nas 10
2. tematska konferenca založnikov in knjigotržcev 11
(d Tereza Mohar Založba Učila International prevzela založbo Mladinska knjiga 11
Raziskovanje Budimpešte in Bratislave: strokovna ekskurzija v tujino 2014 12
0) Anja Mrak Izbirni predmet kot odličen praktični preizkus teoretičnega znanja 15
Poznavanje, uporaba in zadovoljstvo s sistemom Biblos Lib 16
■H Nejc Petrič Sem dovolj pogumen/-na, da se na drugo stopnjo vpišem drugam? 17

a* Urška Plaznik Knjižničar/-ka prihodnosti - ideal ali resničnost? 20
m Maja Praprotnik Intervju z izr. prof. dr. Polono Vilar: od športnice do bibliotekarke in profesorice 21
c Biba Rebolj Odkrivanje pozabljenih zakladov: Kapiteljska knjižnica v Cerkvi sv. Jurija v Piranu 24

Mateja Rose Ni denarja za plače profesorjev: komentar o odpadlem tednu predavanj 25
Špela Sanabor Večno vprašanje: film ali knjiga? 26

Nino Sorčič Princesa zgodovinskih romanc: intervju z urednico Irmo Kukovič 28
Katja Šuler Knjižna recenzija: Ob tebi 29
Tanja Teršar
Mojca Trtnik Knjižna recenzija: Zgodovina branja 29
Tim Verstovšek Literarni natečaj za kratko zgodbo 30
David Vogrin Poezija 32
Diana Žajik Nagradna križanka 33
Strip 34

Kolofon:

Štubidu - revija študentov bibliotekarstva
(ŠTUdentov Bibliotekarstva DUh)

Letnik 12, številka 2, maj 2014
Izdajatelj: Sekcija študentov bibliotekarstva pri ZBDS

ISHvCUA
■Študentov
IBibuoterarstva
MS MUCBBMKCT MiSlJV SDMIi

Urednici: Ana Češarek ([email protected]) in

Maja Praprotnik ([email protected])

Uredniški odbor: Ana Černič ([email protected]),
Urška Levstek ([email protected]), Jan Donoša ([email protected]),
Martin Čelig ([email protected])

Mnenja in komentarji avtorjev ne odražajo nujno stališč uredništva.

Spodbujamo kritično branje!

ISSN C503-6488
Tisk: Birografika BORI d.o.o.
Nepodpisane fotografije so iz našega arhiva, last avtorjev ali z internetnih virov.

Izid sta omogočila:

cfmss ZBuPiSe!
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
msmUniverza v !Jubijat:i Filozofska fakulteta

Jezikovni pregled: Katja Plazar

Oblikovanje ovoja: Marjeta Šuštaršič, Neža Molnar

Oblikovanje: Neža Molnar

Naklada: 300 izvodov

Brezplačno, zaželen prostovoljni prispevek za delovanje SŠB

Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na katerem koli

mediju je dovoljen samo s predhodnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira.

Štubidu 3

UVODNIK

Predstavitev uredniškega odbora

Pri ustvarjanju prejšnje številke smo ustanovili uredniški odbor.

Ker smo se pozabili predstaviti takrat, se predstavljamo sedaj:

fAna Češarek ^Martin Čelig ^

V Štubiduiu : organizacija, koordiniranje, komunikacija (te¬ V Štubiduju : v obliki člankov prispevam odmevnejše od¬

ženje študentom, naj napišejo in pravočasno oddajo prispev¬ tenke s področja založništva in knjigarstva, zanimive

ke), odgovorna dežurna krivka za vse napake v reviji knjige vam predstavim in približam s knjižnimi recen¬

Zanima me : informacijski viri, razvoj in vzdrževanje digi¬ zijami

talne knjižnice, informacijska pismenost, aktivno delovanje Zanima me : upravljanje knjižnic in založb, trženje

v Sekciji študentov bibliotekarstva, organiziranje kultur¬ za bibliotekarje in založnike ter razvoj na področju

nih in drugih lokalnih dogodkov s študentskim klubom e-knjig, pogosta prisotnost na dogodkih, povezanih z

Moje sanjsko delovno mesto : visoko¬ založništvom pri nas in v tujini

šolska knjižnica ali NUK Moje sanjsko delovno mesto : založba Učila International

Dodatna zanimanja : Supernatural, (ex založba Mladinska knjiga) ali uspešna založba tam

The Originals in The Vampire Dia- nekje v tujini

ries, Schengenfest in Rock Otočec, Dodatna zanimanja : občasno pesnjenje pesmi, spremljanje

francoščina in Universite Lille 3 serij Da Vinci's Demons, Vikin-

V tej številki priporočam prispev¬ gs, veselje do zgodovinskih tem s

ke : Izbirni predmet kot odličen področja starih knjig, Johannesa

praktičen preizkus teoretičnega Gutenberga, srednjega veka, na¬

znanja, Intervju z izr. prof. dr. cizma in branje različnih žanrov,

Polono Vilar in Knjižničar/ka pri¬ ki so izbrani glede na razpolo¬

hodnosti - ideal ali resničnost? ženje

V tej številki priporočam pri¬

J spevke : Ni denarja za plače pro¬
fesorjev: komentar o odpadlem

Maja Praprotnik tednu predavanj, rešite nagra¬
V Štubiduju : izdelujem križanko, sem pobudnica za obliko¬ dno križanko in preizkusite svojo
srečo pri žrebu

vanje naslovnice, vez med uredniškim odborom in lektorico,

sem Anina desna roka, vsekakor poleg Urške, Jana, Martina /Jan Donoša ^
in druge Ane
Zanima me : knjižničarstvo, katalogizacija, šolske in splo¬ V Štubiduju : sem mirovna sila kadar ženski del odbora
šne knjižnice
Moje sanjsko delovno mesto : katalogizatorka, pravljičarka preveč komplicira
ali delo v splošni knjižnici
Zanima me : založništvo in glasbeno za¬
Dodatna zanimanja : pedagogika, delo
z ljudmi, šport, sabljanje, potova¬ ložništvo
nja, Pariš je t'aime, knjižnice po
svetu, likovna umetnost Moje sanjsko delovno mesto : imeti svo¬
V tej številki priporočam prispevke :
Knjižničar/-ka prihodnosti - ideal jo glasbeno založbo usmerjeno v metal
ali resničnost?, Sem dovolj pogumen/
glasbo

Dodatna zanimanja : filmi, metal glasba,

Twin Peaks, Lovecraft

V tej številki priporočam prispevke :

natečaj za kratko zgodbo_ /

na, da se na drugo stopnjo vpišem lirska Anja Levstek
drugam?, Izbirni predmet kot odli¬ V Štubiduju : izdelovanje plakatov, komentiranje in da¬
čen praktičen preizkus teoretičnega janje idej, ki se porodijo med brainstormingom, pripo¬
znanja, Knjižna recenzija: Zgodovi¬ ročanje in recenzija knjig, iskanje nadobudnih piscev
na branja - Alberto Manguel Zanima me : digitalna knjižnica, razvoj e-knjige, polje

splošnega založništva

Ana Černič Moje sanjsko delovno mesto : ne vem še točno; trenutno
V Štubiduju : skrbim, da je primerna količina tem, povezanih kar koli na področju založništva
z založništvom, težim študentom za prispevke
Dodatna zanimanja : Štubidu,
Zanima me : založništvo, stara knji¬ spremljanje filmov in različ¬
ga nih serij, potovanja, pogosto
Moje sanjsko delovno mesto : založ¬ obiskovanje in spremljanje li¬
ba ali knjigarna terarnih dogodkov v Sloveniji,
Dodatna zanimanja : filmi, psiholo¬ branje knjig najrazličnejših
gija, zgodovina, francoščina žanrov ...
V tej številki priporočam prispev¬ 'J t e j štev i i ki pripor o čam pri -
ke : Raziskovanje Bratislave in Bu¬ spevke : Premierna noč knji¬
dimpešte: strokovna ekskurzija v ge pri nas, Knjižna recenzija:
tujino 2014 Zgodovina branja - Alberto Man-
gue!, Jaz sem BINK

4 Štubidu

SŠB RUBRIKA

Uspeti/ o£u neubpelt Sekale/ btu&Le*dx>\j titKujtelioA^tua?

Za nami je že skoraj celotno študijsko leto 2013/2014. Pred nami
je tako trenutek, ko se ozremo nazaj in premislimo kaj nam je v
tem času uspelo narediti, kako smo s tem zadovoljni in kaj nas še
čaka. Takšen pregled je pomemben tudi za Sekcijo študentov bi¬
blioteka rstva, ki je letos delovala v novi preobleki, ki so jo v veliki
meri krojili člani izvršnega odbora: Ana Češarek, Miha Fištravec,
Ana Černič in Jan Donoša.

Za vas smo v tekočem študijskem letu pripravili različne dejavno¬

sti, kot so sprejem brucev in predstavitev sekcije brucem, ogled

NUK in digitalizacije knjige, postavitev Knjigobežnice v avli FF, Bi-

bliodruženje, Predpraznično pitanje s srečelovom, strokovno sre¬

čanje v sodelovanju z DBL, predstavitev ZBDS in vpis v društva in

sekcije zveze, brucovanje v NUK Kavarni, natisnili smo majice z Urška Plaznik
novim motivom, organizirali dva bralna kluba, pri čemer smo so¬

delovali z Mojco Trtnik iz ICB, strokovno ekskurzijo v Maribor, Dan študentov BINK + Bibliodruženje

in strokovno ekskurzijo v Budimpešto in Bratislavo.

Ampak to so le dogodki oziroma dejavnosti Sekcije študentov bibliotekarstva, ki jih vidite vi, štu¬
dentje. Ne smemo pa pozabiti koliko prilagajanja in koliko dela se skriva za vsem tem. Člani izvr¬
šnega odbora ter ostali člani sekcije, ki želijo sodelovati, pa smo nastanku in gladkemu poteku teh
aktivnosti, namenili ogromno prostega časa. Za organizacijo vseh teh dogodkov se skriva veliko
'nevidnih problemov'. Potrebno je najti ustrezen termin, prostor, tematiko, naziv, udeležence, ure¬
diti promocijo ..., kar ni vedno tako preprosto kot deluje. Potrebno je imeti v mislih več kot bi si
lahko predstavljali. Seveda pa je na nas tudi velikanska odgovornost, sploh kar se tiče strokovne
ekskurzije v tujino. Ker se trudimo, da je cena za vas kar se da nizka, se tudi organizacije celotne
ekskurzije lotimo sami. Če bi to delo prepustili agenciji, bi bila cena bistveno drugačna.

Poleg našega delovanja v Sekciji študentov bibliotekarstva, delujemo tudi v ZBDS, kjer aktivno so¬
delujemo in se udeležujemo sestankov, srečanj. Letos se bomo udeležili tudi Posvetovanja sekcij,
ki bo septembra v Laškem. Tam ne bomo le kot prostovoljci, ampak bomo v sodelovanju z drugimi
sekcijami tvorili tudi programski del. Naj vas že sedaj povabim k sodelovanju.

Sekcija študentov bibliotekarstva se trudi za vas, študente. Želimo vas povezati s stroko in vam
omogočite boljše razmere pri iskanju prve zaposlitve. Žal se srečujemo z neljubo težavo - premalo
se vas zaveda pomembnosti udeležbe na naših dogodkih. Ampak žal je vedno tako, pomembnih
zadev se zavemo, ko je že prepozno. Nas pa veseli, da seje udeležba 'splačala' nekaterim, ki so tako
prišli v stik z bodočimi delodajalci, ki so jih tudi sami opazili.

Premislite torej, kaj želite vi doseči v svoji poklicni karieri. Če imate ideje, kako vam lahko pri tem
pomagamo mi, nam prosim te zaupajte. Skupaj lahko dosežemo več!

Urška Plaznik,
predsednica Sekcije študentov bibliotekarstva pri ZBDS

SSosebni arhiv

Štubidu 5

KOLUMNA f BRANJE

Brucev pogled

Živjo! Študijsko leto se počasi izteka in če šna, šolska, visokošolska), ki se nahajajo študijskega leta bo tako še zelo zanimiv
smo bruci še nedavno bili tista prestra¬ v različnih delih mesta, tako da obiski in delaven, vsekakor pa sem prepričan,
šena, zgubljena, neizkušena 'nadloga' zraven spoznavanja knjižnic predstavlja¬ da si ga bomo bruci zapomnili kot enega
na faksu, pa je sedaj za nami že kar nekaj jo tudi odlično priložnost za spoznava¬ lepših trenutkov ob pričetku naše štu¬
novih dogodivščin in pridobljenih izku¬ nje našega lepega mesta. Pri določenih dentske prigode.
šenj. Tako je za nami že prvo izpitno ob¬ predmetih imamo seminarsko nalogo o
dobje, ki smo ga eni bolje, drugi slabše izbrani knjigi, kar mi je še posebej všeč, >^Nino Sorčič, bruc
prestali, in pričel se je drug semester, ki saj tako ne zapravljamo časa z iskanjem SiSosebni arhiv
je s sabo prinesel kar nekaj novosti in še primernega gradiva za nalogo, temveč
več seminarskih nalog. Med novostmi bi preprosto preberemo in predstavimo
izpostavil predvsem nove profesorje, o roman, ki nam je všeč. A sredi te vihre
katerih smo sicer že veliko slišali v pre¬ obiskov knjižnic in velikega števila semi¬
teklosti od starejših študentov in ki so narskih nalog študentje bibliotekarstva
doprinesli nek nov duh med naša preda¬ še vedno najdemo čas za druženje in
vanja. Z novimi profesorji pa so se po¬ zabavo. Tako so nam člani SŠB v začet¬
javili tudi novi predmeti, med katerimi ku marca pripravili čudovito brucovanje
bi še posebej izpostavil predmet Osno¬ v kavarni NUK-a, ta iniciacijski proces, o
ve organizacije informacij. Ta predmet katerem smo trepetali skozi vse leto. Po¬
je namreč po svoje zelo razgiban, saj je javile pa so se že tudi prve ekskurzije. V
sestavljen iz predavanj, računalniških vaj marcu je Sekcija študentov bibliotekar¬
in obiskov knjižnic. Tako se zraven pre¬ stva namreč organizirala ogled Maribor¬
davanj enkrat tedensko udeležujemo vaj ske knjižnice, IZUM-a in UKM-a v Mari¬
in obiskov knjižnic, ki so obvezni. Vsak boru, aprila pa ekskurzijo v Budimpešto
teden obiščemo drugi tip knjižnice (splo- in Bratislavo. Preostanek semestra oz.

cruJ Drahi KuD
alPteender teror. IrtfiOa rralTft iivtjpnj

Del udeleženk drugega bralnega kluba stavljeno na filozofski način. Avtor bralcu razkriva neko višjo
resnico o življenju, ki jo je sam odkrival na svoji poti. Zelo velik
Bralni klub oz. pogovor o zanimivi knjigi, ob jedači in pijači ter del spominov je namenjen njegovemu doživljanju vojne v Bo¬
romantičnemu vzdušju, je tokrat potekal 25.2.2014 ob 18:00 v sni v 90. letih in tujčevstvu v ZDA.
sejni sobi NUK. Prisotni smo se pogovarjali o avtobiografskem Obiskanost dogodka je bila manjša kot pri prvem bralnem
delu Aleksandra Hemona: Knjiga mojih življenj. klubu v prejšnjem semestru. To pa za prisotne ni bila ovira za
Avtor razkrije svoje spomine na doživljanje zanj pomembnih pogovarjanje o knjigi, čudenje nad bizarnimi prizori, zgražanje
dogodkov, ki so ga zaznamovali v življenju. Med seboj se iz¬ nad kršitvijo tabujev in hahljanje nad avtorjevimi komičnimi
jemno razlikujejo in vsaj na prvi pogled nikakor ne spadajo vložki. Prav ti in pa tudi Hemonova mojstrsko zastavljena iz¬
skupaj. Videti so, kot bi bili vzeti iz življenj več ljudi oz. kot da poved so iz sicer težke tematike naredili prijetno in tekoče
so bila skupaj dana različna življenja enega človeka. Kaj imajo berljivo knjigo, ki s svojo vsebino bralca ne "zamori", temveč
skupnega: poskus sestromora, "nacistična večerja", zdomstvo, mu ponudi nove teme za razmišljanje ter vpogled v dogodke iz
tedni maratonskega branja v vikend hiši, droge, šah, promisku¬ jugoslovanskih vojn z novega zornega kota.
iteta, alternativna umetnost, nogomet, novinarstvo, delo na Na naslednji bralni klub bo 15. maja ob 19h v Kavarni NUK.
radiu, prijateljevanje z nacističnim profesorjem? Pogovarjali se bomo o knjigi V tvoji puščavi: skoraj roman,
Odgovor: Aleksandra Hemona. avtorja Miguela Sousa Tavaresa.
Delo govori o ločnicah njegovega življenja, o družini in od¬
raščanju v Sarajevu. Njegovo razmišljanje o življenju je pred¬ Torej že veste, katerega literarnega dogodka se boste udeležili?
Jaz že vem.

IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI:
Vsi udeleženci bralnega kluba se dogodka udeležijo na lastno

odgovornost. Uredništvo Štubiduja ne prevzema nikakršne
odgovornosti za posledice, ki vam ji bosta povzročila branje in

pogovor o izbrani knjigi.
(Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in

nezaželenih učinkih se posvetujte z bibliotekarjem
ali založnikom.)

Vljudno vabljeni!

,/j, Urška Levstek
SdVeronika Potočnik

6 Štubidu

POROČILA

Mit m % rwio /^jn
V ponedeljek, 17.3.2014 so študenti višjih Brucovanje
letnikov oddelka BINK, v sodelovanju s SŠB,
pripravili brucovanje. Dogajalo se nam je v
NUK-ovi kavarni in sicer smo začeli druže¬
nje ob 19. uri. Najprej smo se malce spoz¬
nali med sabo, se predstavili drug drugemu,
nato so že tekle različne debate. Nekaj časa
smo še klepetali in se mastili s piškoti in naj¬
bolj okusnim slanim pecivom »ever«, ki so
nam ga pripravili v kavarni. Kmalu po osmi
uri so se začele igre za nas, študente prvih
letnikov. Brucev nas je bilo osem, zato smo
bili razdeljeni v štiri skupine po dva. Imena
skupin, ki so jih tvorili vzdevki naših profe¬
sorjev, si je vsak par moral domisliti sam.

Starejši kolegi so nam pripravili štiri igre, ki
so bile namenjene predvsem ustvarjanju in
hkrati krepitvi trebušnih mišic, kajti bliža se
poletje (beri: igre so bile zelo zabavne). Prva
igra je bila kviz, ki je preverjal naše sploš¬
no znanje o bibliotekarstvu (npr. za katero
nogometno društvo navija naš profesor
dr. Južnič in kdaj/kje je bil v Sloveniji BOB-
CATSSS). Druga igra je bila prepoznavanje
sadja, pri kateri je morala oseba z zaprtimi
očmi ugotoviti, katero sadje ji je kolega iz
skupine podtaknil v usta. Tretja naloga je
bila izdelava promocijskega plakata za revijo
Štubidu, četrta naloga pa risanje karikature
profesorja, ki ga je vsaka skupina izžrebala.
Idej in smeha definitivno ni manjkalo. ;) Ko
smo končali z nalogami, je sledil bolj nefor¬
malen del našega druženja, pogovarjali smo
se, se smejali, igrali različne igre, s katerimi
smo ustvarili ta večer še bolj pester.

Kot bi mignil, je bila skoraj polnoč in počasi
smo se odpravljali vsak na svoj konec Lju¬
bljane. Vesela sem, da sem se brucovanja
udeležila, starejše kolegice in kolega so zelo
odlično pripravili pester družabni program.
Kljub manjši udeležbi je bila energija vrhun¬
ska in mislim, da smo se vsi pošteno nasme¬
jali!

Katja Šuler
SSMilena Repa

Štubidu 7

POROČILA

»C03 TI, V MARIBOR! S!«
Strokovna ekskurzija v Maribor, IR. 3.20M

»Čuj ti v Maribori si«, se radi pošalijo delili v dve skupini in nas popeljali skozi dobili nove prostore. Najprej so nas po¬
Štajerci. To bi lahko rekli tudi mi, študen¬ knjižnico. Takoj smo začutili njen ritem, peljali skozi nabavo in obdelavo gradiva,
tje našega oddelka, saj smo se 24. marca ki ga narekujejo knjige v prostem pris¬ nato pa so nas razdelili v dve skupini, da
odpravili na strokovno ekskurzijo v Ma¬ topu, študentje, ki knjižnico uporabljajo smo si lahko lažje ogledali prostore splo¬
ribor. Organizacijo je tudi tokrat prevze¬ za učenje ali skupinsko delo in seveda šne knjižnice ter Pionirske knjižnice. Na
la Sekcija študentov bibliotekarstva. Že zaposleni, ki skrbijo, da vse poteka tako lastne oči smo se imeli možnost prepri¬
zelo zgodaj zjutraj se nas je nekaj zbra¬ kot mora. Pokazali so nam kako poteka čati, kakšne čudeže morajo delati v teh
lo v Tivoliju, kjer nas je čakal avtobus in nabava gradiva, katalogizacija in kakšno res majhnih prostorih, ki so jim na voljo.
nas je odpeljal proti cilju. Kot naročeno gradivo hranijo v domoznanskem oddel¬ Zaradi prenatrpanosti so nekaj gradiva
smo v Maribor prišli nekoliko prezgodaj, ku. Navdušeni smo bili nad prostori, ose¬ bili prisiljeni zložiti v skladišče in celo v
tako smo si lahko v IZUM-ovi restavraciji bjem in organizacijo. Še posebej pa nam pisarne zaposlenih. Pionirska knjižnica
privoščili kavo in počakali študente, ki so je bila všeč njihova nova čitalnica ime¬ je v drugi zgradbi. Prostore ima razpo¬
prišli iz okolice. novana Čuk. Pokazali in povedali bi nam rejene po starostnih stopnjah, en pros¬
lahko še več, vendar se je tudi tukaj naš tor pa je rezerviran za pravljično sobo.
Najprej smo obiskali Inštitut informacij¬ čas obiska iztekel zelo hitro. Izmenjali Kljub majhnim prostorom lahko otroci
ske znanosti (IZUM). Odpeljali so nas v smo si še zadnje besede, na koncu pa so in mladostniki najdejo prijeten kotiček
dvorano, kjer nas je pozdravil direktor nas razveselili še z majhno pozornostjo. za branje.
dr. Davor Šotaršič. Na kratko nam je opi¬ Ker smo prejeli veliko informacij, so naši
sal kakšne so njihove funkcije, nato pa možgani potrebovali nekaj počitka. Na¬ Čisto na koncu smo si pogledali še nek¬
so nam sodelavci dr. Ema Dornik, Dušan počil je čas za kosilo. Razdelili smo se v danji prostor lutkovnega gledališča, kjer
Hanžurej ter Miran Petek podrobneje manjše skupine in vsaka skupina je po redno pripravljajo razne delavnice in
predstavili nekaj njihovih dejavnosti. svoje odšla raziskovati, kaj Maribor po¬ prireditve, tam nas je čakala tudi pogo¬
IZUM je bil ustanovljen pod okriljem vla¬ nuja študentom. stitev. Čeprav smo bili presenečeni nad
de Republike Slovenije kot informacijski premajhnimi prostori smo se odpravili
servis slovenske znanosti, kulture in iz¬ Nazadnje nas je čakal še ogled osrednje navdušeni nad osebjem in samo or¬
obraževanja. Ukvarjajo se predvsem z Mariborske knjižnice, ki ima prostore na ganizacijo dela. Pokazali so nam, da se
razvojem in delovanjem sistema COBISS Rotovškem trgu. Sprejeli so nas direkto¬ nekatere ovire da premagati s trudom
(kooperativni online bibliografski sistem rica in drugi zaposleni, pozdraviti pa nas in voljo, ter da se iz majhnega res lahko
in servis). Predstavili so, kako poteka ka¬ je prišla tudi predsednica ZBDS mag. Sa¬ naredi veliko. Za konec naše ekskurzije
talogizacija v sistemu COBISS3, pokazali bina Fras Popovič. Začetki knjižnice se¬ je bila to zelo dobra popotnica.
so nam segment zaloge, na koncu pa so gajo v leto 1949, ko je bila ustanovljena
nam opisali še njihovo konzorcijsko de¬ predhodnica današnje knjižnice, mestna Kljub nekoliko slabšemu vremenu in
javnost. Ker je COBISS3 razmeroma nov, knjižnica KUD Jože Hermanko. Kasneje, udeležbi smo se nazaj v Ljubljano odpra¬
smo imeli kar nekaj vprašanj na katera leta 1960, se ji je pridružila še Pionir¬ vili veseli, da smo se ekskurzije udeležili.
so nam z veseljem ogovorili. ska knjižnica, ki je bila ustanovljena leta Stvari, ki jih poslušamo na »faksu« smo
1953 pod okriljem društva Prijateljev imeli možnost videti ter slišati mnenja in
Pot nas je nato vodila naprej po ulicah mladine. Danes splošno Mariborsko izkušnje strokovnjakov, ki so že zaposleni
Maribora do njihove Univerzitetne knji¬ knjižnico sestavlja 18 enot in potujoča na našem področju. V prihodnje takšno
žnice, kjer nas je sprejela ravnateljica dr. knjižnica z bibliobusom. Opravljajo knji¬ ali drugačno ekskurzijo vsekakor pripo¬
Zdenka Peterman. Njeni začetki segajo žnično dejavnost za Maribor in širšo ročam vsakemu študentu našega oddel¬
že v leto 1903, ko je odbor zgodovinske¬ okolico. Po besedah direktorice dr. Dra¬ ka.
ga društva za Slovensko Štajersko usta¬ gice Turjak, se knjižnica spopada s pro¬
novil knjižnico, ki je imela prostore v ta¬ blemom prostorske stiske. Že nekaj let ^Marjetka Lipovnik
kratnem deškem semenišču. Na začetku čakajo na nove pre¬ ©Milena Repa
je imela knjižnica le nekaj enot gradiva. novljene prostore,
Nekaj več kot sto let kasneje se knjižnica ki bi bili prijaznejši Nagovor direktorja IZUM-a študentom
nahaja v stavbi zgrajeni posebej za Uni¬ tako za uporabni¬
verzitetno knjižnico, ubeležili pa so tudi ke, kot tudi za za¬
milijonti izvod gradiva, ki ga imajo raz¬ poslene. Kljub tem
stavljenega v avli. Po velikosti in številu skoraj nevzdržnim
gradiva v Sloveniji zasedajo drugo mes¬ razmeram osebje
to. Po besedah dr. Peterman opravljajo vlaga vse svoje zna¬
tri funkcije; univerzitetno, arhivsko in nje in iznajdljivost,
domoznansko. Poleg vseh storitev, ki jih da uporabnikom
opravljajo v okviru teh funkcij se lahko ponudijo najboljše,
pohvalijo še z velikim številom delav¬ kar lahko, hkrati pa
nic in prireditev, ki jih organizirajo skozi upajo in verjame¬
leto. Po kratki predstavitvi so nas raz¬ jo, da bodo čimprej

8 Štubidu

POROČILA

DAN ŠTUDENTOV BINK20I4

Dan študentov BINK 2014 je letos potekal 14. aprila v tov več, kot pasivnost številčnejšega občinstva. Posebej
Modri sobi na FF, sicer tokrat v strokovnem vzdušju. Po¬ se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri pripravi letoš¬
vabljeni so bili vsi študentje našega oddelka. Predsedni¬ njega Dneva študentov BINK: bibl. mag. Hedviki Pavlici
ca SŠB Urška Plaznik je v prvi točki predstavila delovanje Kolman, Katji Šuler, Katji Maček, Nini Hrovat, Doris Bub-
in namen ZBDS-ja. Sledil naj bi pogovor o praksi in di¬ njič, Tonji Jerele in Urški Levstek.
plomi s prof. dr. Primožem Južničem, ki pa je svojo ude¬
ležbo odpovedal, zato sem to tematiko mlajšim kolegom Neformalno druženje se je po dogodku nadaljevalo v
predstavila jaz, ob pomoči drugih, že diplomiranih štu¬ bližnjem lokalu, kjer so se študentje sprostili, premlevali
dentov. Bibl. mag. Hedviko Pavlico Kolman je SŠB pova¬ slišane informacije in kovali nove načrte. Dan študentov
bila, da prestavi novi Predlog zakona o knjižničarstvu in je vsekakor uspel, organizatorka Urška Plaznik pa je za¬
spremembe, ki se tičejo predvsem zaposlovanja knjižni¬ gotovila, da bo naslednji še boljši!
čarjev, poleg tega pa nam je naša knjižničarka predstavi¬
la tudi svojo poklicno pot in nam podala nekaj koristnih ^,Ana Češarek
nasvetov, kako oblikovati svojo kariero v bibliotekarski
stroki. Sledile so kratke predstavitve mednarodnega sim¬ Zanimivost:
pozija BOBCATSS (več o njem v prispevku spodaj), kon¬
gresa ZBDS v Laškem 2013, revije Štubidu in hrvaškega V času dogodka smo skupaj s Knjigarno Filozofske fa¬
mednarodnega posvetovanja UDA-vse z namenom, da kultete pripravili znižanje knjig iz zbirke BiblioThecaria.
bi se naši študentje opogumili in dobili dovolj informacij Akcija - kupi 4 in je najcenejša zastonj - se je izkazala
za aktivno sodelovanje na predstavljenih dogodkih. za zelo uspešno, saj so študentje bibliotekarstva v dveh
Z udeležbo študentov nismo bili ravno zadovoljni, ven¬ urah kupili več kot 30 knjig. Posebna zahvala za prodajo
dar tudi tukaj velja prizadevnost manjše skupine študen¬ knjig velja kolegici Mileni Repa.

BRNO lili Januarja gremo na Češko!

BOBCATSSS je mednarodna konfe¬ Študenti se lahko simpozija udeleži¬ po navadi poteka konec januarja.
renca bibliotekarske in informacijske mo kot poslušalci ali kot aktivni ude¬ Simpoziji BOBCATSSS omogočajo iz¬
znanosti, ki je vsako leto organizirana leženci s plakatom, predavanjem ali menjavo pogledov ciljnim skupinam;
pod okriljem Evropskega združenja delavnico. Kraj in tema naslednjega informacijskim specialistom, študen¬
za bibliotekarstvo, informacijsko izo¬ simpozija sta oznanjena na koncu tom, profesorjem na področju bibli¬
braževanje in raziskovanje. Druži štu¬ vsakega simpozija. Študenti imamo otekarstva, informacijske znanosti in
dente iz vzhodne in zahodne Evrope. tako kar 7 mesecev časa, da pripravi¬ raziskovanja, zaposlenim v knjižnicah
Konference vsako leto privabijo pre¬ mo prispevek: si zamislimo koncept, in v drugih informacijskih ustanovah.
ko 300 študentov in profesorjev iz zberemo literaturo, prosimo za men¬ Bodoči strokovnjaki lahko dobijo
cele Evrope. Prva konferenca je bila torstvo katerega od profesorjev ter vpogled v delo današnjih raziskoval¬
leta 1993. napišemo prispevek. Simpozij deluje cev in pedagogov, in obratno.
na principu timskega dela študent¬
Ime BOBCATSSS je kratica in pome¬ skih ekip iz različnih okolij, ki sku¬ Unikatno pri BOBCATSSS je, da štu¬
ni začetnice univerz, ki so ustvarile paj organizirajo in izvedejo simpozij dentje pomagajo pri načrtovanju
BOBCATSSS simpozij in sicer univer¬ (tudi v okviru študijske obveznosti). in organizaciji simpozija. Pri tem se
za v Budimpešti, Oslu, Barceloni, Ko- dotikajo različnih aspektov, kot so fi¬
penhagnu, Amsterdamu, Tampere, Prva prijava na simpozij poteka že v nanciranje, oglaševanje, upravljanje
Stuttgartu, Sombotelu in Sheffieldu. maju, druga v juniju in zadnja v avgu¬ z izvlečki in dokumenti, izdelovanje
stu. Zadnja roka za oddajo izvlečkov programa in še veliko več. Z organi¬
Države, ki so že gostile kongrese so: prispevkov sta konec septembra in zacijo konference pridobijo izkušnje
Češka, Španija, Turčija, Nizozemska, začetek oktobra. Obvestilo o spreje¬ na področju načrtovanja projektov,
Madžarska, Italija, Portugalska, Hr¬ tju prispevka avtorji dobijo v začetku kar je lahko del njihove prihodnosti
vaška, Estonija, Latvija, Poljska, Slo¬ novembra. na delovnem mestu.
venija, Litva, Slovaška. Letos je bila
konferenca v Španiji, od 29. do 31. Končna oddaja izvlečkov preko sple¬ Vir: http://euclid-lis.eu/events/bob-
januarja 2014. Sodelovali sta univer¬ tne strani konference ter konferenč¬ catsss/
zi iz Švedske in Španije. na obravnava prispevkov poteka v za¬
četku decembra. Simpozij vsako leto ,/^Katja Šuler,
Katja Maček in Nina Hrovat

Štubidu 9

POROČILA

• /remieima ne£/e/?uiaeJbrl na6

23. april, datum ob katerem se vsi spomnimo na knjigo. Od leta 1995, ko je UNESCO ta datum razglasil
za svetovni dan knjige, je preteklo kar nekaj časa, zato se je vsem ljubiteljem knjig ta datum že vtisnil v
zavest, vsako leto ga z veseljem pričakujemo in se ga spominjamo. Letošnjega svetovnega dneva knjige
se bomo pri nas še posebej spominjali zaradi »premiernega« mednarodnega dogodka po imenu Noč
knjige.

Projektu se je do 22. aprila pridružilo 79 krajev po Sloveniji in v zamejstvu, prijavljenih pa je bilo okrog
300 najrazličnejših dogodkov. Organizacija projekta je vsebovala željo, da Noč knjige postane v Sloveni¬
ji tradicionalna prireditev in doživi dober odziv, kot je bilo to na Hrvaškem, kjer so pred dvema letoma
prvič organizirali projekt Noč knjige.

Odzivi organizatorjev kažejo, da je bila premierna Noč knjige pri nas dobro sprejeta. Knjigoljube! iz šte¬
vilnih krajev po Sloveniji so si vzeli čas in obiskali dogodek, ki je potekal v njihovem kraju ali katerem
od bližnjih krajev. Pestro nočno dogajanje je bilo zaslediti tudi v središču prestolnice, kjer so številni
ljubitelji knjig in branja že nestrpno čakali, kdaj se bo Dan knjige prelevil v Noč knjige. Noč v kateri
so zaživele ulice, trgi, galerije in knjigarne, ki so obiskovalcem postregle z najrazličnejšimi dogodki v
povezavi s knjigo. Kot se za Noč knjige spodobi, so se jim z delovnim časom prilagodile knjigarne, ki
so obiskovalcem omogočile nakup knjig po znižanih cenah in možnost, da si izbirajo knjigo do 1. ure
zjutraj ali pa, kar celo noč, kar je bilo verjetno v veliko veselje tistim največjim knjižnim navdušencem.

^Martin Čelig

zbTPdAjp olur>PQa na novo: oana coiipctčr

nPdnanocm opjprn Zb?palP[jol\7a

8. mednarodni sejem zbirateljstva je potekal od četrt¬ knjige prodajala tudi Antikvariat Glavan in Trubarjev
ka, 27. marca do sobote, 29. marca 2014 na Gospo¬ antikvariat. Na žalost so dela Jacka Londona prodali
darskem razstavišču v Ljubljani. Na sejmu je bilo kar že v petek, zato jih nisem mogla kupiti. Pri razstavljav¬
146 razstavljavcev iz Francije, Bolgarije, Italije, Nemči¬ cih gramofonskih plošč pa sem kupila ploščo skupine
je, Poljske, Belgije, Hrvaške, Slovenije in drugih držav. King Crimson z naslovom In the Court of the Crimson
Razstavljavci so prodajali znamke, razglednice, kovan¬ King. Izmed vsega so me poleg knjig najbolj pritegni¬
ce, bankovce, minerale, stare knjige, gramofonske le gramofonske plošče, ki se jih je dalo kupiti pri več
plošče in še kaj. Možno je bilo kupiti tudi pripomočke razstavljavcih. Izbira je bila res pestra. Ocenila bi, da
za filatelijo in numizmatiko. Poleg drugih sta na sejmu je poleg gramofonskih plošč največ razstavljavcev pro¬
dajalo kovance in bankovce ter znamke. Sejma sem
se udeležila drugič in z veseljem se ga bom udeleži¬
la tudi prihodnje leto, ker mi je izredno zanimiv. Pri
stojnicah z gramofonskimi ploščami so me povabili na
sejem gramofonskih plošč v Mestno knjižnico Kranj v
petek, 25. in soboto, 26. aprila, katerega sem se tudi
udeležila. Na sejmu v Kranju so bili štirje razstavljavci,
ki so razstavljali veliko gramofonskih plošč. Nekaj sem
jih tudi kupila, med drugimi tudi Heartbreak Station
skupine Cinderella. Udeležitve na sejmu mi ni žal, še
več, se že veselim novih sejmov gramofonskih plošč,
ki so vsako leto po mestih v Sloveniji.

iMateja Rose

10 Štubidu

POROČILA

a eiatie konferenca D

Po 1. tematski konferenci (11. 4. 2013), se je na Gospo¬ Izvedeli smo veliko zanimivega
darski zbornici Slovenije (dvorana A) 19. marca letos,
zgodila še 2. tematska konferenca založnikov in knji- Naslednji govornik je bil pisatelj g. Slavko Pregl, ki je v
gotržcev z naslovom »Avtorske pravice danes - kdo pije predavanju z naslovom »Rdeči Moskvič ali zarjavel bici-
in kdo plača?«. kel«, razkril podatke, da si država vsako leto prilasti ved¬
V uvodnem nagovoru je mag. Samo Hribar Milič (predse¬ no večji delež avtorskega zaslužka in jim vsako leto posle¬
dnik GZS) omenil, da je naša država že peto leto neuspe¬ dično več vzame. Po njegovih izračunih slovenski avtorji
šna pri spodbujanju podjetništva in da smo edina država v obdobju od leta 1992 do leta 2004 niso dobili najmanj
v EU, ki nima urejenega področja avtorskih pravic. Hono¬ 20 milj. C.
rarji slovenskih avtorjev pa so v zadnjih 20 letih padli na V zaključku problemskega dela je spregovoril še dr. Miha
/4 . Kovač s predavanjem »Pravljični vrt Slovenija«. Stanje av¬
V plenarnem delu je prvi spregovoril g. Olav Stokkmo, di¬ torskih pravic pri nas je primerjal s pravljičnim gozdom v
rektor IFRRO (mednarodne zveze kolektivnih organizacij Logarski dolini, ki je financirano z evropskimi sredstvi in
za pravice reproduciranja). Poudaril je pomembno vlo¬ lastnik gozda dela na račun slovenskih avtorjev, ker so v
go založnikov pri urejanju avtorskih pravic in prisotnost pravljičnem gozdu iz lesa izdelani pravljični junaki iz slo¬
avtorskih pravic v javni administraciji in v izobraževanju. venskih in tujih pravljic. Ustrezna je bila tudi utemeljitev,
Omenil je tudi internet, ki je najpomembnejši dejavnik, da je obnašanje naše vlade popolnoma enako, saj se od
ker tam najdemo gradivo, ki pa ga ne moremo kar brez¬ leta 2010 spretno izogiba temu, da bi se z založniki in av¬
plačno pridobiti. Jasno je, da internet ustvarjajo ljudje, a torji začela resno pogajati o ureditvi šolskega trga.
nekdo mora za to plačati. Zaključni del je obsegal razpravo in soglasen sprejem de¬
Sledil je govor dr. Sandre Csillag, (direktorica Literar- klaracije o avtorskih pravicah.
Mechana, Avstrija). Pri Literar-Mechani gre za kolektivno
organizacijo (nastala leta 1959), ki zajema vse avtorje, za¬ ^Martin Čelig
ložnike in vso nastalo literaturo, tudi glasbo, radio, TV in
video licence. Pod njenim okriljem je 17204 avtorjev in SsSOptiprint
358 založnikov.
Nato je o SAZOR-ju in aktivnosti v zadnjih letih spregovoril
g. Rudi Zaman. Predstavil je neuspešno trajajočo zgodbo
o reševanju problema avtorskih pravic med SAZOR-jem
in vlado, ki se je začela že oktobra 2006 na sestanku z dr.
Milanom Zverom, tedanjim ministrom za šolstvo in šport.
Sledil je problemski del, kjer je najprej nastopil g. Andrej
Rozman Roza, ki se je na zabaven, a zelo realen način
spraševal zakaj se ne splača tiskati novih slovenskih knjig.
Nato je bila na vrsti pisateljica ga. Janja Vidmar, kije govo¬
rila o avtorskih pravicah za telebane. Omenila je nenehno
sprenevedanje o tem ali sploh obstaja avtorska pravica.

ZALOŽBA UČILA INTERNATIONAL
PREVZELA ZALOZBO MLADINSKA KNJIGA

Tudi v četrtek 10. aprila 2014 se je uresničil pregovor »v tretje gre rado«. Namreč v Grand hotelu Union Business je
potekala tretja dražba Abanke in NLB, kjer je njun 51,2 % delež, ki sta ga imeli v Mladinski knjigi, odkupila založba
Učila International. Predvidoma v mesecu maju bo založba Učila International za kupljeni večinski delež plačala
5,36 milijona evrov. Tako smo dobili odgovor na dolgo trajajoča ugibanja o usodi založbe, ki bi v naslednjem letu
praznovala svojo 70. obletnico ustanovitve. Že v zgodnjih začetkih je začela izdajati dela iz domače in svetovne knji¬
ževnosti. Pod njenim vodstvom je začel leta 1974 delovati Svet knjige, prvi knjižni klub v Sloveniji, ki je imel v svojem
najboljšem času tudi do 180 tisoč članov. Ker knjižni program založbe obsega različne knjižne zvrsti; od priročnikov,
leposlovja za mladino in odrasle in drugo kakovostno domačo in tujo literaturo, je od ustanovitve do letos izdala
že več kot 100 milijonov knjig. Iz teh podatkov je razvidno, da novega lastnika gospoda Srečka Mrvarja, čaka veliko
dela in velika odgovornost, če bo želel vso dosedanjo tradicijo ohraniti na kakovostni ravni ob tem pa spodbuditi še
slovensko založništvo ter okrepiti razvoj knjigarniške mreže in s tem povečati dostop knjige. Besede novega lastnika
so po končani dražbi pregnale bojazen, da »stvari ne bi šle naprej«, vse ostalo pa bo pokazal stari dobri čas.

Naj živi dobra knjiga!

^Martin Čelig

Štubidu 11

POTUJEMO

‘Raziskovanja BudiropszštiZ in Bratislavo
^strokovna ekskurzija v tujino 2014) _

Na zasluženem pobegu v tujino smo bili tokrat med 23. in 26. aprilom v Budimpešti in Bratislavi. Avto¬
bus je odpeljal 33 novega znanja željnih študentov in oddelčno bibliotekarko na nepozabno štiridnevno
potovanje, ki so ga organizirali prizadevni člani SŠB. Študenti bibliotekarstva so si ogledali tri knjižnice,
študenti založništva pa dve založbi in dve knjigarni. Skupaj z vodičkama smo se sprehodili skozi mesti in
si ogledali njune znamenitosti. Obiskali smo tudi madžarski knjižni sejem in si tik pred odhodom proti

domu ogledali še slovaški grad Devin.

prvi dan bliotekarke so nam predstavile tudi ne so izgledale drugače kot v kateri
delovanje madžarskega knjižničnega koli drugi založbi, barvite in polne
Madžarska nacionalna knjižnica inštituta, ki ga vodi nacionalna knji¬ svetlobe. Na prvi hip bi človek lahko
Bibliotekarji smo prvi dan obiskali žnica pod okriljem ministrstva za kul¬ rekel, da je prišel v domačo dnevno
madžarsko nacionalno knjižnico, ki turo. Med nalogami društva je poleg sobo, saj nas je gostiteljica posedla
je bila ustanovljena leta 1802, ko je raziskovanja in razvijanja smernic na udobne sedeže, ki so se še kako
plemič Ferenc Szechenyi, po katerem za knjižnice tudi skrb za izobraževa¬ prilegli po hoji po mestu. Tam nam
se knjižnica imenuje, podaril svojo nje knjižničnih delavcev in izdajanje je prijazna gospodična razložila vse o
zbirko državi. Njene naloge so zelo strokovnih revij. Izvedeli smo mnogo založbi.
podobne nalogam našega NUK-a. novih zanimivosti, med drugim tudi Csimota je bila ustanovljena leta
Izdelujejo madžarsko nacionalno bi¬ to, da morajo madžarski študenti bi¬ 2003 z jasno vizijo: otrokom ponudi¬
bliografijo, ki se imenuje Flungarica. bliotekarstva za uspešno opravljeno ti drugačne in inteligentne slikanice
Leta 1985 seje knjižnica preselila na 1. bolonjsko stopnjo študija obvlada¬ s socialno noto. S svojimi izdelki ni¬
sedanjo čudovito lokacijo poleg gra¬ ti dva tuja jezika na B2 ravni. Za us¬ kakor ne želijo samo služiti. Naspro¬
du Buda. Pred tem je bila situirana pešno končano 2. stopnjo pa še tretji tujejo poceni turbo-kapitalističnim
v nacionalnem muzeju. Večina gra¬ tuj jezik na BI ravni. izdelkom, ki so preplavili današnji trg
diva (več kot deset milijonov enot, otroških knjig. Njihove knjige promo¬
od tega več kot tri milijone knjig) je Založba Csimota virajo drugačnost, toleranco ter na
v arhivskem dostopu, precej gradiva Založniška skupina študentov je zanimiv način obravnavajo življenj¬
je tudi v prostem pristopu v različnih prvi dan ekskurzije obiskala založ¬ ski cikel. Zavzemajo se za drugačne
čitalnicah, a izposoja na dom razen bo Csimota. Po nekaj postajah smo in inovativne avtorje, kar se odraža
izjem ni možna. Videli smo posebne s podzemno železnico prišli do dela v nekaterih slikanicah. Gostiteljica
zbirke, na katere so še posebej po¬ mesta, kjer naj bi bila založba. A ker nam je razložila, da bi se sicer lahko
nosni, kot je zbirka srednjeveških ro¬ Madžari ne slovijo po ravno razumlji¬ prilagodili trgu in znižali standarde,
kopisov ter zemljevidov. Bibliotekar, vem jeziku, je seveda lociranje same a tega vseeno nočejo, ker bi s tem
ki nas je vodil po knjižnici, je posebej založbe postal rahel problem. Po ne¬ izgubili svoje edinstveno mesto v
poudaril elektronsko zbirko madžar¬ kaj minutah smo založbo dejansko alternativnem založništvu. Kljub kva¬
skih periodičnih publikacij, ki je od našli, a stavba na prvi pogled ni bila liteti se njihove knjige najbolj proda¬
leta 2004 prosto dostopna na sple¬ videti nič več kot stanovanjski blok. jajo v mestih, saj podeželje še nima
tni strani http://epa.oszk.hu/. V njej Vstopili smo v predprostor, kjer nas posluha za tovrstne otroške knjige.
lahko iščemo in dostopamo do PDF je direktorica marketinga in prodaje Založbe, kot je ta, so nujno potreb¬
oblik starejših in novejših letnikov prijazno sprejela in popeljala v pro¬ ne za heterogenost družbe, brez njih
madžarskih revij. Tri navdušene bi¬ store te dobro skrite založbe. Pisar¬ bi bil svet za odtenek manj barvit.

12 Štubidu

POTUJEMO

f)rugi dan Madžarska mestna knjižnica Ervin Szabo

Knjigarna Bestsellers Nad ljubko otroško knjižnico, h kateri spada pravljični vrt
Dan po prihodu v Budimpešto smo založniki obiskali knji¬ z ogromnimi kamnitimi zmaji, ki so skoraj začarali naše
garno Bestsellers. Zaradi nesporazuma smo morali malo brucke ali nad ogromnimi neo-baročnimi sobanami, ki
počakati na predstavitev in tako imeli možnost spoznati, so z vseh strani obložene s plemiškimi omarami polnimi
da so zaradi turistov v tem delu mesta nenormalno zvi¬ knjig, vmesni prostor pa je namenjen čitalnicam. Posebej
šali ceno kave. A zanimiva predstavitev je to jutro vseeno veliko gradiva smo zasledili s področja sociologije, kar ni
spremenila v zelo pozitivno izkušnjo. naključje, saj je bil prvi vodja knjižnice sociolog. Mestno
Bestsellers je bil ustanovljen pred 22 leti, ko je bil knjižni knjižnico sicer sestavlja več kot 50 knjižnic, ki se nahajajo
trg zaradi komunističnega režima v zelo slabem stanju. po celotni Budimpešti. Samo v osrednji knjižnici, v kateri
Njihova moderna politika prilagajanja uporabnikom in smo bili, naj bi bilo okoli 100 zaposlenih, vendar točnega
predvidevanja prihajajočih trendov pa jih je v vseh teh podatka knjižničarka, ki nas je sprejela, niti ni vedela.
letih utrdila med tamkajšnjo književno stroko. Trenutno
kupcem ponujajo okoli 10 000 knjižnih del, ponujajo pa Madržarski knjižni sejem
tudi možnost uvoza želenih del iz drugih držav. V Budim¬ V popoldanskem času smo obiskali 21. Mednarodni knji¬
pešti veljajo za največjega ponudnika strokovnih knjig, žni sejem v Budimpešti, ki je bil v letošnjem letu odprt
potovalnih vodičev, časopisov in revij ter leposlovja v med 24. in 27. aprilom. Ker smo ujeli ravno otvoritveni
angleščini, nemščini in francoščini. A na prvi pogled se to dan, smo lahko spremljali številne literarne dogodke. Žal
sploh ne opazi, saj je knjigarna po svoji velikosti podobna je bila večina v madžarščini, zato smo se raje sprehodili
srednje veliki knjigarni MK. Njihovo vlogo smo spoznali med stojnicami, kjer nas je večina našla šesto in sedmo
šele pri obisku Alexandre, ene izmed največjih založb v knjigo sage Harry Potter za 700 madžarskih forintov (kar
Budimpešti. V tej knjigarni, ki se po velikosti lahko kosa z je dobra dva evra) in to v trdi vezavi in v angleščini! Na
ljubljanskim Konzorcijem, pa se nahaja le peščica knjig v sejmu so sodelovale številne države s svojimi založbami;
angleščini, zato posledično ni konkurenca obiskani knji¬ morda se nam je najbolj vtisnila v spomin Savdska Ara¬
garni. bija, ki je razstavljala bogato okrašene prevode Korana.
Med ogledom smo izvedeli veliko zanimivih podrobnosti Najštevilčnejše pa so bile seveda madžarske založbe.
o njihovem delovanju in sodelovanju z različnimi zalo¬ Med njimi smo lahko založniki našli stojnico že obiska¬
žniki. Naleteli smo na koncept posrednikov, ki names¬ ne založbe Csimota. Častna gostja letošnjega knjižnega
to knjigarne koordinirajo sodelovanje z založniki in jim sejma je bila Turčija, ki je slovesno otvorila sejem z nago¬
tako prihranijo veliko časa in truda. Primer take ureditve vorom in razstavo. Kot država z zelo dolgo zgodovino so
je britanski Batch, sistem poslovanja, kjer se na enem prikazali prisotnost literature v svoji kulturi s skupino sul¬
mestu naroči in plača dela različnih britanskih založni¬ tanovih pisarjev v avtentični noši in zgodovinsko opre¬
kov, sistem pa sam poskrbi za dostavo in vse finančne mljenem odrskem prostoru, kjer so med nagovo¬
transakcije. Tako lahko Bestsellers poleg nakupa knjig za rom brez besed pripovedovali svojo zgodbo,
svojo zbirko hkrati naroča tudi posamezna dela, ki si jih odhodom seveda nismo pozabili posneti skupi
zaželijo njihovi kupci, ter jim omogočijo dostop do bolj fotografije, ki bo vsem vedno lep spomin.
neznanih del, kijih drugače ne bi postavili na svoje poli¬
ce. Omenjena je bila tudi na naraščajoča vloga spletnih
strani in njihov velik potencial, a tudi trenutni problemi,
ki jih povzroča nerazvitost. Med te se predvsem šteje
omejena zmožnost komuniciranja z uporabniki. Trg se
namreč mora usmerjati po potrebah kupcev in ne po
predvidevanjih prodajalcev. Omenjena je bila tudi nevar¬
nost kraje osebnih podatkov, zaradi česar Bestsellers še
ne omogoča plačila preko spleta.
Celotna predstavitev nam je pokazala vidik knjigarstva
tudi s strani prodajalca in različne postopke ter zahteve,
prisotne v tej dejavnosti. Lepo se je opazila večja kapi¬
talistična uravnanost trženja, ki se je mešala z bibliote¬
karskimi načeli zagotavljanja kakovostnih knjig.

Najlepša knjižnica na svetu
Zagotovo je med najlepšimi knjižnicami, kar smo jih vi¬
deli s SŠB, madžarska osrednja mestna knjižnica Ervin
Szabo. Nahaja se v centru mesta, le 5 minut od hostla
Goodmo, kjer smo bili nastanjeni. Ne moremo se odloči¬
ti, nad katerim njenim delom smo bili bolj očarani.

Štubidu 13

POTUJEMO

Tretji dan animiranih filmov. Vrhunec ekskur¬ dajale za 10 evrov. Približno takšno
zije pa smo bibliotekarji doživeli ceno pa imajo trdo vezane knjige na
Knjigarna Next Apache tekom reševanja Odiseja na otoku Slovaškem ob izidu. Bibliofili kot smo
V petek zgodaj zjutraj smo se odpra¬ Kiklopov. Na najboljši možen način študenti bibliotekarstva in založniš¬
vili na kratko vožnjo do Bratislave. so nam namreč prikazali, kako prib¬ tva bi zagotovo vse pokupili, a žal (ali
Ko smo prišli v to očarljivo srednje¬ ližajo knjige otrokom - tako, da smo na srečo za naše kovčke) so bile knji¬
evropsko mestece, smo se založniki tudi sami postali otroci. Naj fotogra¬ ge večinoma v slovaščini. Direktor
zopet odpravili na nadvse zabavno fije na barvni strani Štubiduja govo¬ nam je pokazal tudi ogromno skladi¬
izobraževanje. Naš cilj je bila kavarna rijo same zase, udeleženci reševanja šče, ki je zelo priročno stacionirano
& pivnica & knjigarna po imenu Next Odiseja pa si bomo ta dan zagotovo kar poleg pisarn; tako imajo lahko
Apache. Nahajala se je na zakotni zapomnili. neprestano nadzor nad vsem, nam
ulici sredi Bratislave. Sprva je dajala je povedal gospod Heger. Seveda
vtis nekega bohemskega lokala - tip v smo med kupom knjig posneli tudi
lokala, kamor bi zahajali Bukowski skupinsko fotografijo.
in podobni poeti. Nizki stropi, retro Cfetrti dan
oprema in več kot 9000 naslovov naj¬ Grad Devin
različnejših knjig predstavlja prostor, Založba Slovart Pred odhodom domov smo se usta¬
ki bi ga tudi v naši prestolnici nujno Zadnji dan smo bili založniki do¬ vili še na sotočju Donave in Morave,
potrebovali. Kraj, kamor lahko pride govorjeni za sestanek z gospodom kjer smo se povzpeli na ruševine gra¬
kdorkoli popiti pivo, zraven pa more¬ Jurajem Hegerjem, direktorjem za¬ du Devin in uživali v panoramskem
biti še prelista in kupi kakšno knjigo. ložbe Slovart. Dobili smo se v pisar¬ razgledu. Grad ima za seboj že zelo
Knjigarna sicer ponuja raznoliko izbi¬ nah njegove založbe, kjer nam je bogato zgodovino; zgrajen je bil v
ro rabljenih knjig vseh žanrov, med predstavil zgodovino in značilnosti 9. stoletju, čeprav njegove korenine
drugim tudi zbirko kvalitetne sci-fi slovaškega založniškega trga in se¬ segajo še dlje v preteklost. V času
literature. veda delovanje same založbe, ki je Napoleonovih osvajanj je bil grad
bila ustanovljena že leta 1991 v bivši uničen. V tako poškodovanem sta¬
International House of Arts for Češkoslovaški. Skozi leta se je razvila nju smo si ga ogledali tudi mi. Velja
v dinamično podjetje, delujoč tako še omeniti, da nas je šofer posebej
Children na Slovaškem kot na Češkem. Poleg pohvalil kot pridno skupino in nas pri
V Bratislavi smo se bibliotekarji po¬ knjig v slovaškem in češkem jeziku tem nagradil s čokoladnimi bombo¬
igrali v hiši umetnosti za otroke. predvsem na jugu države prodajajo ni.
Specializirana je kot inštitucija, ki tudi knjige v madžarskem jeziku za
spodbuja k razvoju in nagrajevanju madžarsko manjšino. Založba letno Strokovna ekskurzija BB 2014 je
otroških knjig, posebno slikanic. V izda okoli 200 novih naslovov, ki se uspela in ohranili jo bomo v lepem
njihovi specialni knjižnici se tako dotikajo različnih tematik. V zadnjih
najdejo slikanice z različnih koncev letih so izdali tudi večje število knjig spominu.
sveta, med drugim tudi iz Slovenije, za otroke. Pogovarjali smo se tudi
kar smo se prepričali na lastne oči. o prodaji e-knjig in razvijanju sple¬ Lahko je žal vsem, ki niso bili z nami!
Največji dogodek, ki ga Bibiana or¬ tne knjigarne ter primerjali situacijo
ganizira, je tradicionalni mednarodni na Slovaškem in v Sloveniji; direk¬ ^Vanja Jazbec, Bor Košnik,
festival bienale otroških ilustracij. Na tor nam je med drugim zaupal tudi David Vogrin, Ana Češarek
spletni strani http://www.bibiana. zgodbo o svojem obisku v Sloveniji SsiNeža Molnar
sk/ je dostopna zanimiva digitalna in šoku, ki ga je doživel, ko je videl,
zbirka slovaških avtorjev, ilustracij, po kakšnih cenah se prodajajo knjige
njihovih revij in zbornikov ter tudi pri nas. V Konzorciju je namreč opa¬
zil poškodovane knjige, ki so se pro¬

Pogled na Moravo z gradu Devin

-14 Štubidu

študentska mnenja

Z praW tof alicem.

rab teoretična znanja

Deta. praksa, l stat)

V tretjem letniku, na koncu prve stopnje, imamo ob¬ tudi tri študentke prve stopnje, s katerimi smo prav¬
vezno prakso, ki je povezana z diplomskim delom - zaprav sodelovale samo pri obisku določenih od¬
študenti si izberemo naslov oz. temo o kateri bi radi delkov in pri enotedenski inventuri. Glede na pos¬
pisali v diplomi. Za praktični del opravimo prakso lanstvo knjižnice in na najin drugostopenjski študij,
v določeni ustanovi, ki nam pomaga, osvetli temo sva za razliko od prvostopenjskih študentk, dobile
diplomskega dela. V drugem letniku druge stopnje tudi bolj specifične naloge za obdobje tri tedenske
pa smo si lahko letos prvič izbrali predmet Delov¬ prakse. Spoznali sva se s statističnim vprašalnikom o
na praksa. Princip je podoben kot na prvi stopnji - delu knjižnice, kije del CeZaR-ja in glede na zahteva¬
praksa se opravlja 3 tedne v ustanovi, ki si jo sami na vprašanja zbirali podatke po hiši CTK, preverjali
izberete, recimo pri založbah tudi sami dogovorite nabor e-revij in e-knjig v konzorcijskemu paketu za¬
(pri določenih knjižnicah lahko posreduje oddelek), ložbe Springer, prav tako pa sva tudi preverjali naro¬
ne navezuje se na magistrsko delo, razen če si sami čene in relevantno odprto dostopne informacijske
tako uredite (prijavite svojo temo ali se dogovorite vire DiKUL-a, se spoznali z orodjem RevievverFinder
za ustrezno prakso). za iskanje recenzorjev. S prakso sva bili zelo zado¬
Tudi sama sem za izbirni predmet vzela Delovno voljni, zahtevnost dela je bila na višjem nivoju, kar
prakso (6 KT), saj sem jo videla kot odlično prilož¬ je bilo nad najinimi pričakovanji. Počutili sva se tudi
nost, da se spoznam z delom v kakšni založbi. Glav¬ zelo dobro, vsi so bili prijazni z nama in nama hoteli
na ideja mi je bila opraviti prakso v založbi UMco, čim bolje približati oz. prikazati svoje delo, zato bi se
saj mi je zelo všeč njihov program. Na začetku ni¬ zahvalili vsem zaposlenim, posebej pa še mentorici
sem imela nobenih posebnih pričakovanj, želja mi Smiljani Pejanovič, direktorju Miru Pušniku in Darji
je bile le, da čim več koristnega odnesem, da pos¬ Vajs za vso strokovno pomoč in sodelovanje.«
lušam in zavzeto sodelujem. Na praksi so poskrbe¬
li, da sem imela vedno nekaj za delati in še hitreje, Upam, da vas je pričujoči prispevek prepričal, da je
kot bi si mislila, so trije tedni minili. V tem času pa praksa v ustanovi, ki vam je všeč, več kot odlična
sem uresničila svoja prizadevanja in odnesla in do¬ priložnost, da preverite in osmislite svoje teoretično
bila več, kot sem mislila, da bom. Izdelala sem krajši znanje, prav tako lahko pridobite ogromno novega
indeks za bodočo izdajo, dobro spoznala InDesign znanja. Že tekom študija razmišljajte, kaj vas zani¬
ter v njem urejala opombe, spremljala postavitev ma, kje vam je všeč, raziskujte o različnih ustano¬
Bukle (katere življenje sem podrobno spoznala) ter vah, jih obiskujte ter sprašujte in četudi ne dobite
sama postavila besedilo v knjigi. Ker so ves čas pri¬ takoj odgovorov, ne odnehajte. Trenutno stanje je
hajale novo izdane knjige za objavo v tiskani Bukli, res da kritično, vendar vam vašega znanja ne more
sem sproti skenirala naslovnice in jih skupaj z dolo¬ nihče vzeti.
čenimi podatki vnašala na spletno Buklo. To mi je
omogočilo, da sem dobila relativno dober vpogled v </1 Ana Černič
tekočo produkcijo slovenskih založb. Ob vsem delu
ni manjkalo zanimivih debat o urejanju besedil, o tr¬
ženju posameznega naslova, pridobivanju avtorskih
pravic nad rokopisi. Praksa mi je ponovno zbudila
željo po delu v stroki, delu s knjigami.

Kolegici Petra Jarkovič in Ines Grlj sta prakso op¬
ravljali v CTK-ju:
»Študentki druge stopnje, na smeri informacijske
znanosti, sva se odločili za prakso v Centralni teh¬
niški knjižnici, ki je ena posebnih visokošolskih knji¬
žnic. Poleg naju so dodiplomsko prakso opravljale

Štubidu 15

študentska mnenja

Poznavanje, uporaba in

biblos*zadovoljstvo s sistemom
Z razvojem nove tehnologije je prišlo do sprememb pogosto sistem uporabljata le dve osebi in samo
na različnih področjih. Med drugim je tiskano knjigo ena oseba ga uporablja skoraj vedno.
začela nadomeščati elektronska knjiga, ki se vse bolj
razširja in uveljavlja. Gre za publikacijo v digitalni ob¬ Pokazalo se je tudi, da je od 17 sodelujočih, sedem
liki, ki jo lahko prebiramo preko osebnega in tablič- s sistemom zadovoljnih, štirje so malo zadovoljni,
nega računalnika, bralnika ter pametnega telefona. trije srednje zadovoljni in dva nezadovoljna. Le ena
Prednost e-knjige je predvsem njena priročnost in oseba je z Biblos Lib zelo zadovoljna.
interaktivnost. Trendu vse popularnejših e-knjig je
sledil nastanek spletnih portalov, platform, aplika¬ Presenetljivo sem dobila velik odziv na zadnje, od¬
cij, ki omogočajo izposojo in/ali nakup elektronskih prto vprašanje, kjer so sodelujoči v raziskavi lahko
knjig preko spleta. Eden takih sistemov je Biblos Lib, podali svoje mnenje ali komentar glede sistema Bi¬
ki sta ga v sodelovanju razvili Študentska založba in blos Lib. Od 119 udeležencev jih je mnenje o Biblos
Združenje slovenskih splošnih knjižnic. Gre torej za Lib namreč podalo kar 63. Iz rezultatov lahko zaklju¬
prvo slovensko spletno knjižnico in knjigarno z elek¬ čimo, da se njihovi odgovori nanašajo na dve kate¬
tronskimi knjigami (več o Biblos-u si lahko prebere¬ goriji. Prva je odnos do sistema, druga pa ponudba.
te v prejšnji številki revije Štubidu). Glede na odgovore jim sistem ni všeč, ker ponuja
premajhno izbiro in število zanimivih knjižnih naslo¬
V okviru študijskih obveznosti sem decembra 2013 vov (premalo zlasti ljubezenskih romanov, stripov in
izvedla kratko spletno anketo na temo poznavanja, erotike), ker nima dobro urejenega sistema izposo¬
uporabe in zadovoljstva z Biblos Lib, v kateri je so¬ je, rezervacije in vračila knjig. Preglednost, organizi¬
delovalo 119 oseb starih med 19 in 30 let. Rezultati ranost in uporabnost pa so razlogi, ki so jih sodelu¬
so pokazali, da je med njimi le 49 takih, ki sistem joči navedli kot prednost sistema. Opozorili so tudi,
poznajo (41,2 %). Več kot polovica sodelujočih (70) da bi bilo potrebno javnost s sistemom Biblos Lib
sistema torej ne pozna oz. zanj še ni slišala. bolj seznaniti. Zaradi premajhne pozornosti, ga veči¬
na udeležencev raziskave namreč ne pozna.
Pogostost uporabe sistema je pokazala, da Biblos
Lib uporablja le 17 sodelujočih, kar je 14,3 % vpra¬ Morda projekt res še ni dobro zaživel, vendar verja¬
šanih. Ostali sodelujoči (102 osebi) sistema ne upo¬ mem, da se bo kmalu bolj uveljavil. Za njim se na¬
rabljajo. mreč skrivajo nadobudne osebe, ki strmijo k nad¬
gradnji sistema kljub finančnemu primanjkljaju.
Od teh 17 osebjih največ, to je 10, sistem uporablja
redko. Štirje sodelujoči uporabljajo sistem včasih, Diana Žalik

16 Štubidu

ŠTUDENTSKA MNENJA

Sem dovolj pogumen/na, da se na
drugo stopnjo vpišem drugam?

(Nekaj plusov in minusov o nadaljevanju študija
na drugem oddelku ali fakulteti)

S strani naših potencialnih delodajalcev pogosto slišimo, da je bila ukinitev možnosti dvop-
redmetnega študija na našem oddelku zelo slaba odločitev, saj od kandidatov za delovno
mesto v knjižnici pričakujejo še dodatno znanje neke druge stroke. O tem, zakaj je enopred-
metni študij pomemben bomo pisali kdaj drugič, tokrat pa se bomo osredotočili na možnost
pridobitve izobrazbe z dveh področij, kar nam bolonjski sistem omogoča. To lahko diplo¬
manti bibliotekarstva (med drugim) izkoristimo tako, da drugo stopnjo vpišemo na drugem

oddelku ali fakulteti (lahko tudi v tujini).
Zakaj bi šel študirat drugam in zakaj je tako malo takih, ki to uresničijo?
Pomemben argument so boljše zaposlitvene možnosti, čeprav je le-te v današnjem času zelo težko pred¬
videti. Diploma pomeni zaključek prvostopenjskega študija in kdor goji željo po študiju drugje, ima tedaj
priložnost, da jo uresniči. Bolonjski študij je bil zasnovan z namenom, da bi diplomanti nadaljevali študij na
drugem področju, vendar se je ta ideja zaradi različnih razlogov (skoraj) izjalovila. Na drugi stopnji imamo
trenutno nekaj študentov, ki so diplomirali drugje, zelo malo pa poznamo takšnih, ki so dejansko po preje¬
tju naziva dipl. bibl. in inf., študij nadaljevali drugje. Morda nam je v p. 528, p. 532 in rač. 013 preveč do¬
mače in zato težko zapustimo svoje področje. Zelo verjetno je, da smo zadovoljni s študijskim programom,
zato želimo ostati na oddelku BINK in svoje znanje nadgraditi.

Večini študentov predstavljajo veliko oviro diferencialni izpiti, ki so potrebni za vpis na drugo stopnjo,
pri čemer »izgubijo« eno leto in še dragi so. To se zgodi zaradi tega, ker ne izkoristijo možnosti, da bi te
predmete naredili v sklopu zunanjih izbirnih predmetov v 2. in 3. letniku 1. stopnje. Kdor torej že konec 1.
letnika ve, kam bi rad šel po diplomi, ima odlične možnosti, da diferencialne izpite naredi brezplačno in v
sklopu izbirnosti. Toda to, zakaj mladi niti pri 30. letih ne vedo, kaj bi sami s sabo, je že druga tema vredna
razmisleka, ki ji tukaj ne bomo namenili prostora.

Kakšni so pogoji za vpis?

Večinoma gre le za diferencialne izpite, njihovo število je odvisno od oddelka ali smeri. Opravljeni morajo
biti preden se kandidat vpiše na študijski program 2. stopnje. O možnosti opravljanja teh izpitov se je pot¬
rebno pozanimati na spletnih straneh in v tajništvu oddelkov ali fakultet čim prej (najbolje že tekom prvega
letnika). V praksi jih sicer večina študentov dela v času absolventskega staža.

Štubidu 17

študentska mnenja

MNENJA ŠTUDENTOV 0 NADALJEVANJU DRUGOSTOPENJSKEGA
ŠTUDIJA NA DRUGEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

Ker največ razberemo ravno iz iz¬ Fdvjevka na bibliotekarstvu

kušenj, smo za mnenje prosili šti¬ Iz FDV-ja sem se prepisala na po¬
diplomski program Informacij¬
ri študente, ki so zamenjali študij. ska znanost z bibliotekarstvom.
Diplomirala sem na programu
Nejc in Biba sta bila naša študen¬ (z dolgim in težko izgovorljivim
imenom) Komunikologija - me¬
ta, ki drugo oz. tretjo stopnjo nada¬ dijske in komunikacijske študije.
Da sem se lahko vpisala, sem
ljujeta drugje. Tamara in Tereza pa morala narediti dva diferenci¬
alna izpita, ki pa mi nista delala
sta se bibliotekarjem in založnikom težav, saj se informacije dosti
povezujejo s komunikacijo, ki je
pridružili na drugi stopnji. bila osnova mojega dodiplom¬
skega študija. Sama zamenjava programa se mi je zdela do¬
Bibliotekarstvo in kulturna antropologija kaj samoumevna, saj podiplomski smeri komunikologije nista
vsebovali tistega, kar bi želela. Težje pa je bilo najti primeren
Že med študijem Bibliotekarstva program, saj sem želela takega, ki bi me zanimal in bil obenem
sem v drugem letniku izkori¬ perspektiven. Po daljšem iskanju sem našla predstavitveni
stil možnost zunanjih izbirnih zbornik Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in
predmetov in izbral predmet na knjigarstvo. Na ta program sem se vpisala zato, ker me knjige
Etnologiji, vpisal pa sem še lek¬ že od nekdaj navdušujejo, informacijska znanost pa doda še
torat, četudi sem imel na koncu moderno komponento, ki me bo (vsaj upam tako), naredila
6 točk več, kot je potrebno. Iz¬ tudi bolj zaposljivo. Moram reči da mi je zanimivo to, da so
biral sem glede na zanimanje in na FDV-ju programi narejeni po principu 4+1, tu pa 3+2. Tako
ne na število točk. Prepis se mi bom zaradi 'odlične' bolonjske reforme jaz študirala 4+2, kar
je zdel priložnost, da se naučim ima tako prednosti kot slabosti.
kaj novega. Diferencialna pred¬
meta sem izbral v tretjem letni¬ Moram reči, da mi je na Filozofski fakulteti bolj všeč, kot mi
Nejc Petrič ku, kot zunanja izbirna predme¬ je bilo na FDV-ju. Ne vem ali je to, da sem iz moderne stavbe
ta in sem ju poslušal z rednimi študenti. Kogar mika prepis, ne prišla v to z 'zgodovino' (kar »Filofaks« naredi bolj privlačnega
bo noben izpit pretežak. je namreč njegova stara stavba). Že po dveh mesecih sem se
počutila kot doma. Kar mi je bilo takoj na začetku zanimivo je,
Drugi oddelek se mi zdi podoben Bibliotekarstvu po tem, daje da imamo večino predmetov v eni sami predavalnici, medtem
nekaj študentov, kijih študij zelo zanima in večina, ki zgolj sle¬ ko smo se na FDV-ju stalno selili iz ene velike predavalnice v
di predavanjem. Ker sem bil nov, mi je bilo večina predmetov drugo. Manj imamo tudi izbirnih predmetov, ker smo tako ve¬
zanimivih za razliko od sošolcev, ki jim je bila vsebina podob¬ čino časa skupaj pa se mi zdi, da smo se v razredu bolj poveza¬
na dodiplomskemu študiju. Z dvema obveznima diferencialni¬ li, da smo se prej spoznali. Kot bistveno prednost v primerjavi
ma izpitoma se ne da dobiti vse snovi, temveč zgolj osnovni s prejšnjim študijem vidim to, da je program bolj usmerjen
vpogled v stroko, zato sem imel težave pri osnovnih etnolo¬ v točno določeno področje, saj je bila komunikologija preveč
ških pojmih. Kdor se prepiše bo moral delati več kot ostali, saj splošna. Tudi način dela je boljši, vse skupaj je bolj usmerje¬
mora prebrati tudi kaj neobveznega, da dobi širši vpogled, kar no v prakso, ni le pisanja napol filozofskih esejev, od katerih
njegovi kolegi že znajo. Zato priporočam izbrati študij, ki te po končanem študiju nimaš čisto nič. Všeč mi je tudi, da smo
zanima in ni prisila. Drugače od Bibliotekarstva je bilo tu pot¬ v nekaj mesecih imeli kar nekaj obiskov različnih institucij in
rebno dosti več brati in pisati, študijsko gradivo je praviloma v na predavanjih veliko zanimivih gostov. Slaba plat pa je, da
angleščini, vsi ostali tuji jeziki pa so samo prednost. imamo več predavanj, ki so dostikrat razdrobljena čez dan in
pogosto popoldne. Imam pa še eno pripombo: zakaj moramo
Slabosti v primerjavi z Bibliotekarstvom ne vidim, verjetno biti v petem nadstropju?! :-) Sem pridna in zaenkrat še peša¬
zato, ker v kratkem času študija nisem tako dobro spoznal od¬ čim, ampak dolgo pa verjetno ne bo šlo.
delka. Morda se zdi večja možnost zaposlitve po Bibliotekar¬
stvu, kakor po Etnologiji, čeprav danes nikjer ni lahko. Velik Tistim, ki razmišljate o zamenjavi študija priporočam, da si
plus Etnologije je večja odprtost za študijske izmenjave po ce¬ vzamete veliko časa za razmislek, predvsem o tem, kaj res
lotni Evropi (ne zgolj Nemčija) in tudi zunaj Evrope (trenutno želite. Naj pa vas ne bo strah narediti odločilni korak, saj iz
sta dve sošolki na enoletni izmenjavi v Indoneziji). Sam sem izkušenj lahko povem, da se izplača. Zelo sem vesela, da sem
izkoristil Erasmus izmenjavo v Krakovem, kjer so mi bili prizna¬ našla ta študijski program, saj sta mi všeč tako tematika kot
ni vsi izpiti in trenutno sem na Ceepus izmenjavi v Varšavi, kjer način dela. Tako da bibliotekarstvo je zakon. Tamara Banko
pišem magisterij. Mislim, da je vredno izkoristiti priložnost iz¬
kušnje dveh študijev - če ni to, kar pričakuješ, se še vedno
lahko vrneš nazaj. Nejc Petrič

18 Štubidu

študentska mnenja

Doktorski študij na drugem oddelku Teologija in založništvo

Študij na dodiplomski stopnji Čeprav nisem brucka, pa sem na
sem obiskovala na Oddelku za Filozofski fakulteti »nova«. V zad¬
bibliotekarstvo po »starem«, njih mesecih sem pogosto naletela
štiriletnem programu. Sedaj na vprašanje: »Na katerem faksu
zaključujem študij na doktorski si bila pa ti prej?« Naj se bralcem
stopnji na Oddelku za pedago¬ Štubiduja najprej predstavim: sem
giko in andragogiko ter študij v Tereza in sem diplomirala iz Teo¬
rešitev usmerjene (psihoterapi¬ loških in religijskih študij. Po kon¬
je v Londonu. čanem triletnem bolonjskem pro¬
gramu na Teološki fakulteti sem se
Med dodiplomskim študijem odločila, da se vpišem še na Filo¬
Biba Rebolj sem bila zelo aktivna v razno¬ MRI zofsko fakulteto, smer Založništvo.
Tereza Mohar
raznih obštudijskih dejavnostih, Za ta korak sem se odločila iz več
med drugim sem bila v ekipi, ki je začela z uvajanjem tutorstva razlogov. Prvi je ta, da me založništvo zanima, saj sem že v času
na FF in na UL, kjer sem kmalu po začetkih prevzela tutor- študija prek študentskega servisa delala pri neki založbi. Tam
stvo za študente s posebnimi potrebami. Kmalu sem ugotovi¬ sem se seznanila z delom in pridobila izkušnje. Delo v založbi
la, da je to delo tisto, ki me izpolnjuje in me resnično veseli, mi je postalo všeč, rada tudi berem, nekaj malega pišem in ob¬
zato sem se odločila, da pridobim izobrazbo v tej smeri ter javljam, tako da je bila smer založništvo zame enostavna izbira.
se specializiram v strokovnjaka, ki bo lahko ne le z občutkom
opravljal to delo, temveč tudi s profesionalnostjo. Logično je Po uspešno prestanem prvem semestru lahko rečem, da mi ni
bilo torej nadaljevanje študija v tej smeri. Odločitev je bila ja¬ žal, da sem se odločila za ta korak. Na začetku se počutiš malo
sna, ker sem vedela, kaj hočem. Ni pa bilo enostavno ugoto¬ izgubljen, ker ne razumeš vseh izrazov, ki se tvojim sošolcem
viti prave poti za dosego teh ciljev. Vpis na doktorat mora biti zdijo samoumevni, a hitro ugotoviš, da tezavri niso vrsta dino¬
z razlogom, vedeti moraš, kaj z doktoratom želiš in zakaj ga zavrov. :) Teologijo in založništvo bi težko primerjala, saj gre za
potrebuješ. Težave se pojavijo tako pri financah, saj je študij zelo različna študija. Največja razlika je morda v tem, da je Teo¬
plačljiv, poleg tega na začetku morda nisi seznanjen z načinom loška fakulteta manjša, saj ima le dve nadstropji. Obema fakul¬
študija, s pričakovanji, ki jih bodo imeli do tebe, srečuješ se tetama pa je skupno to, da so sošolci vedno pripravljeni deliti
tudi z dvomi ali boš zmogel. Ampak kot se navadno zgodi, kjer svojimi znanje s »ta novimi«. Kot minus bi izpostavila dejstvo,
je volja, je tudi pot. da smo študentje, ki prihajamo z drugih fakultet ali oddelkov,
nekako pozabljena vrsta. Na predavanjih se včasih zgodi, da pro¬
Primerjava sedanjega in prejšnjega študija ni možna, ker gre fesorji kakšno stvar kar preskočijo, ker »to že vsi vemo« ali pa
za različni stopnji, ki sta med sabo težko primerljivi. Doktor¬ »smo to že jemali na prvi stopnji«. Novincem to precej oteži
ski študij je specializiran, študent ima individualni študijski zadevo, a kot sem že omenila, so sošolci v takih primerih prip¬
program, torej raziskuje večinoma le tisto, kar je povezano ravljeni pomagati.
z njegovo temo disertacije. To seveda rezultira v veliko večji
motivaciji, saj študiraš zato, da bi nekaj novega spoznal, študi¬ Preden sem se lahko vpisala na ta program, sem morala opra¬
raš zase, ne za izpite, ena predelana snov in eno odgovorjeno viti dva diferencialna izpita, vendar pa je število diferencialnih
vprašanje takoj odpre sto novih, ki jim greš naproti z veseljem izpitov odvisno od tega, iz katere študijske smeri prihajaš, pred¬
in tega raziskovanja včasih na dodiplomskem študiju manjka. hodnih izkušenj in seveda na katero smer se vpisuješ. Za tiste, ki
vas mika, da bi stopili še na kakšno drugo področje študija, vam
Bistveno prednost sedanjega študija vidim v tem, da vem, kaj to priporočam! Počnite, kar vam je všeč in ne bojte se pokukati
delam in zakaj to delam. Študij je osmišljen in poglobljen, stiki
s profesorji in mentorjem so bolj kolegialni, saj ne preverjajo izza ustaljenih okvirov. Tereza Mohar
tvojega znanja, temveč v dialogu opozorijo na možne dodatne S Ana Češarek
razmisleke, usmerjajo raziskovanje in podajajo konstruktivne
kritike. Na prejšnjem študiju je bilo več preverjanja znanja in SSosebni arhivi
učenja za izpit, poglobljeni dialogi s profesorji pa so bili red¬
kejši. Razlika je tudi med študijem doma in študijem v tujini. V MeŽfcANOTEKA
tujini imaš pri študiju veliko več vpetosti v raziskovanje na in¬
stituciji, kot doma. Tudi pogoji so v marsičem bistveno boljši.

Ali menim, da je bila moja odločitev prava? Zagotovo. Dodi¬
plomskega študija nisem izbrala zaradi študija samega, nisem
bila ravno najbolj zvedava študentka, ker me veliko stvari na
bibliotekarstvu enostavno ni zanimalo. K sreči je bil študij za¬
snovan tako, da mi je dopuščal veliko možnosti za dodatne
aktivnosti, kjer sem kasneje v resnici doživela strokovni razvoj.
Hvaležna sem bila tudi za svobodo, ki sem jo imela pri pisanju
diplomske naloge, saj so moje ideje tako o tematiki, kot o sami
izvedbi bile pozdravljene s strani mentorjev. To je konec kon¬

cev privedlo do Prešernove nagrade. Biba Rebolj

Štubidu 19

ICB RUBRIKA

Knjižničar koi prihodnosti -

V prejšnji kolumni sem se spraševala o stereotipni podobi knjižničarjev. Namenoma sem malo pretiravala
v opisih, ki pa vendarle niso bili daleč od podob, ki so mi jih zaupali moji znanci. Kako pa dojemamo sami
sebe? Ste se vprašali, kakšna znanja potrebuje sodobni knjižničar? Smo pripravljeni na digitalno dobo?

O tem so razmišljali tudi študentje bibliotekarstva v okviru kon¬
ference BOBCATSSS. Mimogrede hitro pojasnilo za tiste, ki ne
poznate kratice: BOBCATSSS je konferenca, ki jo organizirajo
študenti bibliotekarstva iz različnih držav. Vsekakor je to super
priložnost za spoznavanje stroke in navezovanje stikov. Naslednji
BOBCATSSS bo v Brnu (na Češkem) in upam, da boste izkoristili
priložnost in se ga udeležili!

Leta 2010 so se na prej omenjeni konferenci na Madžarskem
študentje malo poigrali in narisali meni zelo simpatično skico. Se
strinjate z njimi? Bi sami še kaj dodali? Katera od kvalitet se vam
zdi najpomembnejša?

Sketch of what the new digital librarian should be like Knjižnice se prilagaja¬
jo novemu virtualnemu
okolju in uporabnikom ter postajajo čedalje bolj digitalne. Pa smo
knjižničarji pripravljeni na nova znanja? Kakšne spretnosti in vešči¬
ne potrebuje sodobni knjižničar? Na ta vprašanja skuša odgovorih'
tudi knjiga Susan Myburgh in Anne Maria Tammaro z naslovom
Exploring education for digital librarians (dobite jo seveda v In¬
formacijskem centru za bibliotekarstvo). Knjiga zelo kompleksno
obravnava sodobno vlogo knjižničarjev v vse bolj digitalnem svetu
in ponuja nekaj dobrih izhodišč za razmislek.

Tako na primer v zadnjem poglavju (str. <f»ndw a
264) avtorici opišeta, kako vidita knji¬
žničarja prihodnosti, ki (če na kratko Exploring
povzamem) se ne sme bati raziskovati. Education for
Dobro je, če pozna sodobno popular¬ Digital Librarians
no kulturo in vse njene komunikacijske
poti. Diploma je obvezna, prav tako re- Meaning, modes
and models
Skica z BOBCATSSS-a 2010 sen P risto P k delu - Zastavlja si širše in
trajne cilje ter govori vsaj en tuj jezik. Susan Mvburgh ar,6AsmMan* tawwtfr

Rad bere, tako leposlovje kot strokovno literaturo, z drugimi besedami je širok DIGI;-l^klNK
in radoveden. Domače so mu sodobne informacijske komunikacijske poti, kot
tudi socialno oziroma družabno mreženje. Deluje odgovorno, etično in pro¬ ledge
fesionalno ter zna dobro komunicirati. Sposoben je kritičnega in analitičnega
mišljenja. Predvsem pa, kot zaključita avtorici, je energičen, entuziastičen ter lEiissAimsuJlliK
ima smisel za humor. Je takšen knjižničar ideal ali resničnost, kaj menite?
CNCi.c®,;

. _ JjROFLSŠlON > TECTkTo;
i|žK(tmEOGE 5 Q§^Si.
iv/ORLDvVV - -uit »I

GlTAL^vNŽiS^ P*
VF STUDENrrsfT

»A<A-.3fUIURfc s

Ois FDUCATIO.

In katera od veščin je meni najbolj všeč? Vsaka po svoje, a je težko izbrati eno samo. Zato izpostavljam dve:
radovednost, ker nas žene, da smo inovativni, in nasmeh, ker nam tolikokrat lahko polepša dan. Naj bo
obojega na pretek v pomladansko-poletnem študijskem obdobju!

./^SSMojca Trtnik

20 Štubidu

INTERVJU

Intervju z izr. prof. dr. Polono Vilar:

od športnice do bibliotekarke in profesorice

Polona Vilar, izredna profesorica na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in
knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je doktorica znanosti s področja bibliotekar-
stva in raziskuje predvsem na področjih informacijskega vedenja, uporabnikov informa¬
cijskih virov, informacijske pismenosti, informacijskih virov ter izobraževanja na področju
bibliotekarstvo in informacijske znanosti.

Za začetek nekaj besed, da se prakso opravljala v NUK-u v knji¬ prakso in ne raziskave. Medtem
predstavite vašim študentom. žnici takratne Enote za razvoj knji¬ ko v reviji Knjižnica pa ne oz. ima¬
Kako vas je zanesla pot do profe¬ žničarstva, kjer so me tudi kasne¬ jo različne rubrike. Če objavljaš
sorice na našem oddelku? Ali je je obdržali preko študentskega v rubriki, ki je namenjena znan¬
bila vaša želja že od samega za¬ dela. V 4. letniku se je pokazala stvenim člankom, se moraš držati
četka prav bibliotekarstvo? priložnost za zaposlitev (nadome¬ enakih načel, ki veljajo tudi za ob¬
V času mojega študija je bil na Fi¬ ščanje porodniške) v knjižnici na javljanje v tujini. Iz tega vidika, bi
lozofski fakulteti možen dvopred- Enoti za razvoj knjižničarstva. To rekla da je težko reči, da je kakšna
metni študij. Moja prva želja je je bilo celo pred diplomo. Po dob¬ razlika. Razlika je predvsem v
bila študirati pedagoško angleš¬ rih dveh letih in pol, vmes sem jeziku ali napišem prispevek v
čino, ker pa nisem želela študi¬ delala še Centralni ekonomski slovenskem ali v tujem jeziku.
rati samo pedagoške angleščine, knjižnici, sem dobila priložnost, Mogoče je nekaj razlike tudi pri
sem iskala nekaj kar bi ustrezalo da bi bila asistentka stažistka na uporabi virov. Pri nas se pričaku¬
zraven in tako sem izbrala bibli¬ oddelku BINK. To je bila huda je, da boš poznal domače avtorje,
otekarstvo. Pod A sem študirala sprememba v življenju, zato sem kar v tujini iz razumljivih razlogov
angleščino, pod B pa bibliotekar¬ morala krepko premisliti. Odločila ni tako aktualno. Sama se trudim,
stvo, kasneje pa tudi to diplomi¬ sem se ostati na oddelku, za kar da pri nas ne bi objavljala slabših,
rala pod A. mi danes ni žal. In od takrat sem manj kakovostnih člankov, kot pa
Tako kot danes, smo tudi mi imeli tukaj - asistentka, docentka in se¬ v tujini. Zelo pomembno se mi
v okviru študija prakso. V 2. letni¬ daj tudi izredna profesorica. tudi zdi, da se razvija slovenska
ku sem prakso opravljala v Pionir¬ znanost, zdi se mi da je naša od¬
ski knjižnici. Po opravljeni praksi Objavljali ste v različnih medna¬ govornost, da je prav, da objavlja¬
pa sem pri njih nadaljevala delo rodnih revijah, med njimi Jour¬ mo doma, da se razvija področje,
kot študentka. V 3. letniku sem nal of Documentation, Journal of teorija, terminologija, itd., čeprav
the American Society for Infor¬ nas naš sistem sili, da gledamo v
mation Science and Technology, tujino. Širjenja nacionalne zavesti
Program, Information Rerieval in ne bo počel nihče namesto nas.
Information Research, kot tudi Takšno je moje mnenje, s katerim
v nacionalnih strokovnih revijah pa se vsi raziskovalci, ne samo na
Knjižnica in Šolska knjižnica. Raz¬ našem področju, tudi sicer, ne
lika v raziskovalnem pristopu v strinjajo.
tujini in pri nas? Ali zahteva tuji¬
na veliko več? Aktivni ste tudi pri ZBDS, kjer
Najprej naj povem, da sta si že dopolnjujete spoznanja akadem¬
naši nacionalni reviji med seboj skih bibliotekarjev s knjižničarji v
različni. Revija Knjižnica je po svoji praksi. Ali je težko prenesti teori¬
naravi precej znanstveno usmer¬ jo v prakso? Kje se kažejo pred¬
jena, revija Šolska knjižnica pa je nosti tega povezovanja?
jasno strokovna. Že iz tega vidika Na to vpliva več razlogov, npr.
so zadeve zelo različne. V reviji finančni in drugi pogo¬
Šolska knjižnica pridejo v poštev ji, ki veljajo za npr. viso-r—J\
bolj konkretne stvari povezane s ko šolstvo oz. šolstvo,L—i/

Štubidu 21

INTERVJU

in razmere, ki nam nekako one¬ v obliki seminarskih nalog, se mi pri strokovnih izpitih (bibliotekar¬
mogočajo, da bi se spremembe ne zdi ustrezno. Po domače po¬ skih izpitih) razlika med tistimi, ki
zelo hitro vpeljevale. Mogoče bi vedano, da je snov iz seminarske imajo strokovno izobrazbo iz na¬
rekla, da gre tukaj bolj za to, kako naloge tudi snov za izpit, ne pa da šega področja in med tistimi, ki je
so ljudje seznanjeni s teorijo in je predelana na predavanju oz. v nimajo. Pomembno pa je seveda
novostmi. Stvari se lažje prenese literaturi. Drugače pa je sama se¬ tudi to, da zakon govori o akredi¬
v prakso, če so ljudje s tem sezna¬ minarska naloga lahko za učitelja tirani visokošolski ustanovi.
njeni. Morda sama vidim bolj ta zelo dobra priložnost, da postavi
vidik. Pri tem je verjetno še ena študenta v neko malo bolj prak¬ Če vam ob vseh obveznostih os¬
odgovornost, ki bi jo lahko mi, ki tično vlogo oz. ga postavi v vlo¬ tane še kaj časa zase, kakšno lite¬
prihajamo iz teoretičnih krogov, go, v kateri se bo morda kasneje raturo takrat najraje prebirate?
boljše izkoriščali. To je izobraže¬ znašel, npr. v službi. Recimo, da Prebiram različne stvari, odvisno
vanje, da gredo informacije nap¬ rečemo, da za šolske knjižnice ve¬ od počutja in razpoloženja. Zgo¬
rej in pridejo do tistih, ki so jim ljajo določena pravila, strokovne di se tudi, da berem zelo trivial¬
namenjene. smernice, ipd. Nato si študentje ne zadeve, kakšne kriminalke ali
na terenu ogledajo kako to izgle- kratke zgodbe, recimo ameriških
Študentje imamo veliko semi¬ da v praksi in primerjajo te smer¬ ženskih pisateljic. Trenutno sem
narskih nalog. Mogoče bi nam nice s stanjem v knjižnicah. Tako se namenila prebrati trilogijo, ki
lahko pomagali osmisliti obilico si ostrite kritičen pogled na stvari, so jo pripravili pri založbi Mod¬
seminarskih nalog, ki jih imamo? primerjate teorijo s prakso. Sama rijan od Umberta Eca: Zgodovi¬
Kje kot profesorica vidite smisel vidim smisel seminarskih nalog na lepega, Zgodovina Grdega in
velike količine seminarskih na¬ predvsem vtem. Vrtinec seznamov. Od poezije sta
log? mi zelo pri srcu Pavček (recimo
Študentje ste si zelo različni. Enim Ne morem mimo tega, da vas ne njegovi Angeli), pa Neža Maurer.
bolj ustrezajo eni učitelji, drugim bi vprašala kakšno je vaše mne¬ Zelo rada imam humor, všeč mi
pa drugi. In tudi same zahteve, ki nje o predlogih o prenovljenem je pisatelj Passilinna. Trenutno
jih posamezni učitelji postavljajo. Zakonu o knjižničarstvu? pa so zame iz osebnih razlogov
Načeloma se strinjam, prevelika Potreba po prenovi vsekakor je. aktualne knjige o otrocih in vzgo¬
količina seminarskih nalog ni smi¬ Zakon velja že precej let, zato so ji. Spremljam tudi dnevno in te¬
selna, če študentje ne odnesete se pokazale določene pomanj¬ densko časopisje.
kaj več znanja in vedenja. Govo¬ kljivosti. Nimam mnenja o vseh
rim lahko za svoje predmete in ko¬ členih. Društvo bibliotekarjev Ali kakšno knjigo posebej predla¬
likor se pogovarjam s kolegi. Vse¬ Ljubljana (DBL) ima na svoji sple¬ gate našim bralcem?
kakor se mi ne zdi ustrezno, da bi tni strani zelo lepo predstavljeno Vsekakor bi predlagala knjige od
vi reciklirali že znano snov v obliki svoje mnenje. In glede na to, da Umberta Eca. Sicer ne spada med
seminarskih nalog. Tudi to, da bi sem sama članica društva, na ne¬ lahkotno branje, vendar se ga
izpitno snov predelovali izključno katerih točkah delim to mnenje z vsekakor splača prebrati. Njegova
njimi. Zdi se mi zelo dobro, da je v knjiga Vrtinec seznamov se ukvar¬
zakonu govora o združevanju oz. ja predvsem z vedami oz. podro¬
o načinih kako se bibliotekarji kot čji, ki temeljijo na razvrščanju, na
stroka lahko uveljavljajo. Dobro seznamih. Kar je meni zanimiva
se mi zdi, da so določila, ki govo¬ reč tudi s strokovnega stališča.
rijo o tem kdo je lahko vodja knji¬
žnice. Čeprav se tukaj strinjam z In kakšen blog?
DBL-jem, da bi bilo dobro ta dolo¬ Teh je pa kar nekaj. Sama jih
čila še malo premisliti. Z DBL-jem spremljam predvsem iz strokov¬
se strinjam tudi glede določanja nih razlogov. Prebiram blog, ki
članstva, kdo je član oz. kako knji¬ gapiše profesorica v Sheffieldu
žnica ugotavlja članstvo. Vsekakor v Veliki Britaniji Sheila VVebber,
pa je iz našega stališča bistven 39. ki se ukvarja z informacijsko pi¬
člen, ki seveda določa pogoje, kdo smenostjo. Njen blog ima na¬
v knjižnici lahko dela oz. kakšno slov Infolit blog (http://infor-
izobrazbo mora imeti, ter da je mation-literacy.blogspot.com/).

22 Štubidu

INTERVJU

Gotovo je vredno spremljati blog v letošnjem letu tudi na obsegu Veliko mi pomeni 3. mesto na
(in tvvitter) Davida Lankesa, ki je predavanj, ker smo se bili primo¬ Sredozemskih igrah, ker je to tudi
profesor na univerzi Syracuse v rani odreči določeni kvoti ur, kar s stališča slovenskega nacionalne¬
ZDA. Piše o stvareh povezanih s je slabo. Ampak očitno za letos ni ga športa dosti pomembno tek¬
prihodnostjo knjižnic in knjižni¬ šlo drugače. Kot učitelja te seve¬ movanje. Gre za edino tekmova¬
čarstva (http://quartz.syr.edu/ da to zadane, da imaš večje sku¬ nje, kjer se izvaja karate v družbi
blog/). Na svojem blogu objavlja pine, kar pomeni, da imaš manj drugih športov.
tudi svoja predavanja. časa za posameznega študenta,
Zanimiv je tudi blog Kanadča¬ težje daješ naloge, ki so res kako¬ Ali gredo knjige in šport skupaj?
na Stephena Abrama (http:// vostne oz. težje preverjaš koliko Šport in knjige gredo skupaj, se¬
stephenslighthouse.com/), na so študentje od tega res odnesli. veda da gredo. Malo v hecu, kaj
katerem piše iz mogoče malo bolj Predstavljajte si profesorja, ki ima pa človek reče na to, da je Franci
provokativnega stališča razmi¬ 3 študente in profesorja, ki jih Petek doktor geografije. Šport in
šljanja o tem kaj knjižnice danes ima 40 ali 150. Koliko ima potem knjiga gresta skupaj zaradi tega,
pravzaprav počnejo, kaj je njihova res časa za pregled seminarjev, ker je oboje povezano z razpore¬
naloga, kaj morajo narediti, da ne razprave? V resnici nam časi ne janjem časa, koncentracijo in na
bodo »padle iz igre«. gredo na roko. koncu tudi z odnosom do nečesa,
Ne smem pozabiti tudi slovenskih kar počneš z energijo in strastjo.
blogov, recimo našega biblioblo- Da pa ne bomo samo pri stvareh Naučiš se nastopanja, obvlado¬
ga Janeza Kaniča, ki na svojem v zvezi z našo stroko. Bili ste tudi vati tremo in stres. Meni osebno
blogu zelo veliko piše o bibliote¬ karateistka in sicer imate črn pas je to res zelo pomagalo, npr. tudi
karski terminologiji (http://termi- 3. dan. Leta 1994 ste na Evrop¬ prva nastopanja na raznih konfe¬
nologija.blogspot.com/). skem prvenstvu v Birminghamu rencah, bilo mi je veliko lažje, ker
skoraj osvojili bronasto medaljo sem imela izkušnjo iz športa in
Zaradi varčevalnih ukrepov je v karate borbah. Kasneje ste po vodenja skupin. Študentje z do¬
Filozofska fakulteta ohromljena. tesni zmagi nasprotnice osvoji¬ datnimi aktivnostmi znajo pravi¬
Kako vi kot profesorica na oddel¬ li odlično 5. mesto. Ste pa leta loma dobro razpolagati in razpo¬
ku BINK to občutite? Menite, da 1997 na svetovnem študentskem rejati svoj čas.
se to pozna tudi na kakovosti iz¬ prvenstvu v Osaki (Japonska) in
vedbe izobraževanja? na Sredozemskih igrah v Bari¬ Za konec pa če želite še sami kaj
Žal da. Mislim da je kljub vsem ju (Italija) osvojil dve 3. mesti. dodati ali povedati našim štu¬
visokoletečim besedam in oblju¬ Kakšni so spomini na športno dentom.
bam, da se to ne bo poznalo na obdobje v vašem življenju? Rada bi iskreno rekla, da vam
kakovosti, to metanje peska v Lepi! Včasih se pohecam, da je vsem želim najboljše na poklicni
oči. Pozna se na kakovosti in žal bilo to obdobje moje prejšnje in osebni poti. Trdno sem prepri¬
življenje, ker je bilo res zelo dru¬ čana, da se bodo možnosti za štu¬
gačno. Spomini so lepi tako po dente spremenile, ker se bodo
družabni plati kot tudi po špor¬ morale in še vedno so se. Karkoli
tni, čeprav je bilo kar naporno investirate vase, to vse gotovo ni
in intenzivno obdobje, saj sem izgubljena naložba, saj nikoli ne
nekaj časa delala tri stvari hkrati: veste kdaj vam bo katera izmed
polno službo v knjižnici, študij za teh stvari lahko prišla prav. Tako
diplomski izpit in dva do tri tre¬ kot sem rekla, da se veščina na¬
ninge dnevno. Karate sem začela stopanja iz enega področja da
trenirati z vpisom v srednjo šolo. prenesti na drugo področje, vam
Trenirala sem borbe in kate, ven¬ tudi izkušnje iz enega tipa knjižni¬
dar sem v katah tekmovala samo ce, lahko vsekakor pridejo prav v
v Sloveniji, na mednarodnem (se¬ drugem. Ne izgubite samozavesti
veda tudi nacionalnem) nivoju pa in volje!
sem tekmovala v borbah, v ka¬
terih sem bila tudi bistveno bolj y^Maja Praprotnik
uspešna.
©osebni arhiv Polone Vilar

Štubidu 23

ŠTUDENTSKA MNENJA

ODKRIVANJE POZABLJENIH ZAKLADOV

Piran - Cerkev sv* Jurija - Kapiteljska knjižnica

Verjetno se vsi strinjamo, da so knjige knjižno kulturno dedi¬

zakon (glede na izbiro študija, upava, ščino. Ena izmed njih je

da je temu tako). Nekatere od vas pa kapiteljska knjižnica, ki

mogoče privlači tudi antikvarno gra¬ se nahaja v cerkvi sv. Ju¬

divo - stare in redke knjige, ki zaradi rija, stolni cerkvi piran¬

svoje narave nimajo in niti ne morejo ske župnije, imenovani

imeti veliko bralcev in uporabnikov. po zaščitniku mesta.

Nekaj študentk našega oddelka nas je Cerkev mimoidoči tež¬

imelo možnost srečati se s tovrstnim ko spregleda, saj stoji

gradivom. na vrhu hriba nad mes¬

tom. Sedanjo baročno Ekipa v zimski opremi popisuje knjige
Vse se začne v Piranu. Piran (it. Pirano) podobo je cerkev dobi¬

je bil nekoč pomembno srednjeveško la okoli leta 1637. O samem nastanku nam je omogočila piranska župnija, ki

mesto SV Istre. Leži na rtu Piranske¬ ni točnih podatkov, domneva pa se, da jo vodi župnik g. Zorko Bajc.

ga polotoka, kjer bi naj, kot domne¬ so njeno predhodnico na tem mestu

vajo raziskovalci mestne zgodovine, zgradili v 12. stoletju. Velikost, kot jo S popisovanjem je začela Urška Perko,

najprej stal samo svetilnik za ladje, ki ima danes, naj bi dobila v 14. stoletju, ki je svoje ugotovitve predstavila v ma¬

so plule v bližnjo Ageido. Na območju takrat je bila leta 1344 tudi posvečena. gistrskem delu (Popis gradiva in načrt

sedanjega Pirana so za čas Rimljanov ureditve knjižnice svetega Jurija v Pira¬

tam najprej zrasle rimske vile, mesto Od leta 1990 poteka obnova cerkve nu, 2013), z oddelka pa smo sodelova¬

pa se je razvilo v kasnejših obdobjih. sv. Jurija pod vodstvom Zavoda za le še Nina Žvab, Anja Žagar in Ana Čer¬

Razcvet je doživelo v srednjem veku, varstvo kulturne dediščine OE Piran, nič. Zdaj magistrsko nalogo o gradivu v

ko je Piran prišel pod Beneško oblast v sodelovanju z Restavratorskim cen¬ knjižnici piše Anja Žagar, skupina pa je

(leta 1283). Po propadu Beneške re¬ trom republike Slovenije in Župnijskim dobila novo članico Marjetko Lipovnik.

publike mu je sledila pestra zgodovina uradom sv. Jurija iz Pirana. Na pobu¬ Pri dešifriranju določenih karakteristik

pod francosko, avstrijsko, italijansko in do župnijskega urada je bil leta 2000 posamezne enote sta občasno poma¬

jugoslovansko oblastjo. postavljen župnijski muzej Sv. Jurija, gala tudi prof. dr. Alenka Šauperl in

ki ponuja vpogled v bogato zgodovi¬ prof. dr. Jože Urbanija.
Danes je Piran turistično mesto našega no cerkve. V muzeju so predstavljeni

Primorja, ki je s slikovito srednjeveško predmeti cerkvene opreme in posod¬ Samo popisovanje poteka skoraj dve
podobo ter bogato arhitekturno in kul¬ ja, najstarejši ostanki stavbnih struktur leti. Vendar pa je le-to omejeno pred¬
turno dediščino eno najatraktivnejših iz rimskega obdobja, antike, zgodnjega vsem na poletne mesece in konec

mest Mediterana. Verjetno vsi poz¬ srednjega veka, romanike in gotike, pomladi ter začetek jeseni. Kamnita
najo njegove največje znamenitosti, kamniti stavbni členi iz različnih stilnih gradnja prostora (v cerkvi) namreč ne

kot so Tartinijev trg, Tartinijeva hiša, obdobij cerkve ter lesen model gotske omogoča toplega okolja, delo s prašni¬

loža Benečanka, sodna palača, števil¬ cerkve sv. Jurija, izdelan pred baročno mi knjigami zahteva zračenje prostora,

ne cerkve, med njimi najbolj poznana prenovo ob koncu 16. stoletja. ki pa v hladnejših mesecih dodatno

cerkev sv. Jurija, mestno obzidje in še ohladi prostor in oteži delo. Prostor

bi lahko naštevali. Le redki pa vedo, da V naslednjih letih bo obnovljena tudi knjižnice je velik približno 35 m 2, vsaka

se na območju mestnega jedra nahaja baročna zakristija, urejena pa bo tudi izmed enajstih omar (označene s čr¬

tudi sedem knjižnic, ki skrivajo bogato kapiteljska knjižnica. O njej je pozna¬ kami od A do K, brez Č) ima šest polic

■ C3 mtmm aeciamur mu*trnPlruš«m*tr«itn*c,t>iSa-Ctfiocbi,sifbstttasgi(oOmi$ngrMmi nih le nekaj podatkov, (označene z rimskimi številkami). Po
V coaficitictur. saj je bila do sedaj sko¬ prvih ocenah naj bi imela knjižnica 200
Tudi knjiga je lahko črviva raj neraziskana. Knjižni¬ metrov knjižnega gradiva oz. približno
icnonon pceripiat cempus ca skriva kar nekaj zak¬ 1000 enot, kar se je izkazalo za napač¬
n, occetadatinodtuitm ladov, ki so pomemben no, saj je bilo po treh omarah popisa¬
i,n. Mia vero coafiituntin del kulturne dediščine. nih 1092 knjig (Perko, 2013). Niti ta
menda raceUcntiam oci __ Ker ni znano kakšno podatek ne more dati točne nadaljnje
&coliibendo cxK>iusr* gradivo je shranjeno v ocene, saj so police različno polne (ne¬
IfKttmcc sd tmmm, knjižnici nas je nekaj katere v dveh vrstah, knjige ležijo na
b tjuoJ alAjctis ablg«'61 študentk iz oddelka postavljenih knjigah na policah in tudi
u« omnibus vdiorcm (e. pod mentorstvom prof. vsepovsod naokoli - pod omarami, na
Wcogaotac,& dom De: Alenke Šauperl začelo vrhu omar itn.).
it m libro de virginici. * * popisovati gradivo. To
e5><|Uibtis cttisin matu-
c tolfitate poteft aliguis
inlero cfle&indignmn
mtotamin Deum refe-
quod fufficienres fimasš
» fedfutfieientiauoflra
iK,quod eaq«a;;i4a'ias

:u,i5uia flcut uoum wi»
WtUS unsus utrrmi

24 Štubidu

študentska mnenja

Pri vsaki popisani knjigi se zapiše za¬ nekaj jih je imelo sledi sre¬ Zanimivo delo v knjižnici
poredna številka, avtor, naslov, za¬ brne ribice in lesnega črva.
ložnik, kraj, leto, višina hrbta, širina Med popisanim gradivom skovali. Tu je ogromno možnosti. Koga
hrbta, dolžina stranice, stopnja oh¬ so bile tudi 3 dragocene in zanima stara knjiga, je obisk knjižnice
ranjenosti knjižnega bloka, stopnja redke inkunabule in 2 roko¬ in sodelovanje pri popisu njenega gra¬
ohranjenosti knjižnega hrbta, vrsta pisa (Perko, 2013). Lahko si diva »must see, must do«.
vezave, poškodbe gradiva, klasifikacij¬ pa predstavljamo, da bo po
ska oznaka gradiva, opombe, omara in končanem popisu slika mo¬ LITERATURA ali preberi (in si oglej)
polica na omari. Pri vsaki enoti se tudi goče drugačna in da se bo več:
fotografira naslovna stran, če le-te ni, našla še kakšna dragoce¬ • Perko, Urška. Popis gradiva in načrt
naslednja stran. nost, kije zdaj dobro skrita. ureditve knjižnice svetega Jurija v Piranu,
2013 .
Večina popisanega gradiva (1092 Tu se pa tudi razkrije eden • Piranska srednjeveška zgodba (doku¬
knjig) ima sakralno oz. teološko vsebi¬ od vzrokov pisanja v Štubiduju. Radi mentarni film, RTV).
no (molitveniki, liturgične knjige itn.), bi vam predstavili izredno možnost, • Kladnik, Darinka. Vsa slovenska mesta,
nekaj jih je tudi o pravu, naravoslovju ki ne pride tako zlepa naokoli. Kapi¬ 2003 .
in aritmetiki. Leto izida skoraj polovi¬ teljska knjižnica ni bila nikoli izropana • Sedem knjižnih zakladov Pirana, http://
ce popisanih knjig datira v 19. stoletje, ali požgana in imeti možnost delati z www.pir.sik.si/mdk/kniiee/Sedem zakla¬
nekaj manj kot 400 v 18. stoletje, sko¬ več kot tristo let starim gradivom, je dov SLO ENG.pdf
raj 100 v 20. stoletje, 18 v 17. stole¬ neprecenljivo. Na tem mestu vas tudi • Župnija Piran, http://www.zupniia-pi-
tje, po ena v 15. in 16. stoletje, pri 66 vabiva, da si preberete in ogledate ran.si/piranske-cerkve
knjigah ni bilo zapisane točne letnice. vse zapisano v literaturi, pocukate za
Skoraj vse so bile izdane v Italiji (naj¬ rokav katero študentko, omenjeno v ^Marjetka Lipovnik, Ana Černič
več v Benetkah), pojavilo pa se je tudi članku, ali za več informacij povpraša¬ SsiUrška Perko, Anja Žagar
nekaj knjig iz drugih držav, denimo Av¬ te prof. dr. Alenko Šauperl, s katero se
strije (35), Švice (4), Belgije (2), za 53 mogoče v prihodnje dogovorite tudi
knjig pa ni bil jasen kraj izdaje, saj ni za magistrsko nalogo. Lahko ste prvi,
bilo naslovnice ali pa je bila le-ta poš¬ ki po nedoločenem času lista neko
kodovana. knjigo, praktično obnavljate znanje, ki
ste ga pridobili denimo pri predmetu
Največ popisanih knjig je v italijanščini Rokopisno gradivo, dobite občutek
in nemščini, nekaj tudi v hebrejščini vsebine gradiva in morebitne uporabe
in grščini. Le 13 knjig je bilo brez vi¬ cerkvene knjižnice, obnavljate znanje
dnih poškodb, ostale so imele slabo tujih jezikov, najdete temo, ki jo boste
oz. poškodovano vezavo, raztrganine, za potrebe študija v nadaljevanju razi¬

Hi ricnaijan ibceirofesaijeii:tonniar•iduMllciiitcdm iralavaiil
V začetku poletnega semestra so nas profesorji obvestili, kokrat predavanje pred le nekaj študenti). Po njegovem
da v zadnjem tednu v semestru ne bo predavanj in sicer mnenju je ukrep o neizvedbi enega tedna predavanj zelo
zaradi varčevalnih ukrepov. Za ta ukrep so se na oddelku korekten, skušajo biti konstruktivni in zelo se trudijo, da
BINK po besedah predstojnika prof. dr. Južniča odločili, ostajajo z vodstvom fakultete v dobrih odnosih. Poudaril
ker ni bilo druge možne rešitve. Naj poudarim, da bodo je tudi, da se študentje seveda lahko nad ukrepom pri¬
predavanja v zadnjem tednu semestra odpadla samo na tožimo.
našem oddelku, ostali oddelki Filozofske fakultete so se Za mnenje o ukrepu oddelka BINK smo vprašali tudi
odločili za drugačne ukrepe (npr. združevanje skupin). predsednika študentskega sveta Filozofske fakultete,
Znano je dejstvo, daje naša fakulteta v rdečih številkah in Janoša Ježovnika: »Čeprav v ŠSFF razumemo, da je Fi¬
se trudi to izgubo zmanjšati. Zaposleni na oddelku BINK lozofska fakulteta v finančni stiski, menimo, da gre pri
se po besedah našega predstojnika zavedajo te stiske. zmanjševanju kontaktnih ur za nevaren precedens. Tovr¬
Za Štubidu je predstojnik poudaril, da bo ukrep prizadel stno ukinjanje pedagoškega dela s študenti namreč ne¬
samo redne in izredne profesorje s tem, da bodo imeli posredno niža kvaliteto znanja, ki ga študentje pridobijo.
nižjo plačo (in ne asistentov, ki že tako prejemajo nižjo Manjšanje količine plačanih nadobremenitev po izrec¬
plačo). Profesorji bodo npr. izvedli 8 ur predavanj manj nem navodilu vodstva Filozofske fakultete ne bi smelo
in bodo tudi toliko manj plačani, to pa naj bi bil prihra¬ vplivati na raven kvalitete izvedbe študijskega procesa,
nek za Filozofsko fakulteto. Pojasnil je tudi, da imamo praksa z drugih oddelkov pa kaže, da je ta cilj mogoče
na našem oddelku premalo profesorjev, saj le-ti preda¬ doseči tudi na druge načine. ŠSFF je zaradi tega že sprožil
vajo pred (pre)veliko skupino študentov (kar je drugače, ustrezna poizvedovanja.«.
kot npr, na Klasični filologiji, kjer ima vsak profesor veli-
'Ana Češarek

Štubidu 25

ŠTUDENTSKA MNENJA

Večno vprašanje:
film ali knjigaP

Razmišljala sem o tem vprašanju Filmske predelave knjižnih uspe¬ 7. Knjižnijunaki niso nikoli uničeni za¬
z neskončno odgovori in komen¬ šnic so zmeraj kot hoja po tankem radi slabega igranja (slab pisatelj
tarji. Poskusila bom predstaviti ledu. Za začetek je zgodbo skoraj je druga zgodba).
nekaj pozitivnih točk obeh medi¬ vedno potrebno skrajšati in obi¬
jev, sami pa boste presodili česa čajno se zalomi že na tej točki. 8. Namestite se v naslanjač z DVD
se boste držali tudi v prihodnje. Tempo pogosto ni dovolj dina¬ predvajalnikom v naročju in boste
mičen, ali način pripovedi dovolj videli, kako udobno se boste po¬
Zbegani Sherlock Holmes (izvir¬ filmski, kar zahteva že bolj kore¬ čutili.
no angleško Sherlock Holmes nite spremembe in lahko privede
Baffled) je bil prvi film, ki je bil do tega, da film in knjiga zgolj no¬ Sama sem pristaš knjig. Vendar
posnet po knjigi, in sicer leta sita isti naslov, ostale skupne zna¬ ne bom zanikala, da me tudi ne¬
1900. Tako, da je debata med čilnosti pa izginejo. A vsake toliko kateri filmi lahko prevzamejo.
knjigoljubci in filmoljubci že pre¬ se najdejo filmarji, ki uspejo pre¬ Rada imam filme, vendar ne do¬
cej stara. Knjiga in film sta med magati te prepreke in ustvarijo volj, da bi kdaj opustila branje.
seboj zelo različna subjekta. Filmi odličen film, ki je knjižni predlo¬
pustijo gledalcu zelo malo domi¬ gi lahko v čast. V teh primerih pa 1. Filmi so vizualni spektakli in so bolj
šljije. Medtem ko lahko bralec pridemo do naslednje dileme: si privlačni.
kreira svojo lastno sceno filma v najprej ogledati film, ali prebrati
svoji glavi in ob tem lahko dodela knjigo? 2. Filmi imajo glasbene efekte ob pri¬
veliko podrobnosti npr. kako liki hodu določenega lika v zgodbi.
govorijo, kako izgledajo in kako 1. S knjigo se lahko bralec ponotranji Opozorijo nas, da prihaja oziroma
izgleda njihova okolica. In ravno iz lastne perspektive in domišljije. vstopa v dogajanje določen junak
ta ustvarjalni proces, ki bralca Prav tako lahko bralec interpretira ali neko napeto dejanje. Če nam je
spodbuja k razmišljanju, širjenju knjigo kot svojo lastno zgodbo. Kar to všeč ali ne, nam dajejo ti efekti
domišljije in interpretaciji, se bi¬ seveda lahko naredi tudi s filmom, nekakšen emocionalni naboj, ki pri
stveno razlikuje, kot gledanje fil¬ vendarsmo prisiljeni sprejetipreveč branju ni prisoten na takšen način.
ma. Knjiga ti nekako da prostor za dejstev.
manevriranje. 3. Časje ključnega pomena. Če bi med
2. Pri branju si je lažje predstavljati, vikendom ne počeli ničesar dru¬
kaj hodi po glavi glavnim junakom. gega kot brali, bi lahko prebrali
tri zajetne knjige. Če pa bi porabili
3. Vsebina je pri knjigi bolj čutna, kar cel vikend za gledanje filmov, bi jih
je tudi bistvo knjig, da podajo ne¬ lahko verjetno pogledali okoli 20.
kakšno zgodbo in niso samo vizual¬
ni spektakli. 4. Filmi imajo čar posebnih učinkov.
5. Film si lahko ogledamo v večji družbi
4. Knjige ne potrebujejo baterijskih
pripomočkov, da se zaženejo. Eno¬ - socialni vidik.
stavno jih odpreš, kadarkoli se ti 6. Verjetno ne boste zanikali, da si
»zalušta« branja.
ogledate film tudi zaradi določe¬
5. Branje knjig traja dlje kot gledanje nega igralca/-ke.
filma. Karje posledično lahko daljši 7. Filmi vsebujejo akcijske sekvence, ki
užitek. Večina bi mogoče rekla, da jih je veliko bolje gledati, kot brati.
to ni prednost in da je branje lahko
zamudno. Knjižni molji iz LoveReading.co.uk
so se odločili narediti konec tej
6. V knjigah ni nikoli slabih posebnih vroči debati. V letu 2013 so nare¬
učinkov, ker je bralec sam svoj kre- dili anketo, v katero so zajeli filme
ator domišljije v svoji glavi. posnete po knjigah v zadnjih 22
letih.

26 Štubidu

ŠTUDENTSKA MNENJA

Knjige boljše od filma:
Igre lakote (Suzanne Collins), Charliejev svet (Stephen Ch-
bosky), Nesrečniki (Victor Hugo), Hobbit (J. R. R. Tolkien),
Harry Potter (J. K. Rovvling), Cena resnice (Mihael Connelly),
Somrak saga (Stephenie Meyer), Voda za slone (Sara Gruen),
Zlovešči otok (Dennis Lehane), Aliča v čudežni deželi (Lewis
Carroll), Tja, kjer so zverine doma (Maurice Sendak), Dekle z
zmajevskim tatujem (Stieg Larsson), Strastna zapravljivka (So-
phie Kinsella), Bralec (Bernhard Schlink), Druga sestra Boleyn
(Philippa Gregory), Krožna cesta (Richard Yates), Tek za zma¬
jem (Khaled Hosseini), Hudičevka v Pradi (Lauren VVeisberger),
Zgodbe iz Narnije (C. S. Lewis), Čudežna mreža (E. B. White),
Čarli in tovarna čokolade (Roald Dahi), Gejša (Arthur Gol-
den), Beležnica (Nicholas Sparks), Hladni vrh (Charles Frazier),
Dnevnik Bridget Jones (Helen Fielding), Ameriški psiho (Bret
Easton Ellis), Vihar vseh viharjev (Sebastian Junger), Nadarje¬
ni g. Ripley (Patricia Highsmith), Nore in svobodne (Susanna
Kasen), Jesenska pripoved (Jim Harrison), Jurski park (Michael
Crichton), Ocvrti zeleni paradižniki (Fannie Flagg).

Filmi boljši od knjig:
Punčka za milijon dolarjev (F, X Toole), Socialno omrežje (Ben
Mezrich), Revni milijonar (Vikaš Svvarup), Pokora (lan McEvan),
Zvesti vrtnar (John le Carre), Gora Brokeback (Annie Proulx),
Mirni američan (Graham Greene), Ure (Michael Cunningham),
Gospodar prstanov (J. R. R. Tolkien), Angleški pacient (Michael
Ondaatje), Razsodnost in rahločutnost (Jane Austen), Forrest
Gump (VVinston Groom), Schindlerjev seznam (Thomas Kene-
ally), Ko jagenčki obmolknejo (Thomas Harris), Odtenki dneva
(Kazuo Ishiguro) in Push (Sapphire).

Enako film in knjiga:
Zadnji škotski kralj (Giles Foden), Pianist (Wladyslaw Szpil-
man) in Deviški samomori (Jeffrey Eugenides).

Vir: http://www.shortiist.com/entertainment/books-vs-
films-the-infographic

>^Maja Praprotnik

Slikovno gradivo zbral:
Jan Donosa

Štubidu 27

INTERVJU

Princesa zgodovinskih romanc

Intervju z urednico Irmo Kukovič

Irma Kukovičje ustanoviteljica in urednica založbe Anu
- Elara. Obiskovala je Pedagoško akademijo, kjer se je
izobraževala za defektologinjo. Nekaj let je delala na
svojem strokovnem področju, nato jo je pot zanesla kot
poslovodkinjo v tujejezično knjigarno. Med delom je
ugotovila, da se zgodovinske romance v angleščini dob¬
ro prodajajo, in dobila je zamisel o izdajanju slovenskih
prevodov. Vprašala je nekaj založb, če bi bile pripravlje¬
ne prevajati avtorice, ki pišejo takšno zvrst leposlovja.
Interesa takrat ni bilo. Deset let pozneje se je odločila,
da bo sama poskusila s prevajanjem romanc. Kot prvo
je prevedla deli pisateljice Linde Francis Lee: Stavčeva
kletka in Labodja milina in tako pripeljala zgodovinske

romance v Slovenijo. Pot Anu Elare se je pričela.

Vaša založba je nastala leta 2007 in je Tudi sama sem že vrsto let redna upo¬ takšne knjige, da se lahko bralec vsaj za
še relativno mlada na trgu založništva. rabnica e-knjige. Predvsem se mi zdi nekaj ur odmakne iz napetega vsakdana.
Zakaj ste se odločili za ustanovitev za¬ praktična za dopust, saj zavzame manj To pa definitivno omogoča pravi izbor le¬
ložbe? Kje ste dobili idejo za ime Anu prostora kot tiskane knjige. Bralniki pa poslovja.
Elara? omogočajo med drugim tudi povečavo
Za založbo sem se odločila zato, ker no¬ črk, kar je predvsem izredno uporabno Ste se pri odločitvi, katere knjige boste
bena slovenska založba ni bila priprav¬ za slabovidne bralce. Z nekaterimi po¬ izdajali, ozirali na trg?
ljena prevajati zgodovinskih romanc, ki slovnimi partnerji smo se že dogovarjali Na začetku se pri izboru nismo ozirali na
so po svetu najbolj iskan in najbolje pro¬ o nakupu pravic za e-knjige, vendar so trg, sedaj pa prisluhnemo tudi predlo¬
dajan žanr. V Sloveniji je tovrstna litera¬ akontacije pravic veliko predrage, da bi gom naših bralk in poskušamo izdati tudi
tura dolga leta veljala za 'šunt', tako med se izplačalo izdati e-knjigo. kakšno knjigo po njihovem izboru.
bralci kot tudi med založniki. S prvimi
izdajami zgodovinskih romanc smo dvig¬ Kaj menite o predlogu Zakona o enotni Trenutno imate založbo in knjigarno
nili kar precej prahu, a seje sčasoma po¬ ceni knjige? Kaj to pomeni za vašo za¬ samo v Sloveniji. Ali načrtujete ustano¬
legel in izkazalo se je, da je ta zvrst tudi v ložbo? vitev podružnice v tujini ?
Sloveniji dobrodošla in se je do danes že S tem predlogom tega zakona se ne Knjigarne v Ljubljani nimamo več, kot se
zelo dobro 'prijela'. strinjam, saj imamo založniki različne tudi nimamo namena širiti v tujino.
Ime založbe je izračunala avtorica vi¬ 'stroške' pri izdelavi knjige in ceno obli¬
linskih ključev Marjetka Jeršek. Poleg kujemo na podlagi stroškov. To je več ali Kakšni so vaši nadaljnji načrti?
mojih osebnih podatkov je upoštevala manj odvisno od velikosti založbe, nakla¬ Naši načrti so trenutno še zelo odvis¬
še vrsto drugih dejavnikov (meni ljube: de, tako da sem prepričana, da bi z eno¬ ni od gospodarske situacije v Sloveniji.
barve, cvetje, živali, dejavnost, zvrst,...) tno ceno knjige veliko manjših in srednje V kolikor se bo le ta stabilizirala, bomo
ter tako izračunala dve imeni, ki sta mi velikih založb povsem propadlo. skušali slediti naši viziji in izdati med 10
bili obe všečni, zato sem se odločila za in 20 knjig letno.
uporabo obeh. Kakšna je vizija vaše založbe?
Vizija naše založbe je še vedno izdajanje Ali boste v bližnji prihodnosti zaposlili
Kako poteka delo v vaši založbi? zgodovinskih in sodobnih romanc, tako kakšnega diplomanta bibliotekarstva,
Delo poteka najverjetneje enako kot v tujih kot slovenskih avtorjev. založništva in informacijske znanosti?
kakšni drugi založbi, s to razliko, da so¬ Ali veste kakšna znanja pridobimo na
delujemo samo z zunanjimi sodelavci Kakšne morajo biti kvalitete knjige, da našem oddelku? Ali po vašem mnenju
(prevajalci, lektorji, korektorji, oblikoval¬ jih uvrstite v svoj program? ta znanja zadostujejo za delo v založbi?
ci, tiskarji, distributerjem) in je temu pri¬ Knjiga, ki jo uvrstimo v naš program Trenutno nimamo v načrtu zaposlovanja
lagojena tudi organizacija našega dela. mora vsebovati humorne dvogovore, dodatnega kadra. Ne, ne vem kakšna
izdelan psihološki profil glavnih junakov, znanja pridobite na bibliotekarskem od¬
V 21. stoletju, ki ga imenujemo digitalna zanimive dogodke, srečen konec. delku zato, ne morem odgovoriti, ali le
doba, smo obdani z različnimi tehnolo¬ ta zadostujejo za delo v založbi.
gijami in mediji. Kaj menite o e-knjigi? Izdajate večinoma leposlovno literatu¬
Kaj vaši založbi pomeni e-knjiga z vidika ro. Zakaj? ^ Katja Maček
uporabnika in ponudnika knjig? V založbi Anu Elara se trudimo izdajati

28 Štubidu

KNJIŽNA RECENZIJA

0lo tebi (bij Jejo Meijes)

Jojo Moyes (1969) je angleška novinarka, medijska dopiso¬ imamo 35 letnega fanta Willa
valka in pisateljica romantičnih romanov, kije v tujini precej Traynorja, ki je poln načrtov
bolj znana kot pri nas. Od leta 2002, ko je izdala svojo prvo za prihodnost in energije do
knjigo Sheltering Rain, je samo še pisateljica. Roman Ob življenja. Oba junaka doživita
tebi (Me Before You), je do sedaj njena dvanajsta objavlje¬ tragedijo v svojem življenju.
na knjiga in edini roman preveden v slovenščino. Izšel je pri Lou ostane brez službe, zdi se
založbi Mladinska knjiga v zbirki Oddih. ji da se ji svet obrne na glavo.
Willu pa se v trenutku podre
»Najhujša stvar, če delaš kot negovalka, ni tisto, kar bi člo¬ svet, ko doživi nesrečo in se
vek mogoče najprej pomislil. Ni dvigovanje in umivanje, mora soočiti z življenjem kot
zdravila in vlažni robčki in blag, a nekako vedno zaznaven tetraplegik. V VVillovo življe¬
vonj po razkužilu. Celo ne dejstvo, da večina domneva, da nje poleg invalidskega vozička
to delaš samo zato, ker nisi dovolj bistra, da bi delala kaj pride tudi preprosta Louise s
drugega. Najhujše je to, da si, ko preživiš ves dan v zares poslanstvom, da svojega va¬
neposredni bližini varovanca, ujetnica njegovega razpolo¬ rovanca motivira in mu vno¬
ženja. in svojega lastnega.« vič vlije voljo do življenja. Ko
Louisa sprejme šestmesečno skrb za VVilla, se njun odnos
Sama zgodba me je spomnila na film Prijatelja, kjer gre za začne razvijati iz sovraštva k medsebojnemu razumevanju
zgodbo med belopoltim invalidnim bogatašem in njegovim in na koncu do ljubezni. Lou se znajde v paradoksalni situ¬
temperamentnim temnopoltim negovalcem. Če si ga je kdo aciji, ko se uči polnejšega in lepšega življenja od nekoga, ki
izmed vas mogoče gledal, bo lahko hitro našel nekaj podob¬ ga ne more več živeti.
nosti. Ob tebi je knjiga o kateri ne morem povedati dovolj,
a vseeno raje ne preveč, da ne bi komu pokvarila branja. To Roman je lahko berljiv, saj branje kar samo teče iz strani na
je knjiga, ki je nihče kljub svoji vizualni debelosti ne more stran. Spodbudi nas k razmišljanju o prav in narobe, o etiki
brati teden dni, kajti »požreš« jo v trenutku. To je zgodba o in morali - kdo ima pravico razsojati o tem, da si tetraple¬
Louisi in Willu, ki nista imela ničesar skupnega, dokler jima gik zaradi svojih omejitev zavestno odloči vzeti življenje? Ko
ljubezen ni dala vsega ob izgubi. preberemo nekaj strani in že mislimo, da je konec jasen,
V zgodbi gre za dva nasprotujoča si lika. Na eni strani temu ni tako, saj nas pisateljica preseneča s sprotnimi za¬
imamo povprečno dekle Louiso (Lou) Clark, ki živi nadvse pleti.
običajno vsakdanje življenje s svojim fantom, v katerega
mogoče ni ravno zaljubljena. Lou zelo rada dela v čajnici ^Maja Praprotnik
in obožuje svoje monotono življenje. Na drugi strani pa

Zgpoolovinoi branj« |bij Alberto Memejuel)

Ko okrog leta 4000 pr. n. št. žnica, ki jo je uredil v grajskih ruševinah v Poiotu- Charentesu
prekrijejo glinasto tablico zna¬ v Franciji, šteje več kot trideset tisoč knjig.
ki, ki predstavljajo deset koz in
ovac, se rodi prvi bralec. Per¬ Med branjem knjige spoznamo različne načine branja, ne po
zijski veliki vezir Abd al- Qasim klasični kronološki poti, ampak po tematskih sklopih, ki ima¬
Ismail se kot pohlepen bralec jo vsak svoje poglavje. V vsebinskem delu se dogaja preplet
na potovanjih noče ločiti od začetkov branja, pomembnih zgodovinskih podatkov in anek¬
svojih 117.000 knjig, zato mu dot. Vzporedno z naštetimi dejstvi pa so v knjigi navedene
jih tovori karavana s štiristo tiste osebe, ki veljajo na področju knjige skozi zgodovino za
kamelami, ki so zdresirane za 'temelje'. Paleta le-teh se začne pri Kalimahu, klasifikatorju
hojo po abecednem redu. De¬ in katalogi zato rju v Aleksandrijski knjižnici, opisan je tudi Vol¬
nis Diderot je svojo depresivno taire z njegovim pamfletom o nezaslišani nevarnosti branja.
ženo ozdravil z glasnim prebi¬ Med drugimi so tukaj še Roland Barthes, Henry Miller, Franz
ranje sočnih zgodbic in ta nova Kafka z njihovimi definicijami bralnega zadovoljstva. Besedilo
veda seje poimenovala biblio- je obogateno tudi s slikami posameznih oseb oz. situacij, ki
terapija. pripomorejo k temu, da se nas, bralca, različni vidiki zgodovine
kulture, branja in knjig v šest tisoč letnem časovnem razponu,
Vse naštete in še veliko drugih zgodovinskih dogodkov pove¬ še bolj dotaknejo.
zanih z branjem ter pomenom branja v knjigi opisuje Alberto
Manguel. Avtor, prevajalec in urednik rojen leta 1948 v Bue¬ Skratka, knjiga se priporoča v branje vsem, ki se na kakršen¬
nos Airesu v Argentini, je objavil vrsto knjig, med katerimi je koli način ukvarjajo s knjigo in imajo poleg tega še vsaj kanček
tudi knjiga s področja založništva in bibliotekarstva - Knjižnica veselja do zgodovine, saj bodo od strani do strani uživali ob
ponoči (The Library at Night 2008). Neizmerno strast do bra¬ obujanju preteklosti in bogatenju sedanjosti.
nja, avtor v knjigi potrdi s podatkom, da njegova domača knji¬
^Martin Čelig

Štubidu 29

BRANJE

Štubidu je prvič v tem letu, pa tudi prvič v takšni uredniški postavi, organiziral
literarni natečaj za kratko zgodbo, na temo bibliotekarstva, informatike in založ¬
ništva. Zmagovalki je izbrala strokovna žirija, ki jo je sestavljal uredniški odbor
Štubiduja in dr. Andrej Blatnik. Zmagali sta zgodbi Anje Mrak (1. mesto) in Tanje
Teršar (2. mesto). Avtorici sta prejeli knjižne nagrade, ki jih je prispeval dr. An¬
drej Blatnik.

^ Urška Levstek

sQ w f\i med

WoX°T\//77/N//77/ p'teG'°N °W)/

Z lončkom dišeče kave v roki, stopim iz kavar¬ Sploh pa v primeru, ko si lahko zaradi uspešnega
ne nasproti prostorov naše založbe na ulico in dela končno privoščim več-tedensko ležanje na
se pod zelenimi krošnjami, skozi katere mehko kakšni tropski plaži, potapljanje na avstralskem
prodira sončna svetloba, sprehodim do bližnje¬ koralnem grebenu, morda celo ogled podvo¬
ga prehoda za pešce. Pred mano je še en vzne¬ dnega muzeja v Cancunu, pohod v višave Machu
mirljiv dan v službi in medtem ko čakam, da se Pichuja ali pa prečkanje Združenih držav Ameri¬
na semaforju prižge zelena luč, mimo pridrvi ke z avtodomom. Medtem se naša očitno zgolj
mestni avtobus z velikim reklamnim oglasom za formalna pogajanja bližajo koncu in sodelavec
najnovejšo knjigo, ki je izšla pri naši založbi in zaključuje sestanek: »Ima kdo še kakšno vpra¬
že dosega tako odmevnost v javnosti kot visoke šanje?«. Nato se podoba konferenčne sobe na¬
prodajne številke. Ob tej misli se mi usta razle¬ enkrat zamegli in zamežikam skozi čas in prostor
zejo v nasmeh in nenadoma se počutim kot v ter se nekoliko razočarano znajdem v povsem
enem izmed hollywoodskih filmov, kjer se glav¬ drugi dimenziji, kjer vse teče veliko počasneje.
ni akterji pred velikim dramatičnim zapletom »Ima kdo še kakšno vprašanje? V nasprotnem
drugačne narave običajno ukvarjajo z založniš¬ primeru nadaljujemo z... « zaslišim govoriti pro¬
tvom, ki očitno velja za nekakšno idealno službo fesorja in se zastrmim skozi okno predavalnice,
moderne dobe. »Pa še resje!« si mislim na poti skozi katerega ob zvokih mestnega vrveža pro¬
na današnji sestanek, katerega predmet so kot dirajo sončni žarki. Očitno so moje sanjske poči¬
po naključju dogovori v zvezi s filmsko adapta¬ tnice in sanjska služba, zaradi katere si jih lahko
cijo romana, ki je med številnimi drugimi knjiž¬ privoščim, še daleč, zato se - sicer s težavo, pa
nimi uspešnicami izšel pri naši založbi. Z malo vendar - posvetim predavanju, saj je to navse¬
sreče bo to še en uspešno zaključen projekt in zadnje prvi korak na poti, da moje sanjarije ne¬
saj ne, da si ne želim biti v službi, ampak vča¬ koč postanejo resničnost.
sih se prav priležejo tudi zaslužene počitnice.
,/^Tanja Teršar

30 Štubidu

BRANJE

Kratek pogled na uro mi pove, da že spet zamu¬ dekanatu in ven na sonce.
jam. Prekleto, vsaj tokrat bi mi lahko uspelo. S Zgrabim za plastični lonček za vodo, ki mi zdrsne
kančkom slabe vesti pospešim korak in se po¬ iz rok in pade na tla. Zagodrnjam in poskusim z
ženem čez stopnice na vhodu Filozofske preko novim lončkom. Nimam sreče, spet zleti po tleh.
avle do dvigala. Nikogar ni, ki bi ga že čakal, zato Zavijem z očmi in iz same jeze ju pustim ležati na
hitro pritisnem na gumb in pokličem dvigalo. tleh ter se raje sklonim do curka vode iz pitni-
Čudno, ponavadi okoli tipke zasveti rdeča lučka, ka. Nastavim usta in čakam, da bo vanje pritekla
danes pa nič. Poskusim ponovno. Nič. Tipka se mrzla voda. Nič. Kot da bi tekla skozme. Počasi
mi danes zdi drugačna, kot da bi z nje izginile me začne preplavljati občutek tesnobe. Odkar
tiste pikice Braillove pisave. Skomignem z ra¬ sem se zbudila in oddirjala na predavanje, se mi
meni. Pogled na zaslon mi pove, da je dvigalo dogajajo čudne stvari. Dvigalo ne pripelje. So¬
v četrtem nadstropju in se ne premika, zato se šolci me ne slišijo in ne opazijo. Voda ne se ob¬
obrnem in stečem po stopnicah. naša kot ponavadi. Poleg tega je zelo, zelo tiho.
Drvim mimo nadstropij in v mislih preklinjam Prisluškujem pri vratih tajništva, kjer se vedno
dvigalo, ko vsa zasopla naposled prispem v peto sliši govorjenje, tipkanje ali škripanje stola. Nič.
nadstropje. Zakadim se v nihajna vrata in se us¬ Uho pritisnem čisto ob vrata. Še vedno nič. Zdaj
tavim pred predavalnico 528. Ozračje se mi zaz¬ se pa zberi, kaj se tu dogaja?! Končno mi kapne,
di tišje kot ponavadi, a misel odrinem na stran. da smo včeraj vzeli gobe ... jaaa, to bo to, gobice
Kolegi že sedijo na svojih mestih in skozi stekle¬ so krive. Zato jim pa pravijo nore gobe, hehe ...
na vrata predavalnice vidim, da seje predavanje Grem samo še na stranišče, da si popravim lase,
že začelo, saj očitno poslušajo. ki mi vedno silijo na obraz, potem pa za pol uri¬
Ker me še nihče ni opazil, da bi mi odprl z ele¬ ce skočim ven na sonce in ko bo med predava¬
ktronsko ključavnico zapečatena vrata, za kate¬ njem odmor, smuknem v predavalnico. Z lažjim
ra si je nek genij izmislil, da se jih lahko odpre srcem stopim do stranišča. Vstopim, pogledam
le z notranje strani, s prstom narahlo potrkam na desno v ogledalo. Vame strmi prazen odsev
na steklo, da bi pritegnila pozornost kolegice, stene za mano.
ki sedi pri vratih. Nič. Še naprej gleda v drugo
smer. Drugi poskus, tokrat malo močnejši. Nič. ,/^Anja Mrak
Ne samo, da me ni opazila sošolka ob vratih,
tudi nihče drug me ne pogleda. Nenavadno,
ponavadi se prej ali slej obrne vsaj ena izmed
glav, ki sedijo blizu vrat. V zraku vlada nekakšna
tišina. Taka, kot če pri radiu menjaš postaje in
vmes slišiš bel zvok, le mehko prasketanje. Ot¬
resem se neprijetnega občutka, zberem pogum
in še enkrat potrkam. Nič. Mogoče je profesorju
končno počil film zaradi nas, zamudnikov, in od¬
redil, da kolegi ne smejo več odpirati vrat. Da,
to bo to. V redu, bom pač preskočila tole pre¬
davanje. Grem na hodnik, da se po šprintu po
stopnicah odžejam pri avtomatu za vodo, po¬
tem pa grem na kavo do bližnjega avtomata pri

Štubidu 31

POEZIJA *. *

Zaspim ob zori. Ko sem taval temen, sam,
Polna novih pričakovanj in upanj. ti si zlo srca ubesedila.

Rada bi povečala svoje korake, Ko sem svojemu dnu predan
saj priložnosti nikdar ne bo več take. obupal, ti si me rešila.

Moj veter in energija me po treh letih kličeta drugam, Ko je mati jokala
in ker je moj duh neugnan, za sinovi v vojni izgubljenimi,
mu sledila bom do tam.
ti njen jok si častila.
Biti študentka je pomenilo imeti svoj jaz Ti si solze v kri prelila.
in študirati ves čas.
Ko je fant podaril cvet dekletu,
Zagrizti se v vsak košček vsebine, cvet cvetov - ljubezen!
ni šlo brez miselne globine. ti si misli mu vlila
na papir čist, bel sveženj.
Hvala oddelku za znanje vse,
hvala za neformalne izkušnje, Ko so pili bratje iz vrčev,
hvala Štubidu, da si mi dovolil pisati, peli pesmi zmagoslavja,
pod tvojim peresom, drugim se razdajati. ti si dala jim junaštvo,
boj, pogum, svet brez vladarja.
Ko pišem zadnjo, sedaj verjetno že objavljeno pesem,
upam, da vam z njo novega zagona doprinesem. Ko je ulica vpila,
si ti ji moč vlila,
Moja vizija je, da pesniška zbirka v prihodnosti razsvetli me, ti si jo združila,
vendar do takrat je še čas, sedaj le lahko poudarim naglas: da je vraga dol zvalila.

Vedno sledite svojim sanjam Ko je uk želel razsvetljevati,
in če se kdaj zalomi, nič ne de. ko romantik hotel je jokati,
Nekje nova priložnost poraja se. ko so roke dvignile se iz teme ...
Ti si vsepovsod iz zemlje klila.
Ne bodite skromni, poskušajte vse kar vam srce poželi,
dokažite sami sebi in drugim, kdo ste vi. In, ko sem videl nje lepoto,
Življenje le enkrat se živi, k tebi sem prišel obupan,
in to lahko nenadoma izpuhti. da pomagaš najti mi vsoto
vseh besed, le nate upam ...
Zakaj bi se pretvarjali?
Zakaj se delali nekaj kar nismo, ... in sem pesnil o lepoti
če potem izgubili bi praktično svoje bistvo? njeni, in sem pesnil o grozoti

Nisem jaz lutka, ulice, in sem pesnil o ideji
Nisem igračka, ki nima tudi svoje volje. sveta, in sem pesnil o svodu neba.
Do sedaj mi je vse uspevalo več kot najbolje.
Neba.
Brez predaha in nenadoma so tu drugi časi,
Ti ubijajo in morijo moje misli pretkano, počasi. Zato ti danes jaz polagam pesem.
Tvoji verzi ulicam so moč.
Predala sem se jim,
pa čeprav so le za kratko zadovoljstvo. Tvoja nežnost očara vsako noč,
ki ob njej jo prespim presrečen.
Želim si delati za ljudi in z ljudmi,
a ugotavljam, da mi včasih ti, Ti sistem si brez vladarja,
nastavljajo hinavske pasti. ti ljubezen, ki podarja
Naj vsaj na tem mestu vedo,
vse, kar dal bi njej, prelepi.
da mi nikoli vseeno zanje ni bilo. Verz, beseda - vse! Vse se sveti.

,/^Špela Sanabor Tim Verstošek

32 Štubidu

RAZVEDRILO

Kako dobro poznam Evropsko unijo?

VODORAVNO NAVPIČNO

1. Katera je najvišja gora v EU? 2. Naslov EU himne?
8. Zastava katere države je na sliki? 3. Glavno mesto Slovaške?
11. Evropski ideali so: svoboda, mir in_. 4. Kaj je 9. maj?
13. Slovenska denarna valuta pred evrom? 5. Koliko let že imamo v Sloveniji evro?
14. Glavno mesto Estonije? 6. Slogan EU je: »Združeni v_.«
15. Priimek nemškega pesnika, ki je napisal EU 7. Katera je zadnja članica, ki seje priključila EU

himno. leta 2013?
16. Koliko zvezdic je v zastavi EU? 9. V kateri državi je sedež EU sodišča?
17. Evropska unija. 10. Simboli EU so: himna, Dan Evrope, Slogan EU

in_.
12. Najmlajša članica pri uvedbi denarne valute evro?

IESLI

Knjižno nagrado podeljuje založba: Pravilno sestavljeno geslo
Ime in priimek, e-mail: oddaj v knjižnici na našem
oddelku do 2. junija 2014 in
z malo sreče pri žrebanju te
bo pričakala lepa knjižna

nagrada.

y*Maja Praprotnik
Štubidu 33

STRIP

AZ 5tW b\Nt

Verjetno se bojijo vsega znanja, ki bi ga
diplomanti BINK prinesli v knjižnice.
FORA no, ne zameri :P Zakaj pa to

sploh študiraš, če te delodajalci ne cenijo?

Kaj misli, da Je Superman?

Imam znanje in diplomo iz bibliotekarstva, želim si
delati v knjižnici, poln sem inovativnih idej in ne
bojim se novih tehnologij, ampak jih uporabljam in
razumem njihove prednosti. Zadovoljni uporabniki
knjižnic mi pomenijo smisel življenja.
Jaz sem BINK!

34 Štubidu

1

Foto:

Urška Levstek
Katja Maček
Vanja Jazbec
Neža Molnar

Barbara Kroflin

ideal ali resničnost? J).jska knjižnica v Cerkvi sv. Jurija v Piranu ^ O

of* dr Polono l///Jr.2 IS cu *
zadovoljstvo s sistemom Biblos *g>
cn) Um
;i" Strokona ekskurzija v Maribor 2014 s Mw
®U
i: Jaz sem BINK
nentar o odpadlem tednu predavanj ® 6

n knjigotržceva'
ecenzija: Zgodovina branja'

77peste: strokovna ekskurzija i/ v tujino 20N

a gremo na Ceško!|
prevzela založbo Mladinska knjiga >

dnico Irmo Kukovič
akladov: Kapiteljska knjižnica v Cerkvi sv. Jurija v Pirai

ir: od športnice do bibliotekarke in profesor

eminarskih nalog: brucev p
lanie nnnraha in rarinunlistvn $ stalen