test flip

LETN. 1, ŠT. 3, 2018 Človek v svojem najglobljem bistvu ni zgolj racio­
nalno bitje, temveč so mu lastni tudi akti volje in
Humanistična poljudnoznanstvena revija ob­čutenja kot konstitutivni deli njegove notranje
enotn­ osti. Lahko bi rekli, da človek samo na biološ­
Odgovorni urednik: Domen Rajh ki oz. telesni ravni že je, medtem ko na duhovni ravni­
Uredniški odbor: Manca Švara, samemu sebi predstavlja nalogo; ne toliko v smislu, da bi du­ha
Aleksandra Šestir, Mojca Trtnik moral šele pridobiti, temveč v smislu, da ga mora sprejeti oz. uresni­
Oblikovna zasnova: Studio Alef čiti. Človek torej v aktualnosti šele mora postati to, kar po svoji biti
Oblikovanje: Manca Švara vselej že je. Bistvo in hkrati naloga posameznika se kaže v dose­
Lektorica: Mateja Bartol ganju svojskosti oz. samo-opredeljenosti v smislu biti sebi-laste­ n.
Le na ta način je zmožen gojiti pristno vedrino duha, ki se odraža v
Oglasno trženje: [email protected] zmožnosti čuditi se in biti spontan. Vendar pa je novodobni subj­ekt
Naročila revije: Jure Jelen na žalost postavljen pred precej težko nalogo negovanja vedrine
tel. 041 574 708 duha oz. univerzalne volje do življenja. Zaradi naraščajočega nem­ ira
Spletno naročanje: www.hermes.ipal.si in nelagodja je pogosto prikrajšan za doživetje tistega občutka
E-pošta: [email protected] blaženosti, ki se porodi v posamezniku, ko se začne zav­ edati
dejstva, da v svojem bistvu človek ni samo »animal rationale« temveč
Izdaja: Hermes IPAL, Miklošičeva tudi »animal metaphysicum« oz. bitje potreb. Premagovanje teg­ a ne-
ulica 36, 1000 Ljubljana lagodja se kaže v poskusu ohranjanja dinamične naravnanosti do
Direktor: dr. Matjaž Regovec sebe in do sveta. Ravno v zmožnosti doseganja takšne drže se
Tisk: DEMAT d.o.o., Stegne 3. namreč človek razlikuje od predmetov, saj se je v svoji »odprtosti
1000 Ljubljana v svet« zmožen izraziti kot bitje, ki poseduje duha. Osrediščenje
posameznika se torej ne zaključi na ravni človeka kot individual-
Cena posameznega izvoda: 4,95 EUR nega bitja. Le posameznik, ki deluje iz pristne »samopripadnosti«, je
namreč zmožen vzpostavljati avtentičen odnos tudi do sveta in drugih.
Naklada: 1000 Eksistenčna odprtost v svet predstavlja najtemeljnejšo obliko člove­
ISSN: 2591-0930 kove svobode ter akta spontanosti, s katerim lahko človek zavrne
predstavo o sebi kot zgolj rezultatu biološke kreacije. V preseganju
© Hermes IPAL. Vse pravice pridržan­ e. meja odnosa do sveta (v smislu naperjenosti samega sebe kot subjek-
Noben del te publikacije se ne ta do sveta kot objekta) posameznik doseže izpraznjenje lastne zaves-
sme reproducirati, shraniti v spominskih ti vsakršnih vnaprejšnjih predpostavk, zaradi česar se odpre prostor, ki
sistemih ali posredovati v kakršnikoli ga lahko napolni duh. Človek se na ta način kaže kot dinamično bitje
obliki v elektronskem, mehaničnem, eksistence, ki ga je nemogoče popolnoma določiti s pomočjo razuma,
fotokopirnem zapisu brez predhodn­ ega saj je v svojem bistvu neulovljiv in neopredeljiv.
pisnega dovoljenja založnika.
Domen Rajh, odgovorni urednik

»Človek se na ta način kaže kot dinamično

bitje eksistence, ki ga je nemogoče popolnoma

določiti s pomočjo razuma, saj je v svojem

bistvu neulovljiv in neopredeljiv.«

1 Uvodnik
4 Aleksandra Schuller: Telesno gibanje kot razkrivanje sebstva
11 Poletni solsticij – Vračanje v izvir naših čustev
12 Jure Vuga: Notranje svetleče telo kot svetilka sveta
16 Maja Jarc: Lonja in snežak – Zgodba iz aktivne imaginacije
22 Intervju z dr. Jožefom Magdičem: Duhovnost je manifestacija duše skozi telo
28 Šeherezada Kranjc: V iskanju resnične modrosti – Proces osvobajanja prime materie
30 Mia Južina Žagar: Sonce bo zjutraj znova vzšlo
35 Aleksandra Šestir: Idealiziranje in iluzija o harmoniji
39 Lucija Logar: Motovilka in notranji svet travme
43 Retrogradni Mars – Ali izbrana pot resnično vodi do želenega cilja?
44 Monika Benčina: Skrivnosti človekove duhovne skrinjice
48 Sándor Ferenczi: Spiritizem
50 Manca Švara: Srečko Kosovel, pesnik kozmosa
57 Retrogradni Merkur – Ali življenje nadziramo ali ga ljubimo?
57 Portret filozofa – Ludwig Feuerbach, samocentrični interpret duha
61 Aleksandra Šestir: Cikli Sonca in Lune – Poletje 2018

Piše: dr. Jure Vuga

NOTRANJE SVETLEČE TELO

KOT SVETILKA sveta

Vstop v polje duha je temelj sleherne ustvarjalnosti. Duh je to, kar okusu daje kvaliteto, kar
zažari v barvi, kar podeljuje konsistenco in viskoznost vodi, kar omogoča zaznavo dotika.
Brušen temni dragulj biva v jedru biti, njegove zrcalne površine odsevajo stvarstvo. Kadar ga od
bližje pogledam, se razlije v vesoljni potop: kajti ni kamna, kraja, ne bitja, katerega ne bi orosil in
napojil s svojo limfo.

12

Ta starodavni dragulj, to temno brez­­- moram, da nisem sam gospodar v zunanjem svetu neprestano prepoz-
brežno morje, zaobrnjeno kot ne­ svoji hiši! Najprej se moram kot ose-­ nava sorodnosti, ki jo napeljujejo na
skončni vozel v lastne nepredirne ba »dezintegrirati«, da se lahko »ek- poglobljeno razumevanje sebe v
globine, vselej – kot omphalos ali spandiram« v neskončnost. aspektu individuuma in v aspektu
pop­ ek sveta – počiva v središču kozmosa. Jung bi rekel, da se brez
stvarstva. Središče biva v duhu kot V jedru življenja je nekaj nera­ vzročne povezave nepsihično ob­
duh biva v središču, od koder sveti zložl­jivega. Tudi znanost ni kos temu naš­­ a kot psihično in psihično kot
navzven, torej vase, saj ni ničesar, izzivu in ji vsakič spodleti, ko skuša nepsihično. Se bolj čudi pes roži,
kar bi bilo izven njega. Vse je dele- opredeliti, kaj je zavest. Sodobne jaz psu ali roža meni, tako spokojna
žno središčne lege in »vse« biva v mat­erialistične znanstvene teorije jo in večna v svoji neomadeževani le­-
središču. Nikoli se ne premakne dlje pojasnjujejo kot senco ali odsev ke­ po­ti? Koliko se lahko intuitivnemu
od središča. Da se je os izmaknila in mičnih reakcij v našem centralnem človeku o njem samem razodene ob
koleba, preden se znova vrne vanj, je živčnem sistemu ali kot tako imeno- kontemplaciji metaforične zvez­ e
zgolj iluzija. Nikolaj Kuzanski je nara- van »epifenomen«. Vendar od kod med človekom (oz. dramo človeške
vo Boga opisal s prispodobo »sfere, vznikne zavest? In če ni prisotna že eksistence kot inkarnacije luminoz­
katere središče je povsod, obod v mineralih, rastlinah in živalih, kako nega delca) in plamenom sve­-
nikjer«. Nešteto je vhodov v nevidno se je »na lepem« vzpostavila pri člo- če, lotosovim cvetom, ki izrašča iz
mrežo. Dokler smo živi, je najbližji veku? Zavest je transverzalen po- kalnega ribnika, ali alkimistično ana­-
v srcu: presečišču transcendence jav. Kot uči budizem, nam naše an­ logijo z destilacijsko posodo, v ka-
in imanence. Svoj gejzir nosimo s trop­ ocentrično stališče zamegljuje teri vre materia prima na razbeljeni
seboj po svetu, kamor koli gremo. pogled. Skozi človeške oči ptica peči.
Kamor koli pridemo, je neprimerno samo sebe zre, kako jadra na nebu.
»pristnejše« kot na razglednici: bar­- Vse je povezano in vse govori o Azijske filozofije učijo, da je zu­
­ve zasijejo, okusi so polni, zazna- vsem. Spoznamo pa lahko samo to, nan­ja resničnost iluzorna, produkt
vamo neopredeljivo vzdušje kraja, kar je v umu. Psiha in njene vsebine nap­ ačnih predstav, ki jih tvorimo na
njegov genius loci, postanemo del ponujajo edino resničnost, ki nam je podlagi efemernih čutnih zaznav.
njegovega polja, ki nas ogrne. Tako dostopna. Naše vedenje o naravi se Drev­esa, hiše in avtomobili se nam
smo vselej znova premično središče je porodilo kot iskra navdiha, ki jo je ne zdijo prav nič iluzorni! Z vsemi čutili
lastnega nepremičnega bistva. Ni zunanja narava prižgala v globinah in tudi z znanstvenimi inštrumenti jih
treba hoditi daleč in se poditi po človeške duše. Ker je sama psiha lahko zaznamo, kar nedvomno po-
daljnih celinah, ne iskati eksotičnih del narave in ji vladajo isti zakoni, v trjuje njihovo objektivno prisotnost.
resnic, saj modreci potrjujejo: »V vsa­
kem vodnjaku je ista voda«. »Soočenje s sebstvom je za

Um je plamen, ki se napaja iz

jaz pogosto poraz. Zavedati sepolena-fizičnega telesa
Glede razmerja med duhom,
umom in telesom Nisargadatta Ma­-

moram, da nisem sam gospodarh­ ara­ j ponuja slednji uvid: Um je pla­-
men, ki se napaja iz polena-fizičnega
telesa. Vendar kdo je živa prič­ a,

v svoji hiši! Najprej se moram kotki uživa v ognju? Odgovor je ne­iz­-
gov­ orljiv, čeprav ga slutimo. Ko Ko­-
sovel piše o elektriki, ki bo požgala

oseba ‘dezintegriratiʼ, da se lahkomehanizme in je za mehanike »pa­
radoks«, zajema iz lastne slutnje
živega duha. Soočenje s sebstvom ‘ekspandiramʼ v neskončnost.«
je za jaz pogosto poraz. Zavedati se­

1313

ZGODBA IZ AKTIVNE IMAGINACIJEPiše: Maja Jarc, Router pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo (IAAP)

LONJA INIlustracija Trina Čuček Meršol
SNEŽAK

16

22

Duhovnost

JE MANIFESTACIJA
DUŠE SKOZI TELO

Pogovor z dr. Jožefom Magdičem, nevropsihiatrom in jungovskim psihoanalitikom, o njegovih
pogledih na pojem duha, o razmerjih, v katerih se ta poraja v odnosu do osnovnih jungovskih
pojmov (ego, sebstvo, arhetip), ter o pomenu negovanja lastnega duha za doseganje temeljnega
občutka svobode.

Ker se zdi, da pojem duha – kljub posameznikovega duha, ki kot iz­- stavno izgubi voljo, zmožnost biti Pogovarjal se je: Domen Rajh
večtisočletnemu miselnemu toku vor, temeljen za spontanost, omo­ spontan, kar posledično vodi v ob­
in prizadevanjem po enovitem de- goča ohranjanje občutka svobode čutek ne-svobode.
finiranju – še dandanes ostaja »ne- v vseh obdobjih življenja. Jungova
osvojljiva trdnjava« oziroma ostaja psihologija se zelo ukvarja z notra- Kako torej lahko negujemo last­ne­
v veliki meri odvisen od osebnega njim otrokom, tako arhetipskim kot ga notranjega otroka oz. na kak­
doživetja in/ali odnosa posamezni- razvojnim. Destrukcija notranjega šne načine nas ta najpogosteje
ka do sveta, bi najin intervju želel otr­o­k­ a je namreč lahko zelo prob­ le­ pos­ kuš­­ a nagovarjati?
začeti z na videz preprostim vpra- ma­tična, saj se pogosto izraža v raz­
šanjem: Kaj je po vašem mnenju ličnih oblikah psihopatologij. Eno­ ­- Notranji otrok se pogosto simbo­
duh oz. kaj predstavlja duh? stavno rečeno: če se ubije notra­ lizira v našem sanjskem procesnem
njega otroka, potem pride do du- do­gajanju. Notranja deklica ali no­-
Če izhajam iz sebe, lahko rečem, ševn­­ ih motenj, ki imajo težo v smis­- tranji fantek v svojem bistvu pred­
da zame duh vsekakor predstavlja lu klasične psihiatrije, ki so torej stavljata neke vrste življenjsko dre-
nek princip vitalnosti, ki pa ga je op­ re­deljene kot osebnostne, du­šev-­ vo v subjektu; v subjektu, katerega
treba ves čas negovati. Negujem ne motnje. Depresija je na primer »živost« se v vsakdanjem življenju
ga lahko tako, da skrbim za svojega ena­ iz­med takšnih zelo pogostih pogosto kaže v obliki nekakšnega
notranjega otroka (»puer aeternus« mot­enj. To je tisto, ko je človek pri tri­- kljubovanja zobu časa, v smislu, da
pri moškem in »puella aeterna« pri des­ etih letih že seneks. Ko eno­- imaš določene življenjske cilje ter
ženski), ki je eden ključnih vidikov da na splošno ohranjaš duhovno

23

Piše: mag. Manca Švara Portret umetnika

PESNIK KOZMOSA

Srečko Kosovel

(1904–1926)

54 54

Srečko Kosovel se je rodil 18. marca romanistiko in slavistiko, počasi pa je kušnji ter breznom, ki sledi, ker je
1904 ob 22:10 v Sežani. Njegov oče pridobival tudi na pesniškem slovesu ta ideal redko dosegljiv, zaradi če­-
je takrat služboval v Sežani kot uči­ in postajal politično aktiven socialist sar tem pričakovanjem skoraj ved­
telj in družina je bivala v zgornjih pro­- v času fašizma, ko je zato, da je odšel no sledi razočaranje v realnem, ma­-
storih šole, kjer se še danes nahaja na študij v Ljubljano, moral prečkati terialnem svetu. Kosovel je svojo du-
spominska soba pesniku v čast. An­- strogo mejo med Italijo in Kraljevino hovnost zagotovo izražal s pisanjem,
ton Kosovel, Srečkov oče, je bil po­ SHS. svojo notranjo razklanost pa zelo
nosen Slovenec, ki se ni podre­jal no-­ do­b­ro povezal z arhetipom umet­ni-­
benemu filozofskemu in politične- Vendar obstaja še njegov notran- ka kot družbenega puntarja, ki se
mu sistemu. Ni čudno, saj je pri­- ji, duhovni kozmos, ki je globok, ne­- upira krivični vladajoči diktaturi ča­-
padal psihološkemu tipu strelca, s skončen, trpeč in osamljen. »O za-­ sa. Dragocena je njegova misel mla­-
konjunkcijoLuneinUranavDvojč­ kih. kričal bi, da bi odmevalo vse do dega človeka, ki nam daje upan­je
Težave je imel tako v času avstro- gora, od gozdov, od dolin, pa se bo­- še za vse prihodnje mlade rodove:
ogrske oblasti kot v obdobju fašiz­ jim, da sam bi ostal s potisočerjeno »So ljudje, ki žive od mrtvih idealov.
ma, saj je bil brezkompromisen in-­ praznoto.«1 Kosovel zelo pretanje­- Iz njih sesajo moč kakor iz mrličev.
telektualec, rodoljub in kulturnik, ki no opisuje odtujenost v razč­ lo­ Pravijo: mladina je brez idealov.
je svoje otroke vzgajal v duhu upor- večeni družbi in je v tem zelo ak­ A ti ljudje se motijo. Mladina ima
ništva in borbe za svoje ideale. Leta tualen, saj bi ga zlahka povezali s ideale. Ima nove, velike ideale, ide-
1925 ga je fašistična oblast prisilno stanjem v današnji družbi. S psiho­ ale bodočnosti, ideale nerojenega
upokojila in družina je tako ostala loškoastrološkega stališča bi to no­- življenja.«2
brez strehe nad glavo. V tem času tranjo osamljenost lahko povezali
so s pomočjo vaščanov zgradili hišo z izmuzljivim arhetipom Rib in hre­ Lirično je torej ta notranji kozm­ os
v Tomaju, kjer še danes stoji Koso­ penenjem po neki višji, duhovni iz-­ sestavljen iz podob črnega bora,
velova domačija.

Srečkov zunanji kozmos je tako ni­-
hal med mestom in podeželjem. Obo­-
ževal je Kras, ga opisoval najprej im­-
presionistično, nato pa vedno bolj
modernistično, v duhu umetniških in
literarnih gibanj z začetka 20. stole-
tja. Bil pa je tudi meščan, vzgojen v
duhu kozmopolitskega Trsta s konca
19. stoletja in začetka 20. stoletja, ko
je bilo tam vrelišče različnih kultur in
umetniških gibanj. Njegova rodbina
je bila zelo angažirana tako v lite-
rarnih kot glasbenih krogih in lahko
bi rekli, da so bili v Srečka položeni
veliki upi glede umetniškega samo-
izražanja (natančna konjunkcija Son-
ca in južnega vozla v Ribah v 5. hiši).
Verjetno je pomagalo tudi, da je imel
devet let starejšega brata Stanota,
ravno tako pesnika, s katerim sta se
spodbujala in skupaj pesniško rasla.
Srečko je tako v relativno hitrem času
postal priljubljen med svojimi vrstniki
v Ljubljani, kjer je študiral filozofijo,

55

Portret filozofa

SAMOCENTRIČNI INTERPRET DUHA

Ludwig Feuerbach

(1804–1872)

58

Ludwig, sin uglednega bavarskega

pravnika, se je sprva namenil štu-­

dirati teologijo, vendar se je navdu-

šil nad Heglom in prestopil na filo-

zofsko fakulteto. Začutil in živel je

nasprotje med teologijo in filozofijo,

in s tem nasprotjem se je ukvarjal

skoraj ves čas svojega ustvarjanja.

To je čas, v katerem so med drugi-

mi delovali tudi France Prešeren,

Søren Kierkegaard in Karl Marx.

V svojem poglavitnem delu Bis-

t­v­ o krščanstva se Feuerbach ukvar­-

ja s temeljno pretvorbo krščanstva

v antropološki filozofski nauk. Feue-

rbach je v tem smislu eden najpo-

membnejših novoveških filozofov.

Kr­š­ čanski nauk, ki za novoveškega

filozofa v splošnem ni več tudi nje-

gov življenjski nazor, prenese ne­po­-

sredno na človeka in njegovo bit.

Nje­gove rešitve temeljnega vpra-

šanja, kako v modernem smislu razu-­

meti krščanstvo in njegovega duha,

so tako izvirne in privlačne, da so ga

že v devetnajstem stoletj­u navduše-

no brali tudi mnogi pre­prosti, manj

izobraženi ljudje – delavci, kmetje, Skratka,krščanskisrednjeveškidua­- samo element ognja v svoji stalni

gospodinje in drugi. lizem kozmosov (tostranski in on-­ (fiksni) kvaliteti, ki ga v zodiakalnem

Ludwig Feuerbach je kot samo­- stranski, v katerem vlada oče-stvar­- smislu predstavlja znamenje Leva, v

cent­rični intuitivec – psihološko- nik­-bog) se prenese na dvojnost in psihološkem kontekstu pa psiholo-

astrološko gledano ima v ognjenem­ dvodimenzionalnost človeka same- ški tip samocentričnega intuitivca.

fik­snem arhetipu Leva kar tri oseb­ ga in njegovega psihološko-duhov- »Božja zavest je človekovo sa­-

ne planete – neverjetno enostavno nega ustroja: poleg človeka kot ego­- mo­z­ avedanje, spoznanje boga je

pojasnil, kje se od novoveškega za- zavesti obstaja tudi njegovo globlje člo­vekovo samospoznanje,«3 nada-

tona krščanskega onstranstva na­- bistvo, ki pa je za Feuerbacha tudi ljuje Feuerbach. S tem ponovno

prej skriva tisti najvišji in vsemogoč­ njegov bog. Ta »bog« pa ni več po­kaže, da je »bog« notranji in da

ni: »Bog ni nič drugega kakor bis­- »gosp­ od«, temveč postane člove- s tem, ko človek prepozna boga, v

tvo človeka.«1 Bog torej človeka več kovo, to je njegovo lastno bistvo. resnici lahk­ o prepozna zgolj in pred­-

ne ustvarja, temveč ga lahko prepo- Antropocentričnost boga je seveda vsem – sa­mega sebe. Feuerba-

znamo zgolj kot človekovo notranje lahko utemeljil samo nekdo, ki mu chovo psihološ­koastrološko Son-

središče: »Absolutno bistvo, člove- individuacija pomeni izvirno, iz niče- ce ni samo v Le­vu in niso vsi sa-­

kov bog, je njegovo lastno bistvo.«2 sar porajajoče se nastajanje duha mocentrični intui­tivc­­ i tudi dejansko

Takšna opredelitev pomeni, da je – duha, katerega osnovni arhet­ip-­ ubesedili tistega, kar so do­gnali

središče novonastajajočega Feue- ski simbol je element ognja v svoji in nato v življenju s svojim duhom

rbachovega notranjega kozmosa, najbolj središčni, osredotočeni in tudi utelesili.4 Pom­ e­mb­ no je raz­ u-­

jungovskorečeno,lahkosamočlov­ e­- iz samega sebe izvirajoči kvaliteti. meti, da je Feuerbac­ ho­ v­ o psiholo-­

kov globlji jaz, to je njegovo sebstvo. To pa je, arhetipsko gledano, lahko š­koastrološko Sonc­ e dev­ etohišno,

59

Piše: Aleksandra Šestir

CIKLI SONCA
IN LUNE –

PRVI KORAKI V INTEGRACIJI DUŠE

6. 6. 2018 (7.30) ZADNJI KRAJEC skušali ta čustva zanikati, se lahko v njih simbolično
na 15°59’ Rib utopimo, ker ne zmoremo dihati oz. izmenjavati ener­-
gije s svetom. Sonce v Dvojčkih je prav tako poudar-
Z venečim kvadratom Lune v Ribah na Sonce v Dvoj­- jeno z njihovim vladarjem Merkurjem, s katerim sta
čkih dokončujemo zgodbo majskega mlaja v Biku. zelo blizu skupaj. Dvojčka radovedno raziskujeta,
Izmenjava energije s svetom skozi pet zemeljskih dojemata svoje okolje, razmišljata in komunicirata
čutil, skozi dihanje ter gibanje misli in čustev predsta- o vsem mogočem. Če smo poplavljeni z neprečiš-
vlja proces delovanja spremenljivih znamenj. Zadnji čenimi čustvi, ne zmoremo živeti v tem trenutku in
krajec v Ribah odplakuje, izpira odvečno energijo, v tem okolju, tako kot bi Dvojčka želela. Zato je še
ki se je akumulirala v zavest, tako prečiščuje nako- toliko bolj pomembno, da v sledečem tednu skuša-
pičena čustva, širi ljubezen skozi sočutje, naša duša mo te čustvene vzorce prepoznati in jih osvoboditi
pa se osvobaja. Namen te Lune v Ribah poudarjata iz svoje podzavesti. Tako bomo lahko bolj lahkotno
njen vladar Neptun, s katerim sta v konjunkciji, in in igrivo začeli nov cikel Lune in Sonca – mlaj v
njen tradicionalni vladar Jupiter, ki iz globin Škor- znamenju Dvojčkov.
pijona tvori trigon na Luno. Skozi prag zavesti se
preliva voda, velika poplava, ki predstavlja intenziv- 13. 6. 2018 (8.40) MLAJ na 22°44’ Dvojčkov
no čustveno doživljanje sveta. Odprimo vrata temu
pragu zavesti in spustimo ven vsa čustva, povejmo, Začenjamo razgiban, družaben in komunikativen
izrazimo se, jokajmo se, solze čistijo dušo. Če bomo me­sec, katerega namen je, da se skušamo povezati

61

pa ne vemo zakaj. Vzroki za tako počutje se kažejo in Lune tako nakazuje na integracijo, ozaveščenje re-
v nerazčiščenih zadevah iz preteklosti, v čustveni zultatov delovanja Saturna in Urana, ki delujeta bolj
pogojenosti, ki nas ima pod nadzorom. Reševanje na družbeni, kolektivni ravni. Spoznamo lahko, kje
tako globokih skrivnosti pa je težko in boleče, a nas smo omejeni in kje želimo napredek ter koliko dela
končno nagradi z bogastvom duha. in požrtvovalnosti je potrebno za to. Zaradi Lune v
Ribah je možna pretirana idealizacija, slepo zaupan­
26. 8. 2018 ŠČIP na 3°12’ Rib je v nekaj, kar bi nam utegnilo na dolgi rok škoditi.
Razočarani smo lahko, če na koncu ugotovimo, da
Zelo močna polna luna v Ribah, saj je v konstelaciji smo bili le žrtev neke iluzije. Pomagata nam lahko
“zmaja”. Sonce v Devici izpolnjuje veliki trigon s Sa- razvita intuicija in sočutje, ki ju integriramo v svoje
turnom v Kozorogu in Uranom v Biku, ta dva pa sta vsakodnevno vedenje s tem, ko delamo – na sebi.
povezana v sekstil z Luno v Ribah. Opozicija Sonca

Naslednja številka revije Anima
bo izšla 1. 9. 2018.

Tema naslednje številke bo »ARHETIPSKA PODOBA
ŽENSKOSTI«. Do takrat pa vas vabimo, da nas spremljat­e
na naši Facebook strani kjer za vas vsakodnevno
p­ ripravljamo zanimive objave s področja psihološke
astrologije, filozofije in drugih humanističnih ved.

LETN. 1, ŠT. 3, 2018

CCEENNAA: :43,9,955EeUuRr

Humanistična poljudnoznanstvena revija
Maja Jarc

Lonja in snežak (Zgodba iz aktivne imaginacije)
Lucija Logar
Motovilka in notranji svet travme
Jure Vuga
Notranje svetleče telo kot svetilka sveta
Aleksandra Schuller
Telesno gibanje kot razkrivanje sebstva

Prvi prevod v slovenščino
Sándor Ferenczi:
Spiritizem

Duhovnost jeIntervju z dr. Jožetom Magdičem
manifestacija duše skozi telo

64