Covidova prometna knjiga

Covidova prometna knjiga.

Šolsko leto 2020 - 21 se bliža koncu. Prebrodili in preživeli smo ga na dosti
načinov: doma, od doma, v šoli, kombinirano in včasih tudi malo izgubljeno.
Zoom je bila zelo pogosta beseda. V likovnem jeziku bi rekli: najprej je bila slika

in nato je ni bilo več.

1

2

Pomembno je bilo imeti dobro tehnično opremo:
računalnik, telefon, zmogljivo in delujočo kamero,

...

3

Profesorji so preverili prisotnost, dijaki so spremljali pouk,
komunikacija je stekla, maili so olajšali dogovore o učnih

obveznostih...

4

Nekatere je bilo potrebno še
malo počakati; saj veste kako
je, če je postelja v bližini ,...

Trajalo je dalje kot smo
pričakovali. Po nekaj mesecih
dela in učenja doma je bila
lokomotiva pred Prometno
šolo le še oddaljen spomin.

5

Virus ni nikomur prizanašal. Bili smo
zaprti med štiri zidove, prepuščeni lastni
iznajdljivosti in volji. Smo se tudi trudili,
učili, delali, včasih pa enostavno nismo

več zmogli.

6

Zima je bila dolga, pusta
in temačna. Tudi mi smo

včasih bili takšni.

7

8 Strmeli smo v zvezde, gledali v

telefone, sanjarili o soncu, smehu ...
medtem, ko so pred "učilnico"
samevali prazni stoli.

Proti pomladi so sporočila, ki smo jih prejemali od
učiteljev postajala vedno bolj nejasna: gremo v šolo ali pa
tudi ne, morda bomo teste pisali v šoli, če ne v šoli pa na

daljavo, ... ufff.
Razmere so napovedovale nevihto.

Res smo bili razdvojeni.

9

10

ZADNJI VLAK ?

Smo si želeli iti v šolo? Smo. Še dolgo
po zaprtju smo si želeli iti v šolo.

Zadnje čase pa tudi ne več. Navadili
smo se udobja in strah nas je bilo
kopice testov in drugih ocenjevanj, ki
so se prestavila na čas pouka v šoli.

11

? 12

Včasih se v glavi vse zmeša:
kadar si pustimo vse za zadnji

dan, ko nas občutek za
organizacijo pusti na cedilu, ...

Saj ni bilo vse tako črno. Za
sprostitev smo hodili na sprehode,
se malo ukvarjali z ustvarjalnostjo,
počeli neumnosti, kršili omejitve in

se včasih delali, da covid-a ni.

13

14

Pomagala je tudi družba bližnjih prijateljev, stik z
družino, pomoč sošolcev in misel na to, da za
vsakim dežjem posije sonce.

15

Naslednja postaja?

In zdaj smo zopet tukaj: še vedno malo
zaspani, v zaostanku z znanjem, rahlo
zmedeni, na telefonu, z dosti velikih količin
kave in ravno prav hrane, da preživimo 6, 7, 8

šolskih ur.

16

In malo obujamo
spomine.

17

Juztarčui nsčeeitmi!!!

Jkeožneecvs?ega

18

19

Še pelje.

Mora biti
konec!

20

1 23 45
21

22

Covidova prometna knjiga je nastala v sodelovanju z dijaki prvih
letnikov, ki so jo s svojim likovnim razmišljanjem pomagali
oblikovati in realizirati.

Hvala za ogled.