The words you are searching are inside this book. To get more targeted content, please make full-text search by clicking here.
Discover the best professional documents and content resources in AnyFlip Document Base.
Search
Published by sku, 2017-10-24 07:17:53

39_NK

39_NK

Začetek liturgičnega leta nam govori o prihodu Boga, 39 Pridite in boste videli!

ki je blizu in ki je hotel od začetka prehoditi človeško oktober -
december 2012
žSivrljeendjei,ndaebiknaastpeophoelnzomea in celostno odrešil.
nTaakvoastlaosvkrivhnoRstAGDospIAodoOveGgaNuJčIloŠveČčEen:ja

in začetek človeškega življenja tesno in

uPsrkvlaaijenndorupgoavesrzeadnaavznmoetsreacjue:dinstvenega Božjega
radijske katehezoedPrReIšČeAn.SjsI,kpeogsvaenčeančertmal.adim -

vodi g. Gregor Kunej s sodelavci

Benedikt XVI.
ISSN 1581-6834
»PrePIPana« kateheza
našakateheza Jaz sem vrata
Kdo je zame Jezus?
glasilo slovenskih katehetov, katehistinj in staršev
SLOVENSKI KATEHETSKI URAD

Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da KAJ SE DOGAJA
postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v
njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje
mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga

(Jn 1,12 –13).
ISSN 1581-6834 Pridite in boste videli!
Foto: p. Andrej Šegula
Foto: s. Aleša StritarUVODNIK3 msgr. Slavko RebecPojdimo naproti skrivnosti»PrePIPana« 3
SPOZNANJA »PrePIPana« kateheza ali »štrik«, božične noči, da bomo v Luči, kateheza ali
ki me vodi ki jo daje nebogljeni Otrok iz »štrik«, ki me
DUHOVNOST betlehemskih jasli videli – vero, vodi msgr. Slavko Rebec
SREČEVANJA 5 mag. s. Magda Burger ND upanje in ljubezen. Vse troje
Pridite in poglejte! naj bo naša trdna naveza tudi »Kaj bo sedaj drugače, ko imamo PIP?« me
KATEHEZA ob vseh katehetskih prizadeva- sprašujejo mnogi. Moj odgovor je vedno
VZGOJA 9 Miha Herman enak: »Ne vem.« Nekaj pa vem! Sedaj vsi sku-
Pogled na krovni dokument njih prihajajočega leta! paj vemo, kaj moramo storiti. Vse katehetsko
UTRINKI slovenskega pastoralnega načrta delo lahko »pretipamo« (sosedje bratskega
PODLISTEK pridite in poglejte s katehetski očmi Slovenski katehetski urad naroda bi rekli prePIPamo) v luči dokumen-
ta Pridite in poglejte.
17 Deborah Presser Velder Nedavno tega sem sodeloval na skavtski ak-
Jaz sem vrata tivnosti. Bila je noč. Odložili smo svetilke in
dobili nalogo, da prehodimo določeno pot po
24 p. Danilo Holc strmem gozdnem pobočju. V pomoč nam je
Kdo je zame Jezus? bila debela vrv, »štrik«, ki so ga voditelji raz-
peli med grmovjem in okoli dreves. Bili smo
28 Škof msgr. dr. Jurij Bizjak, predsednik SKU
Ne boj se, samo veruj! (Mr 5,36)

31 Rafko Klemenčič
Duhovna izkušnja in pot verev

33 Po nemškem besedilu neznanega avtorja
Razlaga adventnih »o-antifon«t

38 s. Mateja Kranjc HMP
Vzgoja za branje
pri predšolskih otrocih

40 Andrej Pivk
Delo z mladimi na ulici

45 Po resničnih dogodkih katehistinje Jelke Gozdar
Božična zgodba

46 Darinka Cvetko Šegota
Žive jaslice v dobovi

47 Alessandro Rocha
ČUTI GOVORIJO!
Vid, sluh, tip, okus, vonj, (intuicija)
v Jezusovi šoli

NAPOVEDNI KOLEDAR, PRILOGA

kateheza UVODNIK Tri temeljna predlagana načela mo v roke dokument Pridi- SPOZNANJA
katehezate in poglejte in ga res dobro
v temi, nismo videli tal pod nogami, drselo je pastoralnih sprememb so ka- poglejmo – tako od blizu, da Pridite in
in tla so bila blatna … Okoliščine so bile torej se bomo vanj vsaj malo za- poglejte!
nadvse neugodne, a vse skupaj je bilo dokaj kor brvi, nekoliko nezaneslji- ljubili. Prepričan sem, da je
preprosto. Prijel si za vrv, se je trdno držal in v njem kakšen stavek, ki je mag. s. Magda Burger ND
hodil ob njej. Vsi smo srečno prišli do konca. ve, a trdne. Predlagane niso, vreden naše očaranosti. Ne
Mar ni podobno tudi z našo katehezo? Tal, zaradi umetelnega zapisa, Oris nastanka krovnega
na katera bi pri katehizirancih naslonili da bi odslej vse delali drugače, temveč preprosto zato, ker dokumenta
oznanilo, ne vidimo. Pot do njihovih src je so povedi v tem dokumen-
strma. Obdaja nas noč verskega nezanima- ampak da bi Jezusovo oznani- tu odraz Božje volje, ki jo v Zunanji okvir
nja. Ob različnih priročnikih nam rado zdr- nekem trenutku prepoznava Mag. Branko Cestnik je v svojih odgovorih na vprašanje, za-
sne. Večkrat tavamo v temi neuspehov. Oko- lo prišlo preko prepada sodob- Kristusova cerkev, njegova kaj dokument Pridite in poglejte ni nastal takoj po Plenar-
liščine so torej nadvse neugodne, a vse sku- izvoljena nevesta na Sloven- nem zboru Cerkve na Slovenskem in zakaj smo nanj morali
paj je dokaj preprosto. Primimo za vrv, ki ne kulture do src ljudi, s ka- skem. čakati deset let, ponavljal: »Morda je bilo v času Plenarnega 5
so nam jo v obliki PIP-a ponudili naši škoje Bodimo podobni Samarijan- zbora Cerkve na Slovenskem in takoj po njem res še nekoli-
(prvi kateheti v vsaki škoiji), in ji sledimo. terimi živimo, in da bi ta srca ki, ki se je pri vodnjaku za- ko prezgodaj, da bi odločitev o razvoju strateških smeri – člo-
Oprimimo se je ne le z rokami, tudi ne le z pletla v pogovor z Jezusom. vek, solidarnost in nova evangelizacija – razdelali in prevedli
možgani, ampak s srcem. Še in še ga prebi- vstopila v zaupljiv odnos z Je- Sad tega pogovora je bila v pastoralno prakso.«
4 rajmo. Pustimo, naj nas prepriča, da so pre- njena zmožnost, da je pre- Vse ima svoj čas in dozoreti moramo za to, da obrodimo.
hodi res potrebni in tudi mogoči. Tri temelj- zusom. poznala svoje resnično sta- Sprehodimo se nekoliko po bližnji zgodovini. Poglejmo do-
na predlagana načela pastoralnih sprememb nje in ga sprejela. To jo je ta- gajanje II. vatikanskega koncila, petdesetletnico njegovega
so kakor brvi, nekoliko nezanesljive, a trdne. če, vzemimo iz nje, kar usmerja k izvirom, ko osvobodilo, da ji je sledila začetka obhajamo prav letos. Pri tem ne moremo mimo za-
Predlagane niso, da bi odslej vse delali dru- spodbuja poklicanost, gradi živa občestva, v cela vas. nimivega izraza, ki ga Slovenci v vseh teh letih nismo uspeli
gače, ampak da bi Jezusovo oznanilo prišlo odnosih krepi sočutje in pravičnost ter služi Stopimo kot Samarijanka v prav prevesti: aggiornamento.
preko prepada sodobne kulture do src ljudi, odpuščanju in spravi. Prepričan sem, da je te- dialog z vsebino dokumen- Besedo aggiornamento je bilo težko prevesti; vedno znova so
s katerimi živimo, in da bi ta srca vstopila v ga v naši katehetski vreči kar precej. In vse ta Pridite in poglejte. Po- jo razlagali in tako je Janez Pavel II. v prvi polovici osemde-
zaupljiv odnos z Jezusom. to lahko mirne duše uporabljamo še naprej. trpežljivo se pogovarjajmo setih let prejšnjega stoletja začel govoriti o novi evangelizaci-
Ste se kdaj igrali preprosto igro opazova- Ostalo pustimo v njej, saj ga v tem trenutku z usmeritvijo naših škofov. ji. Dobrih deset let je papež potreboval, da je besedo udoma-
nja? V veliko vrečo namečemo najrazličnej- na poti, na katero nas kličejo naši pastirji in Lahko se ji tudi čudimo in čil med duhovniki in verniki; tudi on je moral vedno znova
še predmete. Naloga vsakega igralca je, da s Pastir, ne potrebujemo – pa čeprav se nam je smo do nje nezaupljivi – kot razlagati, kaj si pod tem pojmom predstavlja. Vse do devetde-
pomočjo tipanja v vreči prepozna posame- doslej zdelo nepogrešljivo. Naj ostane tam, v Samarijanka. Le »pogovor« setih let ne moremo govoriti o teologiji nove evangelizacije.
zne predmete. Zmaga, kdor ugotovi največ vreči. Morda bo prišlo prav kdaj drugič. nas lahko pripelje do spo- Papež Benedikt XVI. je naredil praktičen korak naprej. Od
predmetov. Po pogumnem prePIPanju (če uporabim iz- znanja in sprejetja resnične- besede je prešel k dejanjem, od ideje k praktičnim rešitvam:
Prenesimo logiko opisane igre v katehezo! raz naših sosedov) kateheze bomo verjetno ga stanja v naši katehezi. To leta 2010 je ustanovil Papeški svet za pospeševanje nove
Vrzimo v veliko miselno vrečo vse katehet- ugotovili, da za pot k osebnemu srečanju s nas bo osvobodilo in sledila evangelizacije, ki ga vodi profesor in škof dr. Rino Fisichella.
ske priročnike, delovne zvezke, knjige, na- Kristusom in medsebojnemu darovanju v nam bo cela vas. No, zagoto-
črte, priprave in zamisli, uspele in neuspele ljubezni potrebujemo tudi nove pripomočke. vo vsaj skupina. To pa je že
ure, katehiste, župnike, otroke … In potem Seveda jih! Počasi jih bomo osnovali in pri- nekaj!
začnimo tipati. Ko bomo pazljivo pretipa- pravili: najprej katehetski načrt, potem pri-
li (sosedje bi rekli prePIPali) vsebino te vre- ročnike in pripomočke. Za to bomo potrebo-
vali nekaj časa, kar pa ne pomeni, da sedaj le
čakamo, kaj bo »priletelo od zgoraj«. Vzemi-

UVODNIK Živa občeKAstJvSEaDCOGeArkJAve in

kateheza6 razbral resnično okolje slovenskega človeka njihovi posamezni čla-
Foto: Arhiv SKUin ga povzel v poved: »Ker se je nekdanje kul-
turno poenoteno kmečko in tradicionalno ni bodo z novo apostol-
katehezaverno okolje močno spremenilo, tradicional-
na vernost ne more biti edino merilo in izho- sko gorečnostjo vabili in
V Rimu se je oktobra 2012 zaključila škofo- nosti in strukturah. Škoje v Rimu so pouda- dišče za pastoralno delo« (PZ 35). Zdi pa se,
vska sinoda o novi evangelizaciji. Po njej so rili, da »povabilo k novi evangelizaciji lahko da je moralo od ugotovitev Plenarnega zbora spremljali brate in sestre
škoje v svojem sporočilu za javnost napisa- prevedemo v povabilo k spreobrnjenju.« do uresničitve enega njegovih najpomemb-
li, da smo kristjani poklicani k premišljeva- nejših sklepov spet preteči dovolj časa – de- k osebni veri, k osebnemu
nju o svoji vlogi v svetu, da zremo v Jezusovo Notranji okvir set let, da smo naredili konkretne korake in
obličje in še bolj redno prebiramo Sveto pi- Prvi širši način iskanja idej (morda najod- so škoje izdali krovni dokument z naslovom srečanju s Kristusom kot
smo. Kot so nekatere delne Cerkve že dejale, mevnejši) v Cerkvi na Slovenskem v zadnjih Pridite in poglejte. S tem so enovito izrazili
je prišel čas, da Cerkev pozove svoje krščan- petdesetih letih in gotovo edini v samostojni svoje stališče, da se nova evangelizacija začne Odrešenikom človeka, da
ske skupnosti k pastoralnemu spreobrnjenju državi je bil Plenarni zbor. Zgodil se je 37 let v samem jedru Cerkve.
v misijonarskem smislu, tako v dejanjih kot v po II. vatikanskem koncilu. V členu 64 Skle- bi se drug drugemu lahko
strukturah.« Priče smo novemu izrazu »pa- pnega dokumenta Plenarnega zbora Cerkve O nastanku
storalno spreobrnjenje«, ki je novo v misel- na Slovenskem je zapisal svojo usmeritev z Pastoralni zbor je Cerkvi na Slovenskem na- darovali v ljubezni.
besedami: »Vse kliče po novem načinu, ka- ročil: »S posebno pozornostjo mora Cerkev
Povabilo k novi evangeli- ko biti kristjan in biti Cerkev. To je mogoče na Slovenskem načrtovati pastoralno delo. fovske konference.
ustvarjati le skozi spreminjanje sedanjih ži- Ta vidik smo v preteklosti preveč zanemarja- Naslov krovnega dokumenta slovenskega pa-
zaciji lahko prevedemo v vljenjskih, miselnih, vedenjskih in instituci- li, zato je danes toliko večja potreba po pasto- storalnega načrta je Pridite in poglejte. Vzet
onalnih vzorcev, za kar je potreben čas, pred- ralnih načrtih na vseh področjih cerkvenega je iz odlomka o srečanju Jezusa s Samarijan-
povabilo k spreobrnjenju. vsem pa sodelovanje vseh.« Plenarni zbor je življenja« (PZ 65). ko (Jn 4,1–42), natančneje iz vrstice 29: »Pri-
Po zboru je ostajala zavest o pomembno- dite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse,
sti načrta; pojavilo se je tudi nekaj posku- kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« Celo-
sov, kako ga uresničiti. Oblikovanih je bilo tno besedilo srečanja med Jezusom in Sama-
več komisij s to nalogo. Komisijo je najprej rijanko navdihuje Cerkev za novo evangeli-
vodil dr. Peter Kvaternik, potem dr. Silvester zacijo. Samarijanka se z Jezusom pogovarja,
Fabijan. Pomemben premik se je zgodil 21. ker jo on prej nagovori. Ko spozna, da je Je-
junija 2011, ko so se slovenski škoje zbrali v zus več kot le žejen popotnik, ko spozna, da
Repnjah na klavzurni seji. Br. Štefan Kožuh ve o njej stvari, ki si jih še sama komaj prizna,
je pripravil uvodno razmišljanje, nato pa so pusti vse in gre k svojim sovaščanom ter pri-
s pomočjo mag. p. Branka Cestnika škoje poveduje o čudovitem srečanju ob vodnja-
razmišljali o stanju Cerkve na Slovenskem in ku. V svojih sovaščanih prebudi zanimanje
o svoji vlogi v njej. Sklenili so, da ustanovi- za skrivnostnega tujca. Sovaščani pridejo, Je-
jo strateški svet, ki bo pripravil krovni doku- zusa povabijo medse in nato rečejo ženi (42):
ment za pastoralno načrtovanje v naši delni »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripove-
Cerkvi. Člane strateškega sveta za pastoralni dovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je
načrt so imenovali na 62. seji Slovenske ško- on resnično odrešenik sveta.«

SPOZNANJA SPOZNANJA

kateheza Namen dokumenta je izrazito kristocentri- li smo besedo »rane«, ker se zavedamo, da je Foto: Sonja Kamplet Rotar Pogled na krovni kateheza
čen. Natančneje in zgoščeno je izražen v toč- rana pojav, ki je ob primerni negi ozdravljiv, dokument slovenskega
ki 59: in ker vemo, da zdravilo obstaja – spreobr- pastoralnega načrta
»Živa občestva Cerkve in njihovi posamezni njenje in volja delati novo in boljše. Cestnik pridite in poglejte s
člani bodo z novo apostolsko gorečnostjo va- je maja 2012 v Družini zapisal: »Sinodalno katehetski očmi Miha Herman
bili in spremljali brate in sestre k osebni veri, dopolnilo, ki ga te dni piše Bog, govori o ra-
k osebnemu srečanju s Kristusom kot Odre- nah, zmotah in grehih v osrčju Cerkve. Je po- Foto: Dinko Bizjak Slovenski kateheti in katehisti imamo v pri- da imamo številne težave z urnikom, z disci-
šenikom človeka, da bi se drug drugemu lah- ziv k spreobrnjenju.« S tem pogledom smo si merjavi s kolegi iz sosednjih držav svojstven plino, s pripomočki. Premalo smo povezani s
ko darovali v ljubezni.« upali pisati. Škoje so nas ob redakciji doku- položaj. V javnem sistemu ne obstajamo, starši, ki pogosto ne spremljajo otrokove ver-
menta spomnili, da smo kritiki pozabili do- svojo vlogo pa uresničujemo kot duhovniki, ske vzgoje, in tudi duh časa ni naklonjen na-
Namesto zaključka dati številne pozitivne vidike, zato smo ob redovniki, redovnice ali kot laiki honorarno, šemu delu. Marsikje srečamo nekakšen »za- 9
Nekaj utrinkov »od znotraj« rane zapisali še naše prednosti. kar pomeni za skromno plačilo ali brez nje- kramentalizem«, površinskost, pomanjka-
Ob pripravi besedila o analizi stanja se ni- V odmev petim ranam smo oblikovali pet ga. Le redki laiki so v katehezi redno zapo- nje vere pri starših in seveda tudi pri otro-
smo mogli ustavljati samo ob statističnih po- možnih poti zdravljenja – pet pastoralnih iz- sleni. Tako se moramo prilagajati mnogim cih. Vzgojne težave v veliki meri čutimo tudi
datkih. Iz nas so privrele stiske in bolečina zivov, ki jih spremlja pet itinerarijev. Zgodilo spremembam šolskega sistema, urniku po- kateheti, čeprav gotovo manj kot učitelji, saj
ob stanju Cerkve doma in v svetu. Nismo ve- se je, da smo ob iskanju poti zdravljenja zace- sameznih šol, mnogim prostovoljnim dejav- navadno tistih najbolj motečih otrok ni k ve-
deli, kako bi jih ubesedili, ali sploh kaj reči in petali na mestu. V nekem trenutku se je vse nostim in (dobri) volji staršev. Čeprav delu- rouku.
8 napisati ali molčati in trpeti naprej. Pastoral- ustavilo, govorili smo vsepovprek in vsak je jemo neodvisno od šole, smo še kako vpeti Želje po spremembah na področju kateheze
ni pogled na zakrament sprave nam je odprl dokazoval svoj prav, hkrati pa nismo več ve- v šolsko in obšolsko dogajanje. Iz sila skro- so dolgotrajne. Vseskozi se z njimi ukvarja
oči: za odpuščanje ni dovolj, da premislim deli, kako naprej. Dokler se ni oglasil nekdo, mnih razmer, v katere so bili vrženi duhov- katehetski svet (urad) na škoijski in medško-
svoje stanje in se sklenem poboljšati. Nujno ki je dejal: »Morda pa bi morali moliti. Če ne niki pred šestdesetimi leti po izgonu verouka ijski oziroma slovenski ravni. Željam po pre-
je tudi, da se svojih grehov in napak spovem, vemo kam, če smo zagledani vase, moramo iz šol in Teološke fakultete iz Univerze, brez novi so skušali slediti tudi vsakoletni simpo-
zato bomo tudi mi spregovorili o ranjenosti pogled in srce usmeriti k Bogu.« Po kratki prostorov, učbenikov in kadrov, smo poča- ziji in zborniki predavanj, pa tudi učbeniki
naše Cerkve in iskali poti ozdravitve. Izbra- molitvi smo začutili Duha prenovljenja. Kot si zgradili svoj sistem, marsikje uredili zavi- in drugi katehetski pripomočki. Poleg redne
da je vse v najlepšem redu, je delo spet steklo dljive prostore, vzpostavili izobraževanje na prenove je potekalo veliko drugih formalnih
Foto: s. Aleša Stritar in oblikovali smo itinerarije. Teološki fakulteti, Katehetsko-pastoralni šo- in neformalnih posvetovanj. A zadovoljni ni-
Struktura strateškega sveta je ostala struktu- li, pripravili številne učbenike in druge pri- smo. Kar ne moremo najti prave smeri, vo-
ra Cerkve. V stari strukturi pa se je zgodil ve- pomočke. A če smo na področju organizira- lje in moči za odločne korake. Veliko je obe-
lik premik, ko je njen najstarejši član ob po- nosti in prostorov večinoma dosegli ustrezno tal Plenarni zbor (sinoda) Cerkve na Sloven-
raven, vemo, da so razmere na duhovnem in skem pred več kot desetimi leti. Kateheti smo
misleku, če prehitevamo, dejal: »Če ne bo- vzgojnem področju težavnejše. Vsekakor ču- v pripravi nanj veliko sodelovali tako v pogo-
mo tega naredili sedaj, bo vlak ponovno timo, da naše delo z mladim rodom ni lahko, vorih na dekanijski in župnijski ravni kakor
odpeljal. Zreli smo, čas je, da naredimo
korak v prihodnost.«
Vabim vas, da stopite na pot in kot eden
najpomembnejših udov izmed ozna-
njevalcev v Cerkvi berete dokument, ga
usvojite in naredite svoj korak v priho-
dnost, da bo Bog bolj poznan in čaščen
tudi na naših tleh.

SPOZNANJA NOKVAJSSPEODZONGANAJA

tudi pri nastajanju sklepnega dokumenta.kateheza lih oziroma na policah, premalo smo ga čuti-
Okrog petdeset členov tega dokumenta je ne- Foto: p. Andrej Šegulali v življenju. Prav tako je bilo premalo ustre-
posredno, še veliko več pa posredno, pove- zne releksije načrta, saj je manjkala določe-
zanih s katehezo. Že tedaj smo zapisali ne- na služba, ki bi skrbela zanjo. Potruditi se še vedno pojmujejo kot skupino, ki potrjuje • Brez evharistije ne moremo živeti
kaj poudarkov in smeri, ki naj bi jim sledi- moramo, da se ne bo podobno zgodilo tudi župnikove zamisli, drugod ga skličejo le ob- Poudaril je temeljno vrednost evharistije v
li (glej Sklepni dokument Plenarnega zbora s krovnim dokumentom Pridite in poglejte. časno, npr. pred večjo slovesnostjo ali v pri- krščanskem življenju naših prednikov in 11
Cerkve na Slovenskem, Novi poudarki, čl. meru načrtovanja in izvedbe obnove cerkve- tudi nas samih.
349). O katehezi se je torej veliko govorilo, a Pridite in poglejte (PIP) nih stavb.
sklepi so zelo skromni – le trije neposredno Za letošnje pastoralno leto je predvideno, da Pomembna dogodka v zadnjih letih sta bi- • Prekinjen evharistični tok
omenjajo katehezo: v členu 345 je Slovenske- bomo dokument počasi in meditativno usva- la slovenski pastoralni dan (2008) in sloven- Življenje iz evharistije je osiromašeno, za-
mu katehetskemu odboru naročena izdelava jali, se ob njem pogovarjali ter začutili situ- ski evharistični kongres (2010), ki smo ju to je potrebna nova evangelizacija in ob-
katehetskega načrta; v členu 361 je omenje- acijo, v kateri smo, in jo v molitvi prinašali praznovali v Celju. Na prvem smo poglobili nova evharističnih temeljev. Potrebno je
na potreba posebnega oznanjevanja evange- pred Boga. Z navdihi Svetega Duha naj bi za- zavzetost za družino in življenje, množična obnoviti, sanirati temelje, na katerih raste
lija Romom; v členu 379 pa beremo naročilo čutili možnost in potrebnost osebnega in pa- udeležba in iskrena evharistična pobožnost evharistija: hvaležnost, skupnost ob mizi,
župnijam, naj poskrbijo za ustrezne verouč- storalnega spreobrnjenja. Drugo leto bomo na drugem pa sta pokazali, da kljub težkim poslušanje drugih, sodelovanje …
ne prostore. skušali najti ustrezne rešitve in jih zapisati časom jedro vernih bratov in sester ostaja tr-
Sedaj ne bomo ugotavljali, koliko smo ure- v pastoralni načrt škoij, župnij, redovnih in dno. • Nedeljska maša, naš vrhunec in vir
10 sničili zastavljene cilje. Upoštevajmo pa, da drugih skupnosti. Pri pisanju krovnega do- V pripravi na slovenski evharistični kongres V letih po slovenskem evharističnem kon-
se kaj rado zgodi, da zberemo modre misli, kumenta smo upoštevali Sklepni dokument se je zlasti na področju liturgije in sodelova- gresu bomo v naši škoiji veliko pozorno-
jih nekaj celo zapišemo v načrt, potem pa Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem nja pri sveti maši poživilo sodelovanje otrok sti namenili naslednjim štirim vidikom:
obležijo v predalih, mi pa ponavljamo isti (Ljubljana 2002) ter druge podatke, dejstva in odraslih, spodbudila pa se je tudi evhari- a) kakovostni katehetski pripravi otrok na
vzorec. Žal je Sklepni dokument Plenarnega in spoznanja. stična vzgoja pri verouku, povezanost s ta- prvo sveto obhajilo in s tem uvajanju v ne-
zbora Cerkve na Slovenskem obležal v preda- bernakljem in molitvijo. Mag. p. Branko Ce- deljsko evharistično slavje; b) skrbi za le-
Prvi del dokumenta: Stanje vere in občestva stnik je napisal pastoralno pobudo po kon- poto in sporočilno moč evharističnega bo-
Za letošnje pastoralno le- Sadovi plenarnega zbora Cerkve na Sloven- gresu, ki je bila natisnjena na koncu prilo- goslužja; c) češčenju svete evharistije izven
skem (členi 8–11) žnostne knjižice. V nadaljevanju navajam svete maše; d) spodbujanju duhovnikov za
to je predvideno, da bomo Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem je pri- njene temeljne poudarke. močnejšo osebno evharistično duhovnost.
nesel več sadov. V ospredje je postavil laika,
dokument počasi in me- dejavnega v majhnih občestvih, v katerih je • Solidarnost iz evharistije
zorel v veri in v njih postopno prevzel vse Odločitev za solidarnost, ki zaobjema tako
ditativno usvajali, se ob več pastoralne odgovornosti. Laiki z vodi-
teljskimi sposobnostmi in majhna živa obče-
njem pogovarjali ter začu- stva predstavljajo znamenja nove evangeliza-
cije. Skupaj z župnijskimi pastoralnimi sveti
tili situacijo, v kateri smo, (ŽPS) so se po Plenarnem zboru oblikovale
tudi druge skupine laikov. Nekateri podatki
in jo v molitvi prinašali so navedeni neposredno v PIP-u.
Pomemben sad PZ je dejaven ŽPS, ki ga naj-
pred Boga. demo v številnih župnijah. Ponekod ga sicer

SPOZNANJA SPOZNANJA
Foto: Sonja Kamplet Rotar
katehezavsakdanjo dobrodelnost kot krščansko vi- skupnost pa vse bolj dojemal kot njemu na- Ob tem seveda dobro vemo, da formalna pri- katehezaterim obredom in zakramentom bo pristopal
denje družbe, je tesno povezana s sveto ev- menjen servis. V skladu s porabništvom se padnost katolištvu ni dovolj, če je ne spre- in h katerim ne. Močno ga privlačijo zakra-
haristijo. Solidarnost iz evharistije se mora je uveljavljala permisivna vzgoja, medijska mljajo osebna vera v troedinega Boga, evha- menti, ki so podobni obredom prehoda (krst,
najprej videti pri sami nedeljski maši. So- in bralna kultura pa sta postali površni in ristična zavest, zakrament pokore in osebna prvo obhajilo in birma), ter blagoslovi, vse
lidarnost in sočutje do revnih, odrinjenih usmerjeni v zabavo. ter družinska molitev. Glede vere Plenarni manj pa je prisoten pri nedeljski evharistiji.
in ponižanih, ne glede na njihovo versko zbor ugotavlja: »Med religioznimi je precej Zavedamo se, da velik delež »izbirnih« ozi-
ali narodnostno pripadnost, bo v nasle- Zunanja pripadnost Cerkvi in osebna vera takih, ki nimajo jasnih predstav o Bogu raz- roma »oddaljenih« kristjanov vpliva na obli-
dnjih letih naši Cerkvi dala poseben evha- (točke 17–24) odetja in tudi ne o podobi Boga Svetega pi- ko pastorale in pristopanja k zakramentom.
ristično-političen pečat. Zunanja pripadnost slovenskega človeka sma. Zopet drugi, med njimi predvsem mlaj- Župnija je postala mnogim občasni servis za
Cerkvi v času po Plenarnem zboru ni bistve- ša generacija, težko verujejo v Jezusa Kristu- obrede in družinska praznovanja. Problem
Nadaljevanje sekularizacije (členi 12–16) no upadla. Cerkev je za dve tretjini Sloven- sa kot pravega Boga in pravega človeka ter v zakramentov je, da postajajo pozunanjeni,
Religiozni nemir, ki je zaznamoval devetde- cev matična verska skupnost, za večino pa to, kar je učil« (PZ 38). veliko priprav je posvečenih nepomembnim
seta leta prejšnjega stoletja, je stopil v ozadje vsaj pozitivna duhovna in moralna avtoriteta Tudi kateheti in katehisti smo slabo ozave- rečem, medtem ko za molitev in sveto mašo
in ni več tako očiten. Plenarni zbor je še pisal ter zaupanja vredna varuhinja tradicije. Sla- ščeni glede vsebine. Naši otroci nimajo veli- ni ne časa ne čuta. Problem predstavljajo tu-
o slovenskem človeku, ki »se na novo religi- bi dve tretjini mladih se prištevata med ka- ko znanja, a še manj imajo vere. Z našim ve- di neenotnost in različna merila za podelje-
ozno prebuja« (PZ 18), danes pa vidimo, da toličane. roukom je torej nekaj narobe. Kaj? vanje zakramentov, prehajanje iz ene župnije
je vse več duhovne brezbrižnosti, moralnega Na Slovenskem smo v paradoksnem polo- Slovenci sodimo med evropske narode, ki v drugo …
12 relativizma in ideološke razdeljenosti. žaju, ko Cerkvi pripada več ljudi, kakor jih najmanj molijo. V anketi o molitvi med pet-
Slovenska družba je danes še vedno izrazi- veruje v Boga. Izsledki raziskave Aubruch indvajsetimi evropskimi deželami smo se s 13
to polarizirana. Ideološka nasprotja kroji- (2007; predavanje V. Potočnika na KS) kaže- 46 % ljudi, ki molijo, uvrstili na osemnajsto
jo razmerja med Cerkvijo in družbo. Zlasti jo, da se dobri dve tretjini Slovencev izjavlja mesto. O veri, Cerkvi, duhovnikih, pridigah Kaj lahko storimo?
pri mladih vplivajo na odklonilen odnos do za katoličane, le dobra polovica jih veruje v se največkrat pogovarjamo le »za šankom« in Formalna pripadnost katolištvu in naveza-
Cerkve in vere v Boga. Ugotavljamo, da smo Boga (55,18 %), slabih 40 % v Jezusa Kristu- ne na neki primerni ravni. nost na tradicijo sta močna izziva. Ohranja-
še vedno sprt narod in da ne kaže na bolje. Is- sa, Božjega Sina in Odrešenika, v vstajenje od Slovenski katoličan je postal »izbirni vernik«. ti tradicijo v dobrem, odpirati oči za globlje
kanja, ki so izhajala iz nekakšne meglene du- mrtvih pa le slaba tretjina (29,71 %). Odloča o tem, kaj bo veroval in česa ne, h ka- … Oddaljenih kristjanov ne smemo odriniti,
hovnosti, se niso prevesila v krščanstvo, kot moramo pa jih kritično ovrednotiti in v njih
smo upali, ampak so šla v drugo smer – ni že- videti svojevrstno priložnost tako na podro-
lje po poglobitvi. čju redne kot tudi nove evangelizacije.
V Cerkvi na Slovenskem pred petindvajseti- Ob tem ne smemo spregledati, da je tudi da-
mi leti skoraj nismo več upali na normaliza- nes človek odprt za osebni odnos z Bogom,
cijo stanja, na denacionalizacijo in na neko zlasti kadar trpi in išče notranji mir. Prav ta-
normalno obliko demokracije, kot smo jo vi- ko je v zadnjem času pri vernih in nevernih
deli drugod. Potem pa so se razmere po sve- vse bolj živa želja po moralni prenovi druž-
tu in tudi pri nas naglo razvijale. Cerkev na be in gospodarstva (prim. govor predsedni-
spremembo režima ni bila pripravljena, po ka SAZU dr. Jožeta Trontlja na akademiji
njej se ni dobro znašla. ob 150-letnici Slomškove smrti). Ta želja ka-
že na pozitivno lestvico temeljih vrednot pri
Človek se je bolj nagnil k osebni koristi in Foto: s. Aleša Stritar slovenskem človeku ter odpira pot širšemu
lastnemu užitku, širšo politično in versko družbenemu dialogu in nadaljnjemu duhov-
nemu iskanju.

SPOZNANJA SPOZNANJA

Prednosti in šibkosti slovenske pastorale toliški koledar, prav tako tudi romanja, razni Iskrena vera in ohromi njegov del, jemlje voljo in moč ter
Ob nastajanju dokumenta PIP smo veliko ča- shodi, blagoslovi cerkva. Župnijske in po- Ne smemo spregledati skrite vsakdanje mo- tako kvarno vpliva na celotno telo. Podobno
sa namenili dilemi, ali naj pišemo tudi napa- družnične cerkve so večinoma obnovljene; litev mnogih mož in žena, njihovega trdnega bi lahko rekli tudi za Cerkev, ki jo je že apo-
kah Cerkve in kristjanov ali ne. Mnenja so težko bi našli cerkev, ki je propadla, nobena zaupanja v Boga ter zveste medsebojne ljube- stol Pavel primerjal s telesom. Zaradi greha
bila različna. Končno je prevladala prvotna še ni bila prodana ali dana v drugačno rabo zni. Živo jedro Cerkve na Slovenskem sesta- oziroma napake posameznika ali skupine ne
zamisel: priznati moramo svoj delež, potem – prej obratno – tudi tiste, ki so bile nekdaj vljajo Kristusu predana srca preprostih ljudi. moremo reči, da je »taka celotna Cerkev«. S
bo morda še kdo priznal svojega. v drugačni rabi, so večinoma urejene in po- V našem ljudstvu je zelo prisotna Marijina priznanjem lastnih šibkosti želimo dati bolj
A dilema je ostala vse do konca. Pred zadnjo stavljene nazaj v liturgično rabo. Čeprav po- drža, ki je drža vere in zaupanja v vsakda- polno in resnično podobo tudi o sebi.
redakcijo so škoje predlagali, da ob ranah in udarjamo, da tradicionalna vernost za oseb- njem življenju, obenem pa tudi drža pogu-
šibkostih povemo tudi nekaj o krepostih in no rast ni dovolj, je navezanost slovenskega mnega pričevanja v javnosti (kot Marija pod Ranjena občestvenost
prednostih Cerkve na Slovenskem. Tako je človeka na katoliško tradicijo vendarle pozi- Jezusovim križem). Žive so nekatere ljudske
bilo zapisanih tudi pet močnih točk (podob- tivna. Prispeva h gradnji občestva in je veli- pobožnosti: litanije, redna molitev rožnega Cerkev na Slovenskem je ranjena v svoji ob-
no je ravnal bl. Slomšek). Prav je, da so vklju- ka priložnost za poglobitev in evangelizacijo. venca, pobožnost križevega pota v postu, ro-
čene, saj je sicer nevarno, da bi videli samo manja … To so dobra znamenja, ki jih je po- čestvenosti. To se kaže:
negativno, le tisto, kar ni, in ne tistega, kar je.katehezaZavzetost in delavnost pastoralnih delavcevtrebno ohranjati in poživljati. Prav tako svo-
katehezaDuhovniki, redovniki in laiki so večinomajevrstno pomlad v župniji predstavlja ljud-
Naše prednosti (členi 25–30) zelo marljivi. Številni laiki veliko časa, mo- ski misijon, ki še vedno zajame precejšen del – v pomanjkljivem kritičnem dialogu znotraj
14 Močne točke naše Cerkve kažejo na njeno či in darov namenijo bodisi za domače žu- vernikov, seveda odvisno od kraja, časa in
pnijsko občestvo bodisi za skupino, laiško gi- misijonarjev. cerkvenih struktur. Čeprav se srečujemo
zasidranost v Kristusu in so neizogibna iz- banje, skupnost ali združenje. Prav v prosto-
hodišča za nadaljnjo pastoralno prenovo. voljnem delu je Cerkev zelo močna, kar ima Naše šibkosti (členi 31–39) na različnih nivojih in ob različnih prilo-
večkraten učinek: povezuje ljudi, krepi sood- Ustavimo se še pri ranah, kot so zapisane v
Zmernost v teologiji in pastorali govornost, verniki tako pričujejo za vero in PIP. žnostih, se pogosto ne pogovorimo odkri-
Marsikje v Evropi je po koncilu prevladala pripadnost občestvu, zmanjšujejo se stroški. O svojih šibkostih in napakah ne govorimo
radikalna reformna smer, ki je hotela pov- radi. Tudi Cerkev se je izogibala priznanju to ali pa se problemi »pometajo pod pre-
sem pretrgati vezi s preteklostjo. Kot odgo- Solidarnost in vzgoja napak, ki so jih zagrešili njeni predpostavlje-
vor se je nato okrepila smer, ki je branila in Družba Cerkev prepoznava kot eno od vo- ni ali člani. O notranjem stanju cerkvenega progo«; 15
poveličevala preživete oblike katolištva. V dilnih organizacij na področju solidarnosti. občestva in o težavah pri posvečenih osebah
slovenskem prostoru se je ustalila zmerna te- Zadnja leta se je okrepilo njeno karitativno ni spregovoril niti plenarni zbor. To prakso je – v nesodelovanju med škoi in v brezbrižno-
ološka in pastoralna smer, ki sprejema izziv delovanje. Cerkvene dobrodelne ustanove s delno že prekinil koncil, izrecno pa je krivdo
novega, ne da bi zato povsem prekinila s sta- prostovoljnimi darovi, delom in malo medij- Cerkve priznal in prosil za odpuščanje po- sti duhovnikov za skupne projekte. Vse
rim. Kljub tradicionalni ljubezni slovenskih ske pozornosti veliko naredijo za uboge. Po- kojni papež Janez Pavel II. Soočenje z lastni-
kristjanov do naroda ni prišlo do naciona- dobno velja za področje vzgoje. Osnovnošol- mi grehi in zmotami je najprej boleče in trp- preveč je obdelovanja zgolj lastnega »vr-
lizma. Tudi laiška gibanja niso prešla v neko ski verouk obiskuje večina slovenskih otrok. ko, nato pa zdravilno ter vir novega upanja in
nasprotovanje Cerkvi, niti niso nasilno uve- Vzgojnih dejavnosti, kot so skavtstvo in ora- hvaležnosti Bogu, ki nas je ponovno dvignil. ta«, pa tudi zavisti, ko drugemu kaj bolje
ljavljala prepričanja »mi smo Cerkev«. toriji, je deležnih veliko otrok in mladih. Ve- Ugled Cerkve, ki zmore razkriti šibke plati,
čina ljudi sprejema in ceni vzgojna prizade- lahko v družbi le zraste. uspeva;
Navezanost na katoliško tradicijo vanja Cerkve. Grehi in slabosti so kakor rane. Rana običaj-
Katoliška tradicija je v Sloveniji sorazmerno no ne pokriva celotnega telesa, a prizadene – v premajhni skrbi za solidarnost med pre-
močna. V javnosti je še dokaj živo navzoč ka-
možnejšimi in revnejšimi župnijami ter

med duhovniki (različni vzroki in razlo-

gi);

– v neupoštevanju načela subsidiarnosti (po-

razdeljene odgovornosti), zlasti ko zane-

marjamo karizme in poslanstvo redovni-

kov ali laikov;

– v duhu gospodovalnosti, ki onemogoča

rast in napredovanje občestva ter priza-

dene medosebne odnose. Katekizem Ka-

toliške Cerkve med človeškimi slabost-

mi, ki so jim podvrženi posvečeni nosilci

cerkvenih služb, na prvo mesto postavlja

gospodovalnost. Tovrstni skušnjavi lahko

podležejo tudi laiški voditelji in ljudstvo,

SPOZNANJA SPOZNANJA

če gospodovalnost sprejemajo kot običajni v ideološki spopad z nasprotno stranjo. To pa Jaz sem vrata
slog vodenja. se pri nas izraža zelo pogosto. V takem sta-
nju nismo sposobni niti odpuščati niti ozna- Deborah Presser Velder
Nezvestoba obljubam njati evangelij. Prevedla: s. Simona Zabukovec OSU
Sodobni življenjski slog omalovažuje zvesto-
bo na različnih področjih življenja. V Cerkvi Pretirana skrb za materialne dobrine Kateheza Dobrega pastirja v luči nove evangelizacije
se to kaže kot nezvestoba obljubam: duhov- Po drugi svetovni vojni in spremembi druž- za posredovanje vere
niškim, redovniškim in zakonskim. Ozna- benopolitičnega sistema je Cerkev v Slove-
njevanje zaradi nezvestobe izgublja verodo- niji izgubila velik del premoženja, zemlje in Z velikim veseljem praznujemo 10-letnico
stojnost. Nezvestoba močno vpliva na mlade,katehezastavb. Le s težavo je vzdrževala cerkve in žu-
ki se vse težje odločajo za duhovni poklic ali Foto: p. Andrej Šegulapnišča. Na drugi strani je bila duhovno moč-
zakon. na in je kljub političnemu pritisku imela ljudi
katehezana svoji strani. Po osamosvojitvi je bila Cer-
Pomanjkanje poguma in lastne identitete kvi, tako kot drugim upravičencem, vrnjena Kateheze Dobrega pastirja (KDP) v Sloveni-
Slovenski katoličan je zaradi zapostavlja- večina zaseženega premoženja ali pa je dobi-
nja, drugorazrednosti in sovražnega govora la denar oziroma obveznice. Vrnjeni objek- ji. Naše praznovanje sovpada z letom vere.
o Cerkvi velikokrat prestrašen, v sebi nego- ti so bili pogosto v zelo slabem stanju in so
16 tov in vase zaprt vernik. V družbenem okolju zahtevali obnovo. Poleg tega je bilo potrebno Poleg tega smo ob 50-letnici II. vatikanske-
se pogosto ne čuti sproščenega in enakovre- vzpostaviti več ustanov, katerih delovanje je
dno sprejetega. Tudi njegovo poznavanje kr- bilo prej onemogočeno: šole, vrtce, založni- ga cerkvenega zbora poklicani, da ponovno
ščanske vere je pogosto šibko, zato je njegovo štvo, radio … Pretirana skrb za materialne
pričevanje omejeno na tih življenjski zgled, dobrine je začela vplivati na pastoralno delo, raziščemo dragoceno dediščino, ki ni izgu-
manj pa ima poguma za javno izražanje svo- omajala pa je tudi ugled Cerkve v družbi, saj
jega prepričanja. je bilo prikazano, kot da Cerkev skrbi le za bila svoje tehtnosti in sodobnosti za notranjo
svoj gmotni položaj. Ponekod je bilo res opa-
Duh izključevanja zno pretiravanje z vlaganji, krediti in gospo- prenovo vere v današnjem času. 17
V slovenski družbi in Cerkvi še vedno ču- darjenjem, s katerim naj bi škoija pridobila
timo žalostno razklanost, ki se je kazala že sredstva za pastoralo. Stvari so počasi polze- Pomemben razlog, zakaj je papež Bene-
pred drugo svetovno vojno, še posebej pa jo le izpod nadzora. Z nastopom gospodarske
je okrepilo dogajanje med njo in po njej. Če- krize se je tako gospodarjenje sesulo. Posle- dikt razglasil leto vere, je »globoka kriza ve-
prav je bila Cerkev preganjana in trpeča za- dice bomo čutili še dolgo, trpi pa tudi moral-
radi vseh treh totalitarizmov, jo je oblast po ni ugled Cerkve. re«. Razlogi zanjo so sekularizacija, ateizem,
vojni razglasila za svojega največjega naspro-
tnika. To se je vleklo skozi vse čase in še ve- V nadaljevanju se dokument obrača k iska- brezbrižnost, materialistično potrošništvo in
dno obstaja duh izključevanja, ki je sicer nju nove smeri in novih poti. Naj bo PIP res
skrajnost na obeh straneh, a dovolj močan, priložnost za razmislek in pogumno načrto- drugi vzroki, ki vplivajo na posameznike in
da drugega in drugačnega spreminja v sovra- vanje katehetskega dela.
žnika, ki ga je potrebno onemogočiti. Duh Objavljamo prevod predavanja, ki ga je ob družbo. Izguba vere je povzročila »duhovno
izključevanja dobi moč, kadar smo zapleteni praznovanju 10-letnice KDP v Sloveniji ime-
la ga. Deborah Presser Velder. Pred desetimi osamitev« in neke vrste »mrk čuta za Boga«.
leti je bila prva učiteljica katehistov Kateheze
Dobrega pastirja v Sloveniji in sedaj zastopa V nadaljevanju želim navesti nekaj smernic,
Slovenijo na Konziliju, mednarodnem zdru-
ženju KDP v Rimu. O sebi pravi: »Ko sem leta ki nam pomagajo, da se soočimo z izzivi, ka-
1988 spoznala dr. Soio Cavalletti in Gianno
Gobbi ter brala njune knjige, sem spoznala, ko naj danes prenašamo vero, in pokažejo,
da so ju izkušnje privedle do istega odkritja,
kot sem ga odkrila jaz v svojem družinskem kako je KDP lahko orodje, ki odpre vrata ve-
življenju: veselje in mir, ki ju prejmemo, ko se
odpremo Božji besedi. Njune izkušnje pri po- re.
slušanju Božje besede z otroki sta ju pripeljale
k temu, kar danes poznamo kot Kateheza Do- Izziv za katehezo danes v luči nove evange-
brega pastirja (KDP).« lizacije
V apostolskih odlokih in svojih meditacijah
med škofovsko sinodo prejšnji mesec je pa-
pež Benedikt XVI. predstavil širok spekter
smernic za »novo evangelizacijo«. Izpostavi-
la bom tri, ki se mi zdijo posebej pomembne
za naše katehetsko delo.

SPOZNANJA SPOZNANJA

• Prva smernica govori o veri kot živem sre- tranjost), in izdelali materiale, da bi olajšali skrbljeno za vse naše potrebe. To evangeljsko Jezus, prava vinska trta
čanju z Jezusom: »Nova evangelizacija ni otrokovo lastno releksijo in notranji dialog z sporočilo odgovarja na najgloblje hrepenenje Ko se otroci pripravljajo na prvo obhajilo, jim
samo stvar posredovanja nauka, temveč edinim učiteljem, Jezusom. V atriju so pred- človeškega srca. Zavedanje otrok, da so ovce predstavimo podobo prave vinske trte, kakor
osebno in globoko srečanje z Odrešeni- stavljene tiste svetopisemske in liturgične te- Dobrega pastirja, pogosto zori počasi. Vča- jo najdemo pri Jn 15. To jim pomaga, da pro-
kom.« me, na katere so otroci odgovorili z globino sih se to izrazi skozi umetniško delo, drugič drejo v naravo njihovega vedno bolj intimne-
in veseljem. Otrok se dotikajo v njihovem bi- se zgodi sredi dela z materiali. ga odnosa z Jezusom in drug z drugim, ko so
• Druga smernica govori o veri kot vseži- stvu. V okolju atrija delo otrok postane me- Veliko let je Cavallettijeva mislila, da ta pri- vključeni v resnični trti .
vljenjskem potovanju: »Vstopiti skozi ta ditacija in molitev. lika priteguje otroke zaradi potrebe po var-
vrata (vere) pomeni odpraviti se na pot, ki Ko se je začetno delo Soie Cavalletti in Gi- stvu, a otroci so v svojih razmišljanjih, moli-
traja vse življenje.« anne Gobbi razraščalo in razširilo po svetu, tvah ali risbah pokazali, da so že v zgodnjem
je postalo jasno, da so otroci neodvisno od otroštvu sposobni odnosa z Jezusom: odnosa
• Tretja smernica govori o veselju Kristuso- njihovega kulturnega in družbenega položa- zaveze. To podčrta otrokovo dostojanstvo. V
vega sporočila: »Vera je izkušnja veselja.« ja odgovorili z enakim veseljem, globino in njem ustvarja dostojanstven odnos z resnič-
čudenjem do istih temeljnih skrivnosti kr- nim partnerjem, ki ga pozna po glasu, ga kli-
Smernice za novo evangelizacijo in KDP ščanskega sporočila, ki so: skrivnost odno- če po imenu in mu daje veliko željo in radost,
Kateheza Dobrega pastirja kot pomoč za sa, skrivnost življenja in smrti ter skrivnost da mu odgovori.
živo srečanje z Jezusom časa.
Izziv za delo v katehezi
»Vera je srečanje, dogodek in raste in se kre- Prilika o Dobrem pastirju, resnična vinska
18 pi iz našega življenjskega odnosa z Jezusom.« trta in skrivnost odnosa
Če je temeljni cilj nove evangelizacije osebno Jezus, Dobri pastir
srečanje in življenjski odnos z Jezusom, se
sprašujemo, kakšen način odpiranja vrat po-
nuja KDP za osebno srečanje z Gospodom?
Kako naj ustvarimo pogoje, ki nas vodijo v
to srečanje?
kateheza 19
Foto: Sonja Kamplet Rotar
Kaj je KDP? Ko otrok postaja starejši, se ta prilika še na- Življenje na trti za otroke pomeni ljubezen,
KDP je način, kako pomagati otrokom med katehezaveselje, odnos. Ko premišljujejo o tej priliki,
tretjim in dvanajstim letom, da razvijejo in Skrivnost odnosa, skrivnost Jezusa Kristu- prej globoko dotika njegovega srca, a soraz- razumejo greh kot tragedijo, ki zavira sok,
negujejo živ odnos z Jezusom, ob zavedanju, sa, je srce evangelizacije. Bistvo in središče merno z večjo zrelostjo postajajo pomemb- zmanjšuje rodovitnost vinske trte, predvsem
da ta odnos v otroku že obstaja. vere je Jezus – Jezus, Dobri pastir. Prilika o nejši drugi vidiki, npr. moralni vidik za pa ovira veselje odnosa. To lahko spoznamo,
Ključna izkušnja, ki je sprožila, da sta Soia Dobrem pastirju je temelj kateheze z majh- 6–9-letnike, za mladostnike vidik Dobrega ko poslušamo molitve otrok in vidimo njiho-
Cavalletti, strokovnjakinja za Sveto pismo, in nimi otroki. Zdi se, da podoba Dobrega pa- pastirja, ki jih vodi – postane model, ki mu ve risbe, ki so nastajale, ko so o tem premi-
Gianna Gobbi, vzgojiteljica pedagogike mon- stirja, kot jo najdemo v Janezovem evangeliju bodo sledili in mu služili. šljevali.
tessori, svoje življenjsko delo namenili opa- (Jn 10), zajame to, kar je najbolj zaželeno in Naj predstavim delček molitve, ki jo je napi-
zovanju in negovanju verskega življenja otro- nujno v odnosu: veselje, da smo poklicani po sal devetletni latinskoameriški deček Ulisse,
ka, je bilo veselje, ki sta ga opazili pri otro- imenu, da smo brezpogojno ljubljeni in je po- ki je živel v tako osiromašenem okolju, da se
cih, ko so skupaj premišljevali Božjo besedo. je katehistinja spraševala, če sploh kaj razu-
V skladu s tem sta pripravili okolje, atrij (po me. Prevod iz španščine,
izročilu je to prostor priprave za vstop v no- kot je napisal otrok, brez ločil in velikih črk:
»Ljubim te Bog, rad te imam ti si moja reši-
tev brez tvoje luči ne morem živeti ... ti si mo-
je srce ... moja ljubezen ... ljubiš me in želiš,
da sem tvoj sin ... in jaz te ljubim z vso svo-
jo dušo in vsem srcem, moje življenje ... moja
ljubezen.«

SPOZNANJA SPOZNANJA

kateheza Na tak način srečanje z Jezusom v starosti, ko otrokovo. Vloga odraslega pri katehezi je, da dejo ključ za odkrivanje skrivnosti življenja: zakramente. kateheza
se lahko otrok celostno odpre ljubezenskemu opazuje, pripravlja prostor atrija in materi- njegovo veliko vrednost in dinamično rast. V nekaj letih je ta katehetski pristop, ki upo-
odnosu s pastirjem in kasneje z resnično vin- ale, vodi otroka in je soposlušalec ter soob- Otroci spoznajo, da je Bog vir življenjske števa potrebe in duhovne zmožnosti posa-
sko trto, raste in zori vse življenje. Ključna čudovalec Božje besede. Edini cilj besed od- moči, in se veselijo, ko vidijo temelje Božjega meznika od otroštva do mladostne dobe, po-
točka KDP je zaveza, ki je tudi prednostna raslega je, da je obzirno, na najbolj objekti- kraljestva navzoče v vsem stvarstvu (primer: stal znan kot Kateheza Dobrega pastirja.
tema Svetega pisma. Vse teme namigujejo na ven način v službi poslušanja evangelija, brez gorčično seme). Izkustveni in eksperimentalni pristop h ka-
dejstvo zaveze. To je resničnost, ki daje vsem osebnih dodatkov in v skladu z Jezusovimi Tako kot so otroci očarani nad prilikami, ki tehezi, ki temelji na opazovanju in odzivanju
posameznim temam enotnost in harmonijo. besedami: »Moj nauk ni moj, temveč tistega, govorijo o skrivnosti življenja, so Jezusove na otroka v njegovih različnih stopnjah ra-
ki me je poslal« (Jn 7,16). besede o pšeničnem zrnu v Jn 12,24 izjemen zvoja, je način odpiranja vrat vere na otro-
Praktično življenje v atriju in prilike o Bož- Ker je vzgojo v veri »treba prilagoditi ljudem vir, ki pomaga otrokom pri soočanju s skriv- kovi poti k odraslosti. Ni samo otrok tisti, ki
jem kraljestvu kot začetek potovanja vere današnjega časa« in »mora odgovoriti na po- nostjo smrti. V atriju sem imela otroka, ki raste v veri. Katehist, ki oznanja, z otrokom
Izziv za delo KDP trebe našega časa«, je pri katehezi mlajših mu je pred kratkim umrl stari oče. Ko smo v premišljuje ter pripravlja material za delo, ne
»Vstopiti skozi ta vrata (vere) pomeni odpra- otrok treba upoštevati tudi, da je otrok dru- skupini razmišljati o semenu, ki umre, ko pa- pomaga le otroku, da poglobi osebni dialog
viti se na potovanje, ki traja vse življenje: to gačen od odraslih in da na poseben način ži- de v zemljo, je otrok dojel, da zrno ni mrtvo, z notranjim učiteljem, Kristusom, ampak
je pot, ki se začne s spočetjem in rojstvom, se vi svoj odnos z Bogom. Otrokov srkajoči um ampak se je preoblikovalo. Po tihem premo- na svoji poti vere tudi sam raste, se bogati in
razvija v skladu z razvojnimi fazami, od zgo- in njegova občutljiva obdobja za red, gibanje, ru je dodal: »Zanima me, če se je to zgodilo prenavlja.
dnjega do poznega otroštva, zori in se razvija majhne stvari, za jezik in razvoj zaznavanja v tudi z mojim dedkom .« Kako se otroci in odrasli med seboj bogatijo
v adolescenci, dozori v odrasli dobi in preide zgodnjem otroštvu dajejo okvir za način ka- ob poslušanju in podeljevanju na poti vere, se 21
skozi smrt v večno življenje.« teheze z njimi. je lepo pokazalo, ko je papež Janez Pavel II.
Če naj bo evangelizacija vseživljenjska pot na pastoralnem obisku neke rimske župnije
vere, se moramo najprej vprašati: Praktično življenje vstopil tudi v atrij. Opazoval je in prisluhnil
• Kdo je oseba, ki ji oznanjam evangelij? Vaje za praktično življenje v atriju so orod- je otrokom, ki so mu pripovedovali, o čem so
• Katere so njene potrebe in zmogljivosti v ja, s katerimi otrok dosega koordinacijo gi- premišljevali pri svojem osebnem delu. Ob
banja, neodvisnost, samospoštovanje in kon- koncu obiska je dejal: »Še nikoli v življenju
skladu z različnimi razvojnimi stopnjami? centracijo. Pomagajo mu v vsakdanjem ži- nisem slišal tako lepe pridige.«
• Ali je KDP »primerna kateheza« kot tako vljenju živeti krščansko sporočilo celostno,
Foto: Sonja Kamplet Rotar z rokami, srcem in razumom. S temi vajami Ko otroci preidejo v naslednje razvojne sto- Kateheza Dobrega pastirja kot pomoč, da
odločno priporoča Sacrosanctum Conci- se otroci naučijo potrebnih veščin za delo in pnje, v starost 6–9 in 9–12 let, se kateheza na- živimo veselo izkušnjo vere
lium? ohranjanje ozračja miru, spoštovanja in svo- daljuje ter širi svetopisemske in liturgične te-
Ko je Soia Cavalletti gledala nazaj na skro- bode znotraj omejitev, ki jim pomagajo, da se me, ki so bile predstavljene v zgodnejši sto- Izziv za delo KDP
mni začetek svojega dela v Rimu spomladi naučijo, kako živeti v skupnosti z drugimi. pnji. Glede na njihovo novo zanimanje, po- Kako lahko kateheza prispeva, da bomo od-
leta 1954, je rekla: »Začeli smo, ne da bi vede- trebe in zmožnosti pa jim predstavimo tudi prli vrata vere z veseljem?
li, da se je začelo.« KDP se je razvila s skrb- Prilike o Kraljestvu druge teme. Vključene so moralne prilike, Kot vsak ljubeč odnos tudi odnos z Bogom
nim opazovanjem in proučevanjem otroko- Druga glavna skrivnost krščanskega spo- zgodovina Božjega kraljestva in priprava na potrebuje trenutke slavja. Hrani in goji se, ko
vih potreb in možnosti na različnih stopnjah ročila, na katero se otroci odzivajo z globi- se Beseda razglaša in praznuje v liturgiji ter
njegovega razvoja ter poslušanjem odgovo- no in veseljem, je skrivnost življenja in smr- naša srca dovolijo, da jih milost preobliku-
rov na Božjo besedo v njihovih risbah, mo- ti. Majhni otroci uživajo v prilikah o Bož- je. Soija je dejala, da je otrokova pot k Bo-
litvah ali mirni tišini. Ta izkušnja z otroki se jem kraljestvu. Te prilike odmevajo globo- gu pot veselja. To posebej drži v trenutkih,
je in se dogaja v atriju, ki ni le posebej pri- ko v njihovi življenjski izkušnji in v njih naj- ko otroci gojijo in praznujejo zakramentalna
pravljeno okolje, ampak tudi skupnost, kjer znamenja.
katehist živi svojo versko izkušnjo skupaj z

SPOZNANJA

Krst Na izjemni risbi petletnega otroka je Dobri
Janezova podoba Jezusa, na katero se otroci z pastir postal oltarna miza s kruhom in vi-
veseljem odzivajo, je luč. Posebej jih pritegne nom v središču nad srcem. Pastir ima okoli
znamenje luči pri krstu, kot poseben trenu- vratu ovco. Njegovo telo je obdano z ljudmi,
tek, ko so bili prvič poklicani po imenu, spre- kot da rastejo iz njega. To je resnična podoba
jeti v čredo in so deležni iste svetlobe vsta- Kristusovega telesa.
lega Kristusa. Otroci razumejo krst kot inti- Otroci že v zgodnjem otroštvu začnejo »bra-
mno deleženje luči in življenja Dobrega pa- ti« liturgična znamenja z metodo znamenj in
stirja. Sklepajo, da pri krstu dobijo vse, kar je na ta način rastejo k polnejši udeležbi pri bo-
najlepše in najpomembnejše v življenju. Zna- goslužnem življenju Cerkve. Sveto pismo in
menja jim pomagajo odkriti poseben odnos, bogoslužje sta vira otrokovega veselega du-
ki ga imajo z Jezusom, in začetek življenjsko hovnega življenja in hranjenja.
dolgega potovanju z njim, odnosa, napolnje-
nega z veseljem. Sklep in pogled v prihodnost
Dokument o krščanskem izobraževanju
Evharistija Gravissimum Educationis uči, da »imajo vsi
Evharistija je razumljena kot zakrament da- ljudje neodtujljivo pravico do izobraževanja
22 ru navzočnosti Dobrega pastirja med nami. [...], da bi spodbujali resnično edinost in mir
To je čas in kraj, kjer Dobri pastir želi biti s na svetu [...] ter imeli jasne moralne sodbe, ki
svojo ovco v zelo tesnem razmerju, ko jo že- temeljijo na dobro oblikovani vesti«.
li vedno ljubiti in jo hraniti s svojo besedo in Temelj moralnega življenja je odnos. KDP
navzočnostjo. Zdi se, da se vse teme kateheze želi pomagati vstopati in negovati življenje v
stekajo v evharistijo. odnosu z Jezusom na različne načine. Zač-
kateheza ne v starosti, ko otroka najbolj pritegne ve-
katehezaselje ob srečanju z Dobrim pastirjem. Mo-
ralna formacija v naslednjih letih pa bo ra-
sla na tem trdnem temelju. Ko se približno 23
pri šestih letih zaključi ena razvojna stopnja
in se začne naslednja, postane zelo pomemb- ni, da najdejo svoj prostor in svojo nalogo v hajilu. Vem, da mi bo nekega dne, ko me bo
na moralna razsežnost. Starejše otroke pre- njej. To je čas zgodovine odrešenja, ki jo ime- Bog poklical in se bom za to potrudila, uspe-
vzame skrivnost časa. Zato se na tej stopnji nujemo »prazna stran«, ki jo Bog in človek lo, da postanem glasnica miru.«
teme vrtijo okoli enotnosti zgodovine Božje- kot partnerja v zavezi »pišeta« skupaj. V zadnjih desetih letih se je KDP razširila v
ga kraljestva. Ker so se že zaljubili v nežnega Molitev mehiške deklice Claudie Cecilia skoraj vseh slovenskih regijah, tako pri delu z
Boga odnosov, ki ga osvetljuje Jezus, si raz- nam lahko pomaga dojeti globino in lepo- otroki kot pri nastajanju programov za odra-
lagajo veličastno lepoto in raznolikost sve- to komaj desetletnega človeškega duha: Sem sle. V teh letih so katehisti prispevali k rasti
ta mineralov, rastlin in živali kot še en izraz del prazne strani in moja naloga je, da nare- življenja v svojih družinah in župnijah s svo-
Božje ljubezni do njih. Delo s temi temami dim mostove med ljudmi, vključno s tistimi jo vero, pričevanjem, obnovljenim znanjem,
otrokom pomaga, da se zavedo, da so del ve- iz drugih stoletij. Jaz sem del luči sveta, ta- didaktičnimi pripomočki, navdušenjem in
like zgodovine odrešenja, in da so povablje- ko kot vsi, ki žive v njem. Nevidne mostove veseljem za prenos in vzgojo v veri .
gradim tako, da svoje znanje delim z drugi- Naj preroške besede Benedikta XIV. posta-
mi. Bog mi je dal veliko darov in moram jih nejo živa resničnost v tej deželi: »Ponovno
kar najbolje izkoristiti. Ne vem, če sem bolj moramo odkriti pot vere kot srečanje s Kri-
posebna kot drugi, ampak rada bi bila pred stusom, čigar prijateljstvo napolni naša srca z
Bogom in bližnjim dobra, plemenita, spošto- veseljem in navdušenjem ter nam daje življe-
vana ženska s svetlobo, ki se je ne da ugasni- nje v izobilju.« Pomagata naj nam Sveti Duh
ti. Všeč mi je svetloba, ki mi jo je dal Bog, ko in sv. Angela, ki je zapisala: »Zganite se, veru-
sem se rodila, in ki postane močnejša pri ob- jete, ljubite, služite.«

DUHOVNOST

Kdo je zame Jezus?

p. Danilo Holc

katehezaPri oznanjevanju je najbolj pomembno pri- ta vere – da bi v njej rasli. Peter Jezusa še ne 25
Foto: p. Andrej Šegulačevanje osebne vere. Tega so se zavedali šte-razume. Ne ve, za kom se podaja na pot. Ko
vilni svetniki. Sv. Frančišek je pred Križanim Jezus napoveduje svojo smrt, Peter pravi: »To
katehezamolil: »Daj mi pravo vero.« Tudi sv. Maksi-se ti ne sme zgoditi.« Jezus pa odgovori: »Poj-
milijan Kolbe si je posebej prizadeval, da bi di od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je
v ljudeh vzbudil vero. Srečeval se je z mno- Božje, ampak kar je človeško« (Mt 16,22–23). ga mišljenja, življenja, delovanja. sem odpira srce; je nenehno veselje, radost,
gimi neverniki, ki jih je nagovarjal z beseda- Jezusovo trpljenje je vključeno v ljubezen. V Frančišek se je srečal s Križanim pri sve- praznovanje. Frančišek je praznoval. Napi-
mi: »Povej mi razlog svoje nevere in jaz ti po- popolno ljubezen. Peter raste v spoznavanju tem Damijanu. Ko zagleda Jezusa na ikoni, sal je celo pesem zahvale. Vse mu je govori-
vem razlog svoje vere.« Podobno nas spod- Odrešenika, v veri. Vprašanje vere je vpraša- ki ima odprte oči, sliši, kako mu spregovori. lo o dobroti Boga. V vsem stvarstvu je videl
buja apostol Peter, ki v svojem prvem pismu nje osebnega, pristnega odnosa do Boga, do Odprte oči, oseba – to je odnos. V zahodnem simboliko Boga. Gospod je od njega pričako-
pravi: »Da boste vedno lahko dali razlog svo- Jezusa. Gre za vprašanje ljubezni. Če moram svetu smo navajeni podobe mrtvega Jezusa z val vse. Frančišek ga najprej ni razumel, po-
jega upanja.« odgovoriti, kaj mi pomeni vera, si moram zaprtimi očmi. Od človeka ničesar ne zah- tem pa je spregledal. Širil je veselje, radost.
razjasniti, kaj mi pomeni odnos, Jezus, ljube- teva, pusti ga pri miru. Ni v odnosu. Zaho- V tem je bil res edinstven, enkraten. Tudi mi
24 zen. Temeljno vprašanje je: »Kdo je zame Je- dni kristjan pričakuje, da mu bo lepo šele po smo povabljeni, da smo kateheti z vsem, kar
zus?« Krščanstvo ni ideologija, nauk, morala, smrti. Vzhodna ikona Križanega z odprtimi smo. Ne posredujemo le znanja, temveč da-
Svetopisemski odlomek: Mt 15,27–30. religija. Krščanstvo bi radi skrčili na sistem očmi pa razodeva odrešenost, veselje. Če veš, jemo sebe. Bog hoče osebo in ne opeke. Ži-
Jezus je svoje učence vprašal, kdo mislijo, da resnic, navodila, moralo. Vera je več kot knji- da je Jezus s teboj, že živiš z njim – to je ve- vi kamni so tisti, ki ustvarjajo živo Cerkev.
je. Peter izpove vero, da je Jezus Kristus, Me- ga. Mnogi poudarjajo, da so si vere med seboj selje, praznovanje. Zato je vzhodna liturgija Osebna vera je najučinkovitejše pričevanje.
sija, Odrešenik. V drugem odlomku beremo, podobne. Toda krščanstvo ni vera knjige, kot bolj zaznamovana s pesmijo; spominja na ve- Vzgajamo in oznanjamo predvsem z odno-
kako Jezus Petru pove, da do tega spoznanja sta judovstvo, islam. Krščanstvo je vera ose- liko praznovanje, veselje. Spomnimo se Gan- som. Lahko delamo napake, toda če ljubimo
ni prišel sam. Vera je namreč dar. »Meso in be. Krščanstvo je vera odnosa do Osebe, vera dhijevega vprašanja: »Kristjani, kje so vaši
kri ti nista tega razodela« (Mt 16,17). Peter je v Jezusa Kristusa. Jezus nas uči v veri ljube- odrešeni obrazi?« Živi kamni so tisti, ki
sicer izpovedal vero, vendar se verjetno ni v zni do Boga in bližnjega. Ne moreš biti kri- Včasih koga vprašam, v čem vidi Frančiško-
polnosti zavedal, kaj je rekel. Razodetje ni bi- stjan, ne da bi živel pristne odnose z bližnji- vo edinstvenost. Sv. Frančišek je prvi v zgo- ustvarjajo živo Cerkev.
lo popolno. Podobno je z našo vero. Nikoli mi. Ne moreš biti sam v svoji sobi s svojim dovini, ki je evangelij oznanjal s pesmijo. Pe-
ne moremo reči, da smo jo v polnosti spo- Bogom. Krščanstvo od nas zahteva občestvo.
znali. Morda niti ne vemo, od kod je, saj je Gotovo ste bili kdaj zaljubljeni? Srečali ste
dar. Imamo razloge za upanje, vero in v tem osebo, ob kateri vam je srce začelo močneje
vse življenje rastemo. Tak je tudi namen le- biti. Ta oseba je vplivala na tok vašega življe-
nja in ga celo spremenila. Oseba je nareko-
Krščanstvo je vera vala spremembo življenja. Tako je tudi v ve-
ri. Srečati Jezusa kot osebo svojega življenja
odnosa do Osebe, ve- je kot srečati ljubezen svojega življenja. Jezus
od nas zahteva, da spremenimo način svoje-
ra v Jezusa Kristusa.

DUHOVNOST Foto: Arhiv SKU DUHOVNOST

Jezusa in v ljubezni oznanjamo, ne moremokateheza vladovala beseda »jaz«, po spre- mogoče.« Mladenič se je ponovno vrnil domov
zgrešiti. Ne iščimo uspeha, ki je skušnjava katehezaobrnjenju pa beseda »ti«. Po-užaljen in potrt, ker mu ni uspelo doseči
modernega sveta. Če vse naredimo sami, kje membno vprašanje vere ideala svojega življenja.
je potem Jezusovo mesto? je, ali je v ospredju »jaz« Po letu dni je zopet obiskal Minilo je nekaj časa. Mladeničeva
Zato vedno znova skušajmo odgovoriti na ali »Ti«. To je najve- starega meniha. Na koncu želja, povezana z možem globoke-
vprašanje: »Kaj je Jezus storil zame?« Vera je čje spreobrnjenje. srečanja ga je spet zaprosil, ga miru, je bila še vedno zelo ži-
dar, milost, Jezus prinaša življenje in podarja Podobno se lahko če sme postati njegov učenec, va. Po dolgem premišljevanju se
odpuščanje, zato praznujmo. Jezus nam mor- vprašamo tudi v da bi spoznal Sveto pismo in je odločil, da se še enkrat sreča
da ni dal vsega, toda spomnimo se aforizma, povezavi s kate- se naučil moliti. Ponovno je s puščavnikom. Moža je našel v
da starši otroku, ki mu želijo najboljše, ne da- hetskim delom. slišal isto vprašanje: »Zakaj molitvi s Svetim pismom v roki.
jo najboljšega. Preizkušnje so pomemben del Sem v ospredju želiš spoznati Sveto pismo Skupaj sta preživela dan in mo-
na poti rasti v ljubezni, potrpežljivosti, po- jaz kot katehet, in se naučiti moliti z njim?« lila z Božjo besedo. Na koncu
nižnosti, v mnogih krepostih. Zato se mora- o katerem bodo Odgovoril je: »Želim posta- dneva je mladenič obnovil svo-
mo zahvaljevati in vprašati: »Kaj pa sem jaz še dolgo govorili, ti svetnik!« Puščavnik je re- jo prošnjo, da bi ostal pri me-
storil za Jezusa? Ali sem ga ljubil tako kot on ker imam odlič- kel: »Zelo bi me veselilo, da nihu in se posvetil Bogu ter tako
mene?« Sv. Frančišek je hodil okrog z robcem ne pripomočke in bi ostal pri meni, toda to ni spoznal sveta besedila in se nau-
in govoril: »Ljubezen ni dovolj ljubljena!« Bo- metode dela, ali pa čil moliti. Puščavnik ga je ponovno
26 lelo ga je, da Njemu, ki nas tako ljubi, ljudje je v ospredju On, na vprašal: »Zakaj se želiš naučiti mo- 27
nismo sposobni vračati ljubezni. Zahvala za katerega se lahko ve- liti?« In mladenič je zagotovil: »Želim
to ljubezen je vera. dno zanesemo? moliti s Svetim pismom, da bi vstopil v
Če Frančiškovo življenje razdelimo na dva odnos z Bogom.« Oči svetega meniha so se
dela, lahko rečemo, da je v prvem delu pre- Zgodba o puščavniku in mla-
deniču zasvetile od veselja. Mladeniča je objel in ga
Vprašanja za osebni razmislek Nekega dne je starejšega puščavnika, ki sprejel za svojega učenca.
Svetopisemski odlomek o Samari- je bil predan molitvi in kontemplaciji Svetega Pri prvih dveh prošnjah je bil v ospredju »jaz«: usvo-
janki: Jn 4,1–42 pisma, v njegovi samoti obiskal mladenič, ki jiti znanje, postati svetnik. Kadar želim vstopiti v odnos z
je želel najti mir in smisel življenja. Mladeni- Bogom, pa je v ospredju »ti«. Naša vera je vera odnosa.
»Kje sem« v tem trenutku svoje ča je pogovor s svetim puščavnikom tako pre- Podobno je s prijateljstvom. Prijatelj je človek, ki nam je bli-
vere? Kakšen je moj odnos do Je- vzel, da ga je zaprosil, če sme postati njegov zu. Ni potrebno, da je popoln, niti ni pomembno, kdo je in
zusa (analiza stanja)? učenec. Puščavnik, ki tega ni še nikomur do- kako je velik. Prijatelj je tisti, ob katerem rastem.
volil, je mladeniča vprašal po motivu, ki je v Kadar vstopimo v odnos z Bogom, je v ospredju »ti«. Odnos
Kakšna podoba kateheta iz otro- ozadju njegove želje. Mladenič je takoj izstre- gradimo z molitvijo. Jezusu rečemo: »Rad te imam.« Naspro-
štva mi ostaja v spominu? Zakaj? lil: »Želim se naučiti moliti s Svetim pismom! tje ljubezni nista sovraštvo in jeza, temveč indiferentnost.
Puščavnik je vprašal: »In zakaj se želiš nau- Spomnim se, da je ob prestavitvah duhovnikov eden izmed
Kakšen katehet želim biti? Kaj Je- čiti moliti s Svetim pismom?« Mladenič: »To vernikov dejal: »Dobili bomo patra, ki moli.« Niso izpostavi-
zus pričakuje od mene? je najvišja znanost, ki obstaja!« Puščavnik je li, da bodo dobili patra, ki veliko zna, dobro misli, temveč ve-
odgovoril: »Zelo bi me veselilo, da bi ostal pri liko moli. Odnos se gradi s sočutjem. Tudi meni v spominu
meni, toda to ni mogoče.« Mladenič se je torej ostajajo kateheti, ki so bili sočutni, ki so si vzeli čas. Vsi vča-
vrnil domov. sih rečemo: »Nimam časa.« Morda bi bilo bolj res, če bi rekli:
»Nimam ljubezni.«

SREČEVANJA KAJ SE DOGAJA

Ne boj se, samo veruj! (Mr 5,36)
Škof msgr. dr. Jurij Bizjak,
predsednik SKU

Pogovarjala se je: mag. s. Magda Burger

kateheza
Foto: s. Aleša Stritar

kateheza
Gospod škof, najprej iskrene čestitke in Kako so Vas oblikovali starši in kakšno be- mači duhovnik? Je tudi Vaš poklic zorel ob to pismo? Ali kdaj naletite na težave, kako
najboljše želje ob imenovanju za koprske- sedo je ob domači vzgoji imel Vaš prvi ka- zgledu? ga živeti v vsakdanjem življenju?
ga škofa ordinarija. Prvi meseci službova- tehet? Sem drugi iz vrste devetih, ki so zrasli ob glo- Svetopisemska merila so stroga in zahtevna:
nja so za vami. Pravimo vam koprski škof, Starši so me oblikovali s svojim odnosom do bokem notranjem veselju, ki ga je pri opra- »Bodite mi torej sveti, kajti jaz, Gospod, sem 29
na Colu pa rečejo kar »naš škof Jurij«. Mor- Cerkve, do nedelje in praznikov, do molitve vljanju obredov in duhovnega poklica izžare- svet in ločil sem vas izmed narodov, da bi bi-
da ste res malo bolj njihovi, saj je to kraj va- in maše, do župnika in mežnarja. Vzgajali so val tedanji colski župnik gospod Boris Čibej. li moji! (3 Mz 20,26.) Bodite torej popolni,
šega otroštva. Kakšni so Vaši spomini na me tudi z besedami, čeprav zdaj vedno bolj Ne moremo mimo Vaše izobrazbe. Šolali kakor je popoln vaš nebeški Oče! (Mt 5,48).
dom, domači kraj? vidim, da so nam največ dale njihove notra- ste se najprej doma, potem Vas je pot zane- Zato sem vseskozi podoben človeku, ki svoj
28 Mnogo lepih utrinkov se spomnim. Med nje drže in njihovo pričevanje. Otrok je kot sla v Vipavo, pa Ljubljano, vse tja do večne- obraz ogleduje v zrcalu, potem pa pozablja,
drugim tudi to, kako smo na dan sv. Miklav- suha spužva, ki vsrkava vse živo in kot meh- ga mesta. Kako gledate danes na svoja štu- kakšen je bil« (Jk 1,24).
ža pri zornicah ob šestih zjutraj takoj po ob- ka glina, ki voljno uboga lončarja. dijska potovanja?
hajilu še v cerkvi naskrivaj glodali Miklavže- Poznamo dve vrsti ljudi: stalno naseljene Postali ste predsednik Slovenskega kate-
ve rožiče in suhe smokve. Prepričani smo, da Prejeli ste že pet od sedmih zakramentov. in nomade. Slednji so napisali Sveto pismo. hetskega urada. Ob začetku pastoralnega
so res prišli naravnost iz nebes in je zato nad- Kako so se njihove milosti izrazile na Vaši Psalmist o njih pravi: »Kajti gost sem pri te- leta ste katehetom v spodbudo zapisali mi-
vse primerno, da se tudi zaužijejo na posve- poti od krsta do danes? bi, priseljenec kot vsi moji očetje« (Ps 39,13). sli psalmista in preroka Ageja. Kakšna je
čenem kraju. Pravzaprav šest, ker sem ob težavi s srcem bil Modri Sirah pa o pismouku pravi tako: »Po- po Vašem mnenju vloga urada?
tudi maziljen. Krst in spoved sta zakramen- tuje po deželah tujih narodov in preizkuša, Grški glagol »kateho«, iz katerega izhaja tu-
Vere se ni mogoče naučiti, ta vere in krstni kamen je skala, iz katere pri- kaj je dobro in kaj hudo med ljudmi« (Sir di pridevnik »katehetski«, pomeni »odmeva-
teka sveta voda, ki nas očiščuje pri krstu in 39,4). Življenje teče – in popotnik teče z njim. ti, razlegati se«. V spomin mi kliče tudi Go-
treba jo je doživeti in iz- pozneje pri spovedi. Birma in maziljenje sta spodovo besedo Samuelu: »Storil bom v Izra-
zakramenta upanja in alabastrni vrč je »po- Za specializacijo ste izbrali študij bibličnih elu nekaj, kar bo vsem zvenelo (kat-ehesei) v
kusiti. S prirojeno vero h soda duhovna«, iz katere priteka sveto olje, ki ved, še posebej ste se poglabljali v svetopi- ušesih« (1 Sam 3,11). Poudaril bi besedo »sto-
nas krepča pri birmi in pozneje pri mazilje- semske jezike. Pravijo, da imate na svoji ril«. Kateheza je tretja stopnja v postopku kr-
gojeni veri. S prejeto vero nju. Evharistija in ordinacija sta zakramenta mizi izvode Svetega pisma v slovenščini, la- ščanske martirije ali pričevanja: prva je keri-
ljubezni in oltar je miza, pri kateri povabljeni tinščini in originalu. Kaj Vam pomeni Sve- gma, to je oznanjevanje, druga je didahe, to
k osebni veri. Z naravno na Jagnjetovo svatovsko gostijo posvečujemo
kruh in vino ter uživamo sveto Rešnje Telo
vero k nadnaravni veri. Z in Rešnjo Kri.

izročilom v prihodnost! Kako Vam je bil v pomoč in podporo do-

SREČUJEMO SE S KATEHETI KATEHEZA

Duhovna izkušnja
in pot vere Rafko Klemenčič
kateheza
Foto: s. Aleša Stritar

Foto: p. Andrej Šegula
kateheza
je poučevanje, in tretja je kateheza, to je iz- Ni pretežko, Gospodova beseda je jasna in Šala govori, da sta duhovnik na izkušnja. Žena je izkusi-
vajanje. Katehetski urad naj bi si torej priza- trdna: »Božje kraljestvo ne pride tako, da in zdravnik drug druge- la življenje, vendar ga ni
deval zlasti za to, da se bo krščanski nauk iz- bi zbujalo pozornost; tudi ne bodo govori- mu dokazovala, kdaj pravilno prebrala. Iz-
vajal. li: ›Glej, tukaj je!‹ ali: ›Tam je!‹ Zakaj, glejte, se začne življenje. kušnja je ni peljala
Božje kraljestvo je med vami« (Lk 17,20–21). Prvi je trdil, da se v kontemplacijo.
Kaj lahko kateheti, katehisti in katehistinje Tudi ena izmed pesmi pravi: »Treba je mno- začne s spočetjem, Prišla je do svo-
prispevamo k slovenski družbi času, ki je go preprostih besed, treba je mnogo tišine, drugi z rojstvom. jega zaključka in
30 poln izzivov in ovir? da ne bi v temi na križpotjih zašli …« Vere se Na koncu sklene- svoje modrosti.
Tudi za katehezo veljajo Gospodove besede ni mogoče naučiti, treba jo je doživeti in iz- ta: »Nikoli ne bo- Ko na primer za-
učencem: »Zato je vsak pismouk, ki je pou- kusiti. S prirojeno vero h gojeni veri. S preje- va prišla do za- kon ni bil skladen
čen o nebeškem kraljestvu, podoben hišne- to vero k osebni veri. Z naravno vero k nad- ključka, razmišlja- z njenimi predsta- 31
mu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada naravni veri. Z izročilom v prihodnost! va preveč abstraktno. vami, v tem ni prepo-
novo in staro« (Mt 13,52). Nekako tako: staro Vprašajva rajši nekoga, znala Božje previdno-
črko v novem duhu (1 Jn 2,7–8) ali staro vino Letos beremo slovenski pastoralni načrt. ki ima že veliko življenjskih
v novem mehu (to gre, obratno ne! Mt 9,17) Kakšna so Vaša pričakovanja glede njego- izkušenj.« Našla sta starejšo že- sti. Niti izkušnja niti po-
ali staro deblo v novih vejah (Rim 11,16–24). vega uresničevanja v katehetskih vodah? no: »Midva sva učena in ne moreva se ze- globljeno teoretično spoznava-
Še bolj pa priporočam naslednje Gospodove Truditi bi se morali, da bi se izognili opisu diniti, kdaj s začne življenje: s spočetjem ali nje nas sama po sebi ne pripeljeta do vere.
besede: »Jaz sem vas poslal, da boste želi to, iz Apostolskih del: »Vsi Atenci pa tudi tuj- rojstvom. Kaj mislite?« Žena odgovori: »Ko Duhovna izkušnja je izkušnja Boga samega,
za kar se niste vi trudili. Drugi so se trudili ci, ki so tam prebivali, niso za nobeno dru- otroci odrastejo in pridejo do kruha in ko ti ki se razodeva skozi konkretno življenje. Bo-
in vi ste stopili v njih delo« (Jn 4,38). V za- go stvar imeli več časa kakor za to, da so pri- umre mož, da si končno sama, takrat se zač- gati mladenič je hotel »prebrati« svoje življe-
dregi smo namreč pogosto tudi zato, ker se povedovali ali poslušali kaj novega« (17,21). ne življenje.« nje (prim Mt 19,16) le s tem, da bi se naučil
premalo spominjamo, kakšno žetev nam iz- »In bi čim prej postali spremljevalci z goreči- Na eni strani imamo abstraktno razmišlja- pravilno razmišljati. Kristus je zanj le »do-
ročajo naši predhodniki. Ne smemo pozabi- mi svetilkami v eni roki in s posodicami olja nje, ki nikoli ne bo moglo doumeti življenja bri učitelj« (Mr 10,17). Zato ga Kristus takoj
ti, da sejalec »sam ponoči spi in podnevi be- v drugi roki« (Mt 25,4). »Tako naj sveti va- v njegovi globini. Na drugi strani imamo iz- ustavi in opozori na zanko: »Kaj mi praviš,
di, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, ša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra kušnjo življenja, ki pa še ni resnična duhov- da sem dober?! Nihče ni dober razen enega,
kako« (Mr 4,27). dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« Boga!« (Mr 10,18.) V podobni zanki se lahko
(Mt 5,16). Vsem želim, da bi vztrajno in po- Duhovna izkušnja je iz- znajdemo, ko želimo oznanjati vero. Takoj se
Leto vere – kako se v zmešnjavi vsakdanjih gumno stopali skozi vrata vere, ki so vedno začnemo ukvarjati z oblikami oznanjevanja,
opravkov vrniti k izvirom? ozka, a vodijo v življenje (Mt 7,14). kušnja Boga samega, ki se ne z vsebino. Kristus morda tudi nam odgo-
varja: »Želiš najti nove in pravilne metode?
razodeva skozi konkretno Lahko ti jih razložim. Morda boš potem po-
stal popoln, toda mene ne boš našel. Jaz že-
življenje. lim najprej najti tebe. Brez mojega življenja v

IZ ŽIVLJENJA KATEHEZA

Razlaga adventnih
»o-antifon« Po nemškem besedilu neznanega avtorja

priredila mag. s. Magda Burger ND

Uvod ražamo vero vanj, ki je vsemogočen in more s
Na višku adventne liturgije, 17.–24. decem- svojo vsemogočno roko izpolniti vse, kar od
bra, Cerkev že od časa cesarja Karla Velikega njega pričakujemo.
poje pred Marijinim slavospevom v večerni-
kateheza Foto: Matevž Cerar cah »velike antifone«. Antifone izražajo vse SPEV kateheza
hrepenenje starozaveznega Izraela, hrepene- Gospod je naš sodnik, Gospod je naš gospo-
nje, iz katerega je Izrael črpal moč za prežive- dar, Gospod je naš kralj. *On sam bo prišel in
tje, hrepenenje po Odrešeniku. nas rešil.
Vse antifone so sestavljene po enakem dvo- Gospod je kralj, zemlja naj se raduje, veselijo
delnem vzorcu. V prvem delu, ki se vedno naj se vse dežele. *On sam …
začne z vzklikom »o«, je izraženo pričakova-
32 nje, čudenje, občudovanje in veselje. Vzkliku 17. december 33
sledi poimenovanje Odrešenika z enim od
tebi bo tvoje delovanje le velik religiozni napor.« pot vere. Sreča je v veri gle- starozaveznih imen, ki jih potem antifona v O Modrost, ki si izšla iz ust Najvišjega, ki se-
Namen izkušnje, Božjega neposrednega delovanja, je, da nas dati in izkusiti Kristusa. To- enem samem stavku tudi razloži. O Odreše-
pelje v kontemplacijo. Brez te bi nas skušnjava zapeljala, da da še veliko večja sreča je, da niku Jezusu Kristusu, učlovečeni Božji bese- gaš od kraja do kraja ter krepko in blago vse
bi svoje življenje skušali »razumeti«. Religija (zelo poenosta- lahko tudi svoje življenje vi- di, premišljujemo torej z očmi tistih, ki pri-
vljeno rečeno) nas pelje v odgovor, kaj naj naredimo, da bo- diš v Kristusu. Takrat z njim čakujejo Mesija. V Jezusu se je izpolnilo ti- urejaš: pridi in uči nas pota razumnosti.
mo prav živeli in prišli do Boga. V veri nam Bog podari svo- postaneš sin in lahko pustiš, sočletno pričakovanje narodov, v katerega se
je življenje, v katerem lahko gledamo in pravilno preberemo da se njegovo življenje samo, vključi hrepenenje Cerkve današnje dobe. Foto: Arhiv SKUV antifoni najdemo dva starozavezna citata.
dogodke svojega življenja, še preden jih razumemo. Izkušnja brez mučnega naprezanja Starozavezno ljudstvo kliče Odrešenika iz
nas pelje v odnos, saj se življenje odvija po odnosih in ne po razodene drugim. teme svojega čakanja, ki je prežeto s slutnjo V Sirahovi knjigi (24,3) se Modrost opisuje
abstraktnem dojemanju. uresničitve. Danes že živimo v Kristusovi lu-
V veroučni učilnici, na raznih pripravah za zakramente, v Sreča je v či – kljub temu ga še čakamo in hrepenimo kot tista Božja lastnost, ki je bila od začetka
spovednici bi nas ljudje marsikdaj želeli narediti za religiozne po izpolnitvi ter dopolnitvi odrešenja našega
učitelje. Apostol Pavel je to nevarnost začutil pri Korinčanih: veri gledati življenja, ko se bo prikazal v slavi. Zato lah- pri Bogu in je z njim ustvarjala svet ter njego-
»Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih be- ko kličemo še z večjim hrepenenjem kot sta-
sedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, zato da in izkusiti ri Izrael, kajti še bolj hrepeni po Ljubljenem ve zakone, dokler se ni končno naselila med
vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Bož- ta, ki se ga je Njegova ljubezen že dotaknila.
ji moči« (1 Kor 2,4–5). Kristusa. Tako se v drugem delu s klicem »Pridi« izra- Izraelom, ki si ga je izbrala za svoje bivali-
Poudarjanja izkušnje se morda bojimo, ker so nas zmotili zi hrepenenje Cerkve po Ženinu. Ta klic se
verniki, ki so osredotočeni le na doživetja. Izkušnja posta- oblikuje v prošnji, ki jo lahko izpolni le On, šče. Božja Modrost in ustvarjalna Beseda je
ne nevarna, kadar jo hočemo iskati sami ali izsiliti. Bog sicer po katerem hrepeni vsa Cerkev. V prošnji iz-
želi, da ga »okušamo«, vendar nas z okušanjem vodi dlje, na v resnici Oseba, ki se je v polnosti razodela v

Jezusu Kristusu. Drugi citat je iz knjige Mo-

Foto: Darja Prašnikar Cerar Foto: Sonja Kamplet Rotar

KATEHEZA KATEHEZA

drosti in govori o tem, da Je-kateheza ni nobenega upanja več. Kot nežen poganjek vo pot, verujočim pa odprl vrata v nebeški
zus Kristus, Božja Modrost, Foto: Sonja Kamplet Rotar se pojavlja v našem življenju s svojo odrešil- Jeruzalem. Te preroške besede dajejo upanje
ureja in vodi svet ter življe- no močjo. V tem se razodeva neomajna Bož- in vlivajo pogum vsem, ki obupujejo. Odre-
nje vsega človeštva. Jezusov katehezaja zvestoba. Na trdnost Božje zaveze se mo-šenik Jezus Kristus je resnični lastnik klju-
Duh je hkrati Duh moči in ločitev volje, ki zaznamuje vse življenje in se remo zanesti vedno, tudi ko jo z naše stra- čev nebeškega kraljestva. On je torej tisti, ki
nežnosti; Duh, ki se izraža v mora razodevati v vseh življenjskih okolišči- ni prelomimo. On, ki bo tolikokrat prezrt in je hkrati oskrbnik in vladar; vrata v odreše-
velikem ognju in nalomlje- nah in opravilih. Sad popolne predaje člove- odrinjen na rob, On bo tisti, ki bo postavljen nje, ker je edini Močni. Kdor se iskreno obr-
nega trsta ne prelomi. Go- ka Bogu je globoko veselje. kot rešilno znamenje celotnemu človeštvu. ne nanj, se mu odpre svet, ki ga prej ni mo-
spod ima nešteta sredstva Tako se na Vsemogočnega in Dobrega s svo- Samo v Njem bo rešitev narodov; On je, ki gel niti slutiti, kaj šele zaznati. Hkrati pa Go-
moči, ki vedno lahko pre- jimi prošnjami obrača Cerkev, tako se nanj edini more zadostiti globoko hrepenenje po spod odpira vrata zakrknjenih src, ob katerih
magajo naš odpor – in to je obračamo tudi mi in ga prosimo, naj »stegne odrešenju in rešitvi. Pred njim, ki tako tiho človeška moč popolnoma razvodeni. K temu
naše upanje. Prava modrost, ki nas jo uči Je- svojo desnico«. Naj izkusimo njegovo var- in neopazno prihaja na svet, bodo ob njego- Mogočnemu kličemo tudi mi iz stiske brezu-
zus Kristus, je v tem, da iščemo in hrepeni- stvo in moč s tem, ko nas bo izpeljal iz našega vem ponovnem prihodu umolknili vsi, ki da- pa in teme: »Pridi in reši iz ječe jetnika, ki se-
mo samo po njem, da ga ljubimo nad vse in Egipta v svobodo obljubljene dežele, kjer ga nes govorijo pametne in samozavestne bese- di v temi in smrtni senci!« Kličemo, ko smo
da mu ostajamo zvesti vse do njegovega vno- bomo v ljubezni in veselju izpolnjevali njego- de, kajti spoznali bodo, kako prazne in nepo- ujeti v lastne želje in predstave ter ždimo za
vičnega prihoda. vo voljo ter ga večno slavili. membne so bile vse njihove izjave. Prosimo zapahnjenimi vrati lastnih src, ne odpremo
zase in zanje, za cel svet, za Cerkev in za nas pa Gospodu, ki stoji pred vrati in trka. Ta-
34 18. december 19. december same, vpijemo iz stiske naših zvezanih rok in ko kličemo tudi ob pogledu na osamljene in 35
O Gospod in Voditelj Izraelove hiše, ki si se O korenina Jesejeva, ki si v znamenje ljud- src k Njemu, ki je postal človek, da bi človeka stisko pred Bogom zaprtega sveta, obdanega
Mojzesu prikazal v gorečem grmu in mu dal stvom in pred teboj bodo umolknili kralji in rešil: »Pridi in nikar več ne odlašaj!« In on, ki s hrupom greha. Pridi in nas reši iz ječe, vo-
na Sinaju zapovedi: pridi in nas reši z odpr- te narodi molili: pridi in nas reši, nikar več ne prihaja, na naše hrepenenje odgovarja: »Da, di nas iz smrti in teme v tvoje življenje in luč!
to roko. odlašaj. pridem skoraj!« (Raz 22,20.)
V današnji antifoni se na Boga obračamo z Tudi v današnji antifoni se besedilo nanaša 21. december
imenoma: »Gospod« (Adonai) in »Voditelj na dve starozavezni mesti iz knjige preroka 20. december O Vzhajajoči, svit večne luči in sonce pravice:
Izraelove hiše«. S prvim priznavamo Jezu- Izaija (11,1.10; 52,15). Napoved govori o mla- O ključ Davidov in žezlo Izraelove hiše, ki od- pridi in razsvetli vse, ki sedijo v temi in smr-
sovo božanskost in popolno oblast nad na- diki, ki bo znanilka novega življenja. Odre- preš in nihče ne zapre, zapreš in nihče ne od- tni senci.
mi, drugo pa kaže Boga, ki vodi iz sužnosti v šenik je napovedan kot tisti, ki se bo pojavil pre; pridi in reši iz ječe jetnika, ki sedi v temi Na začetku in na koncu današnje antifone
obljubljeno deželo. Kadar je z nami Gospod, kot nov začetek v človeško gledano v popol- in smrtni senci. odseva besedilo iz evangelija po Luku (1,78).
ne bomo propadli in ne bodo nas porazili. noma brezupnih razmerah. Prav tam, kjer ni Tudi zvezo »ključ Davidov« najdemo v knji- Obiskalo nas bo »vzhajajoče Sonce z viša-
Nato je opisan dogodek, ko se Bog sama obr- videti ničesar več razen popolnega poraza in gi preroka Izaija (22,22). V odlomku Bog go- ve, da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smr-
ne k svojemu ljudstvu, vidi njegovo stisko in smrti, prav tam je izvoljen prostor njegove- vori o novem oskrbniku templja. »Ključ« je tni senci.« Svit večne luči oznanja prihod ve-
mu spregovori. Z razodetjem svojega imena ga prihoda, kajti Bog se najraje daje tam, kjer bil takrat težek, nazobčan zatič, ki je odpiral ličastva svetlobe, ki bo prežarila ves svet. Kot
zaznamuje oseben in ljubeč odnos s člove- vrata kraljevske palače. Kdor ga je posedoval, zvezda danica, ki oznanja zadnjo uro noči, ki
kom. Ni več Bog, ki je daleč, temveč me kli- je upravljal z vso Davidovo hišo. To Izaijevo daje upanje tavajočemu v temi, tako prihaja
če po imenu, je »moj Gospod«, ki rešuje. Pri besedo najdemo tudi v Razodetju (3,7), kjer tudi Kristus na svet, da bi v naši temi ozna-
vsem tem pa Bog razodene tudi pravila – za- Gospodar opogumlja tiste, ki so mu zvesti njal večno Luč. To je njegov trenutek: trenu-
kone. Odnos z Gospodom je plodovit le v po- v težkih in brezupnih razmerah in občutijo tek najgloblje teme, ko srce z vso svojo mo-
nižnem priznanju razdalje, ki je med njim in svojo nemoč. Ustvaril bo nove možnosti; lju- čjo zahrepeni po svetlobi, ki je močnejša in
človekom. Izkustvo Boga mora voditi v od- di, ki so v popolni zmoti, bo pripeljal na pra- mogočnejša od vseh časnih luči. Kdor izkusi

KATEHEZA KATEHEZA
kateheza
Boga v taki temi, bo razumel, kaj pomeni, da Foto: p. Andrej Šegula pri preroku Izaiju (7,14) in je bil postavljen
»prihaja z višave«. Bog ne prihaja »od spo- kot skrivnostno znamenje kralju Ahazu. Ko
daj«, iz človeka, iz njegovega prizadevanja katehezaje stoletja kasneje nek drug mož iz kraljevske
in dosežkov, temveč »z višave« in se razode- rodovine povabljen, da v veri zaupa Božjemu
va kot Sin. Ta Božja luč vstopa po Kristusu v ljestev težilo poganske narode. Hrepenijo po redil za »vogelni kamen«, za kamen, ki pove- vodstvu, se mu razodene polnost pomena
temo sveta in razširja svojo čudovito svetlo- svobodi in resnici, po varnosti in resničnemu zuje zidove in oboke. Nezdružljivo združuje otrokovega imena. Spoznal je, da ime Ema-
bo, ki je slutnja tiste svetlobe, ki nas bo nasi- vodenju, po Kralju, ki jim bo prinašal mir in in razbito poenoti. Ustvarja skupnost tud, ko nuel v sebi skriva prapodobo deviškosti Ma-
čevala vso večnost, ko bomo gledali njegovo varnost kot dobri pastir svoji čredi. Kdor zna človeško gledano skupno bivanje ni več mo- tere; otrok, ki se bo rodil, bo sposoben Bož-
veličastvo, ki bo razsvetljevalo nebeški Jeru- in more gledati z očmi vere, ta bo spoznal žno. On to zmore – včeraj in danes. V Otro- jega spoznanja in mož mu bo smel dati ime
zalem. »Sonce pravičnosti« je za prvo Cerkev Kristusa, ta bo v njem videl svojega Kralja ku v jaslih je edinost Boga in človeka, mir, re- Jezus, kar pomeni »Bog je Rešitelj«. Danes ga
ena najmočnejših Kristusovih podob. Za- v revnem otroku, ki vedno znova neopazno šitev, po kateri hrepenimo. danes kličemo »kralj in zakonodajalec«: On
to je tudi postavila datum njegovega rojstva in tiho prihaja na svet. Spoznal ga bo tudi v je naš edini in pravi Gospodar. Ni le Kralj,
na dan »rojstva nepremagljivega boga son- trpljenju in stiski, v velikonočnem trpljenju. 23. december temveč dobri Pastir, ki bo vodil naše življenje
ca«, dan Kristusovega vstajenja pa je postal Prav temu Kralju, ki te dni prihaja kot nezna- O Emanuel, kralj in naš zakonodajalec, pri- v odrešenje in mir. Zato nam tudi razodeva
»dan resničnega Sonca«. Včasih so se verniki ten in bo vedno znova zasramovan ter zasle- čakovanje narodov, in njih rešitelj: pridi in svojo voljo. Besede preroka Izaija se izpol-
za vsako molitev obrnili proti vzhodu, pro- dovan, bomo ob koncu časov vzklikali: »Ve- nas reši, Gospod, naš Bog. njujejo v vsej polnosti. Pravi: »Kajti Gospod
ti vzhajajoči svetlobi. K temu Gospodu, ka- lika in čudovita so tvoja dela, Gospod, Bog, On, ki bo jutri prišel k nam, je Emanuel, »Bog je naš sodnik, Gospod je naš zakonodajalec,
36 terega blesk že odseva v naših srcih, ponov- vladar vsega!« V svojem iz darovanja zraslem z nami«. On, za katerega v polnosti velja Bož- Gospod je naš kralj, on nas rešuje,« (33,22). 37
no kličemo: »Pridi in razsvetli vse, ki sedijo gospostvu bo Jezus Kristus izpolnil hrepene- je ime. Na zemlji je dobil svoj dom v novi za- Po odrešenju hrepenijo vsi narodi sveta – tu-
v temi in smrtni senci!« Naj dokončno zasije nje vseh narodov, ki si želijo svojega kralja, vezi in deviški Materi. Emanuel je ime po- di tisti, ki ga ne poznajo. Zato v zadnji pro-
dan tvojega veličastva: nad nami in nad vsem dobrega pastirja. Hkrati pa je on tudi »ka- sebnega, Božjega otroka, ki ga prvič srečamo šnji ponovno z vsem bitjem svojega srca izra-
svetom. men, ki so za zidarji zavrgli« in ga je Bog na- žamo svoje hrepenenje, hrepenenje vse Cer-
kve, vsega živega: »Pridi in nas reši, Gospod,
22. december naš Bog!« Ko pokleknemo pred njim in ča-
O Kralj narodov, in vsem zaželeni ter vogelni stimo njega, ki je prišel na svet v vsej nizko-
kamen, ki oboje združuješ v eno: pridi in reši sti in uboštvu, ko pred jaslimi kleče izpove-
človeka, ki se ga iz prsti naredil. dujemo našo vero, izgovarjamo iste besede
Pravi in resnični kralj narodov je edino Bog kot jih je izgovoril apostol Tomaž pred Vsta-
(Jer 10,7). Samo njemu pripada moč nad člo- lim (Jn 20,28). Tako se v jaslih stikata rojstvo
vekom in njegovim srcem, kajti samo on je in vstajenje, ob božiču se odgrinja skrivnost
resnični Rešitelj sveta in človeka. To naj bi večnega Vstajenja. On, ki nas uči pota večne
si Izrael za vedno zapomnil, o tem naj bi ve- modrosti, On, ki nas kot Gospod odrešuje,
dno pričeval. Toda tudi izvoljen narod si je ki nas kot Jesejeva mladika rešuje, ki nas kot
nekega dne zaželel zemeljskega kralja. S tem Davidov ključ vodi iz sužnosti, On, ki nam
pa je izstopil iz zaveze zvestobe nebeškemu sveti kot Luč v temi, in On, ki je Kralj naro-
Gospodu. Bog je nespametni želji popustil. dov – ON je in bo tisti, ki bo na nas dopolnil
Vsak, ki raje izbere zemeljskega kot nebeške- svoje delo odrešenja in bo ves svet popeljal v
ga Kralja, si naloži trpljenja poln jarem. Še Luč večnega kraljestva.
bolj kot Izraelce pa je breme človeških kra-

VZGOJA VZGOJA

Vzgoja za branje pri knjig in zgodb za branje. Ko posamezno pra- ko daljših zgodb. V vsaki od njih se otrok (in
predšolskih otrocih vljico preberejo, jo v vrtcu predstavijo vzgo- odrasli) srečuje z obče človeškimi vrednota-
jiteljici oziroma vsem otrokom v oddelku. Ni mi (dobrota, medsebojno spoštovanje, var-
s. Mateja Kranjc HMP potrebno, da se otrok vsebino pravljice nauči nost …), ki jih ponotranji in kasneje tudi živi
na pamet; pomembno je, da jo razume in da v svojem vsakdanjiku.
Otroštvo je neločljivo povezano s knjigo in ši prvič. In ravno v tem je čar knjige: vedno Foto: Arhiv DKPS je užival v poslušanju. To je dobro razvidno Vzgoja za branje v predšolskem obdobju je
branjem. Otrok se s knjigami srečuje od svo- znova nagovarja, izziva in spodbuja doživlja- Foto: Darja Prašnikar Cerar iz njegovega pripovedovanja. Ob tem prema- velikega pomena za otrokov razvoj na vseh
je najnežnejše starosti dalje. Svoje zanimanje nje. Kadarkoli jo lahko primemo v roke in guje tremo in razvija pozitivno samozavest. razvojnih področjih: spoznavnem, čustve-
za knjigo pokaže zelo zgodaj. Pomembno je, beremo ter se iz nje učimo življenjskih mo- Ostali otroci, ki prisluhnejo svojemu sovr- nem, socialnem, duhovnem … Ob srečeva-
da se uči pravilno rokovati s knjigami, lista- drosti. stniku, so zelo dobri poslušalci. nju z literarnimi junaki otrok oblikuje svoj
ti, »brati«, poslušati. Ključno vlogo pri branju Branje v predšolskem obdobju vedno poteka Predlagane knjige za bralno značko zajema- svet, svoje doživljanje. Naj bo življenje vsa-
imamo odrasli. Otrok se uči s posnemanjem, v interakciji otroka z odraslim. V vrtcu je ta jo zelo široko področje književnih zvrsti: kega otroka obogateno z branjem dobrih in
z igro … Pri vzgoji za branje gre prav za to, odrasli vzgojiteljica, doma pa imajo ključno od proze do poezije, od kratkih do nekoli- modrih knjig.
da otrok z veseljem seže po knjigi in jo bere – vlogo starši ali drugi pomembni odrasli. Ni
ko vidi odraslega, da ravna prav tako. dovolj, da se otroci srečujejo s knjigami le v 39
38 Družina in vrtec sta okolji, kjer otrok preži- vrtcu in se ob njih pogovarjajo z vzgojiteljico.
vi večino svojega predšolskega obdobja. Stro- Pomembno je, da se ta dejavnost razvije tudi
kovnjaki ugotavljajo, da imajo otroci, ki jim doma. Vrtec je lahko nekakšen spodbujeva-
starši že od zgodnjega otroštva redno berejo, lec branja v družini.
bogatejši besedni zaklad in boljši učni uspeh. Ena izmed oblik sodelovanja med vrtcem in
Branje v družini, v toplini naročja ljubljene družino na področju vzgoje za branje je bral-
osebe in v umirjenosti večera, ko srce ure- na značka. Njen namen je spodbuditi otroka,
ja vtise dneva, ima za zdrav razvoj otrokove da z veseljem seže po knjigi tudi doma. Ob
osebnosti izreden pomen. Tega vrtec ne mo- vživljanju v pravljice razvija domišljijo in iz-
re nadomestiti. Vrtec in starši se morajo pri živi svoje stiske in strahove (osamosvajanje,
vzgoji za branje dopolnjevati. socializacija …). Zato je izrednega pomena,
V vrtcu ima knjiga pomembno mesto. Ve- da se starši doma z otrokom tudi pogovorijo
dno je dostopna vsem otrokom. Otroci to s o vsebini pravljice oziroma prebrane knjige.
pridom izkoristijo. Vsebine v vrtcu posredu- Starši svojega otroka tako lažje spremljajo v
jemo s pomočjo branja zgodb, pravljic – bo- njegovem doživljanju in osebnostni rasti.
disi kot načrtovano bodisi kot spontano de- V vrtcu Lavra v Murski Soboti že dolga le-
javnost v kotičku z nekaj otroki. Možnosti je ta spodbujamo otroke in njihove družine,
veliko. Tudi otroška želja je zelo velika, kaj- da sodelujejo pri bralni znački (letos v okvi-
ti nemalokrat se zgodi, da otrok vzgojitelji- ru Slomškovega bralnega priznanja). Radi se
ci sam prinese knjigo s prošnjo: »Preberi mi odzovejo in sodelujejo. Otroci svojim star-
pravljico!« Ni pomembno, da jo zna že na pa- šem z navdušenjem pokažejo predlogo, ki jo
met. Vedno znova ji prisluhne, kot da jo sli- dobijo v vrtcu. Na njej je predlagani seznam

VZGOJA VZGOJA

Delo z mladimi na ulici igrajo nogomet, kot hodijo po dveh nogah. tenciale. Začeli smo tudi s projektom »Ulična
Tako smo oblikovali skupino, ki trenira no-
Andrej Pivk gomet v telovadnici Osnovne šole Fužine ali kreativnost«: mladi se učijo uličnih in cirku-
na igrišču ob njej. Udeležujejo se prijateljskih
tekem in sodelujejo v Salezijanski športni li- ških spretnosti (žongliranje, hoja po vrvi, di-
gi. Nekateri mladi se vključijo v skupino SVA
(Skalini vrstniški animatorji) – trudijo se, da abolo, poi, monocikel …).
bi bili drugim zgled, in prevzemajo manjše
Na Festivalu prostovoljstva smo z mlado- kakovostno preživljanje prostega časa (roč- odgovornosti pri različnih projektih. Letos V izvajanje vseh opisanih dejavnosti so
stniki predstavljali mladinsko ulično orga- ni nogomet, družabne igre, goli in palice za je rdeča nit našega dela pesem Zlatka Čor-
nizacijo Skala, ki je del Salezijanskega zavo- dvoranski hokej, loparji, žoge, cirkuški re- dića »Več od lajfa«. Teme srečanj so poveza- vključeni prostovoljci. Pomembno je, da
da, in dobil sem možnost, da napišem članek kviziti, plinski gorilnik, pisala in papir …). ne z besedami iz te pesmi in življenjem. Pri
za Našo katehezo. Sodelavci Skale upošteva- Izvajamo tudi posebne delavnice (praktične, mladih spremljamo njihovo osebno rast, ze- družba spodbuja prostovoljstvo, saj je v njem
mo smernice Don Boskovega preventivne- ustvarjalne, kuharske) in pripravljamo kle- lo poudarjamo pripadnost skupini in njiho-
ga vzgojnega sistema. Tako kot Don Bosko petalnico o različnih temah. Z »Minibusom ve potrebe. Lani smo ustanovili ilmsko sku- velik čar. Talente, ki jih imaš, daš nekomu, ki
se tudi mi trudimo, da bi bili asistenti mla- veselja« navežemo stik z mladimi, ki jih po- pino, ki piše scenarije, snema in montira il-
dih na ulici. V današnjem času je drugačna tem usmerimo v druge programe, v katerih me, se uči dela s kamero in nastopanja. To so jih potrebuje – in to zastonj! Pogosto pravijo,
kot nekdaj. Takrat mladi res niso imeli strehe je delo z njimi bolj strukturirano.
nad glave, bili so lačni ter na milost in nemi- V mladinskem centru je poudarjena pred- pravi mladi igralci, ki ka- da danes ni nič zastonj. Pa je lahko! Nekomu
lost prepuščeni ulici. Naši mladi imajo sta- vsem učna pomoč, ki pomaga pri šolskem žejo velike po-
novanje, starše, računalnike, ipade in ostale napredovanju. Po končanem učenju z mladi- pomagaš pri matematiki, ga povabiš k špor-
40 materialne stvari, velikokrat pa nimajo ni- mi ustvarjamo, kuhamo in se pogovarjamo.
kogar, ki bi se ukvarjal z njimi. Nimajo mo- Sodelujemo tudi s starši, ki morajo za svojega tnim dejavnostim, kaj izdelaš in mu podariš,
žnosti, da bi se učili odnosov, da bi preizku-katehezaotroka podpisati privolitev za sodelovanje
šali meje, da bi kakovostno preživljali čas z katehezav programu. Stik z njimi je zelo po-
družino in sovrstniki. Naše poslanstvo je, da memben. Če so dobro seznanje- si vzameš čas in se pogovarjaš z njim, mu na-
mladim pomagamo in jim omogočamo oko- ni s programom, otrokom na-
lje, v katerem bodo odrasli v odgovorne in mreč prej dovolijo vključi- rediš uslugo, pospraviš stanovanje, greš v tr-
poštene ljudi. Delujemo na območju Mestne tev vanj.
občine Ljubljana – Fužine. To je veliko bloko- Vsi vemo, da imajo mla- govino – vse brez denarnega plačila. Ob tem
vsko naselje z več kot 25.000 prebivalci. Med dostniki veliko različ-
njimi je kar veliko priseljencev, ki imajo več nih potreb, na katere se čutiš koristnega, življenje dobi smisel, ve-
težav s prilagajanjem in razumevanjem naše skušamo vsaj delno
kulture, zaradi česar pa niso slabši. Programi odgovoriti s posa- ča se tvoja samopodoba, hkrati pa vplivaš na
Skale so preventivni in namenjeni osnovno- meznimi programi.
šolcem v starosti 6–15 let. Zato ustanavljamo kakovost družbe, v kateri živimo. 41
Da se tem mladim približamo čim bolj ne- različne podsku-
vsiljivo, imamo v okviru delovanja več raz- pine, v katerih se Težko rečem, da je zaradi naših programov
ličnih pristopov. Najbolj prepoznaven je naš mladi lahko najde-
mobilni mladinski center, ki ga imenujemo jo in jih soustvarjajo. na Fužinah veliko manj nasilja, upam pa si
»Minibus veselja«. To je poseben kombi, ki V šali pravijo, da so
ga trikrat tedensko parkiramo med bloki na Fužine znane po tem, trditi, da se zagotovo najdejo otroci, ki jih je
Fužinah. Na njem so različni pripomočki za da tamkajšnji otroci prej
sodelovanje v programih spremenilo, jim iz-

boljšalo življenje in jih naučilo novih spre-

tnosti.

Ljudje se na terenu zelo pozitivno od-

zivajo na naše delo. Večkrat slišimo,

da primanjkuje organizacij, ki bi se

ukvarjale z mladimi. Skala se bo

tako še naprej – tudi kadar je ali

bo težko – trudila vzgajati mla-

de, jim omogočala kakovosten

program ter sledila svojemu po-

slanstvu. Trdno verjamem, da je

v vzgojo mladih vredno vlagati

svoj čas in denar. Mladi nas po-

trebujejo. Moto naše organizacije

je »Vzgoja je stvar srca« in iz lastnih

izkušenj lahko potrdim, da to še ka-

ko drži.

Foto: Arhiv SKU

Dogodivščine Pepija in Tinkare BEREMO

V zbirki Dogodivščine Pepija in Tinkare izpod peresa Oliviera Išči mir in mu sledi
Bonnewijna, duhovnika v skupnosti Emanuel, sta pri založbi Pripomoček za duhovno poglobitev kateheta v
Emanuel izšli dve novi zgodbi: Adijo, žalost in Modra skrinjica. adventnem času
Resnični zgodbi iz vsakdanjega življenja sta dobro izhodišče za
katehezo o žalosti, iskanju pravega veselja in o angelih, drugakatehezaNaše življenje je neprestano hitenje, velikokrat prepleteno z
zgodba pa je kar kateheza o smrti in večnem življenju. zaskrbljenostjo. To se odraža tudi v duhovnem življenju: na-
še iskanje Boga, svetosti, služenja bližnjemu je nemirno in
Adijo, žalost polno skrbi, namesto da bi bilo zaupljivo in umirjeno. Knji-
ga Išči mir in mu sledi nam odkriva, kako naj premagamo
V življenju nam gre kdaj tudi vse narobe. Ne le odraslim, tudi trenutke zbeganosti, strahu in hkrati ostanemo v zaupljivo-
otrokom. Tinkara je izgubila voljo do česarkoli, povod za slabo sti Njemu. Naj nas k branju in premišljevanju ob njej spod-
razpoloženje pa je med drugim tudi noga v mavcu. Boleči do- budi spodnje vrstice.
godki so se vrstili in Tinkara je izgubila občutek za barve. Vse
vidi le še v sivi barvi in se preda žalosti. Sivina je postala tako Iskanje notranjega miru bi se lahko komu zdelo silno sebič-
močna, da jo je lahko obarval samo še Bog. Očka med tednom
še vedno ni doma, Simeon ni ozdravel in njena noga je še vedno no: le kako naj ga postavimo za enega izmed temeljnih ciljev
v mavcu. Z angelovo pomočjo je Bog Tinkari ponudil tri prilo-
42 žnosti za pozitivno spremembo: naredila je domače naloge, oči- naših prizadevanj, ko pa je v svetu toliko trpljenja in pomanj-
stila in gledala mali križ ter odprla usta in srce za zahvaljevanje.
Tinkara je spet zaznavala barve in postala vesela. Pri tem ji je kanja? 43
priskočil na pomoč njen angel varuh. Tudi nam pomaga, da se
obračamo k dobremu in veselju. Mu zaupamo? Na to lahko najprej odgovorimo, da je ta notranji mir evan-

Modra skrinjica geljski in nima nič skupnega s kakršnokoli ravnodušnostjo, z

Veliko otrok se sooči z boleznijo, večina ozdravi s pomočjo bli- izgubo rahločutnosti, z vase zaprto hladno brezbrižnostjo, ki
žnjih in zdravnikov, nekateri pa tudi umrejo, čeprav imajo radi
življenje in so zelo pogumni. nam jih prikazujejo kipci Bude ali naravnanost jogijev. Prav
Tako se je zgodilo tudi v Simijevem primeru. Njegova brata in
sestri, starša in okolica so ga imeli zelo radi. Ker je bil tako lju- nasprotno: kot bomo videli, nujno izhaja iz ljubezni, iz resnič-
bljen, je lahko tudi sam ljubil in s tem prejemal še več. Bolezen
je hitro napredovala. Čeprav je Simeon upal, da bo ozdravel, je ne rahločutnosti za trpljenje bližnjega in iz pristnega sočutja.
Pepiju v pogovoru zaupal: »Umreti pomeni srečati Boga: Mo-
goče bo torej tisti dan, ko bom umrl, najlepši dan v mojem ži- Samo ta mir srca nas namreč osvobaja nas samih in poveča
vljenju.«
Nekaj dni pred smrtjo je je Simeon otrokom v bolnišnici po- naš čut za drugega ter nas dela razpoložljive za drugega.
daril svoje igračke in zbirke kartic. »Bil sem nekdo, ki je veliko
prejel,« je zatrdil. »Zdaj želim biti tisti, ki daje.« Temu moramo dodati še, da samo človek, ki premore ta notra-
Na koncu knjige nas vprašanja in odgovori napotijo nazaj k
zgodbi, in na razumljiv način pojasnijo skrivnost smrti. nji mir, lahko učinkovito pomaga svojemu bratu. Le kako naj

posredujem mir drugim, če ga nimam? In kako naj mir vlada

v družinah, v družbah, v medsebojnih odnosih, če ni najprej

miru v srcih?

Jacques Philippe, svetovno znani duhovni pisatelj, nas s pre-
prostimi razmišljanji in s pomočjo konkretnih primerov
iz vsakdanjega življenja privede do spoznanja, kako v vseh
okoliščinah ohraniti mir srca in biti poslušen Svetemu Du-
hu, kajti Bog bo po svoji milosti naredil bistveno več, kot
zmore človek sam.

UTRINKI UTRINKI

Zaključno romanje Božična zgodba
sskk v Olimje AnaRetelj
Po resničnih dogodkih
44 katehistinje Jelke Gozdar

kateheza Sobota popoldan. Marta je sedela sama v sobi sobo. »Ataaa! Pa ne že spet!« Okrog jaslic je kateheza
na postelji. Vsega je imela dovolj, samo delo bilo vse posvinjano od atovih blatnih škor-
Foto: Sonja Kamplet Rotar in delo, nikogar pa ne zanima, kako se poču- njev. Po tleh je bilo še mokro, on pa je veselo
ti. Danes si je res želela malo več topline. Ko- hodil okrog jaslic. »Mar res ne moreš paziti
maj je čakala, da minejo božični prazniki, ki in se prej sezuti? Zakaj nihče ne ceni mojega
jo puščajo še bolj prazno. Nekaj je popraska- dela?« Ata se je tiho ustavil. V veži se je use-
lo po vratih. Bobi! Čeprav ga nikoli ne spusti del in si z muko sezuval škornje. Marta se je
v sobo, je tokrat naredila izjemo. Stisnil se je umaknila v sobo, da se umiri, potem bo po-
k njenim nogam, kot bi začutil njeno boleči- čistila znova. Ko se je vrnila v dnevno sobo,
no. »Bobi, samo ti me imaš rad,« je tiho za- je zagledala pred jaslicami neverjeten prizor:
vzdihnila. »Marta, Marta, sobota je, pospra- ata, bos in na kolenih, je s cunjo v roki bri- 45
viti bo treba po hiši!« Mami jo že kličejo, spet sal umazane stopinje. Kar strmela je. Še ni-
samo pospravljanje. Nežno je odrinila Bobija koli ni brisal po tleh – to se je štelo za žensko
in se odpravila po stopnicah v kuhinjo. Vse je delo. Zdaj pa briše, drgne umazanijo, vsake
bilo razmetano. Brezvoljno je vzela vedro in toliko časa se utrujen nasloni na roke in po-
začela s čiščenjem. V dnevni sobi so bile na gleda proti štalici. Marta je zbežala, lahko bi
tleh postavljene jaslice. Mah je bil raztresen mu cunjo vzela iz rok, vendar ni imela moči.
naokrog, ovčke prevrnjene, iglice so padale Solze so ji tekle, pa sama ni vedela zakaj. Zve-
po prtu na mizi. »Kdaj bo že konec?« je spet čer so se zopet vsi zbrali ob jaslicah. Ata so
zavzdihnila. Nobenega rojstva in božične ro- vzeli rožni venec, pokleknili na sedež stola,
mantike ni čutila. Vsak večer je morala ob ja- se z obema rokama naslonili na mizo in se s
slicah moliti rožni venec z atom, mami, se- pogledom potopili v jaslice. V desni dlani so
strami in brati. To je bilo vse. Vzela je metlo držali križ rožnega venca, z levo pa so prebi-
in začela z delom. Ravno ko je vse pomila, je rali jagode. Marta jih je kar gledala, ista drža
zaslišala atove korake. Težko hodi, star je in kot prej, na tleh, samo da imajo zdaj v rokah
veliko dela ima na kmetiji, pa še srčni bolnik križ. Zašepetala je: »Da, to je rojstvo, tako se
je. Po svoje se ji je celo malo zasmilil. Vedela Jezus rodi tudi v naši družini.«
je, da bo najprej prišel k jaslicam in pozdravil Danes ima že tri otroke. Vedno ko vzame v
Novorojenega, zato se je umaknila v kuhinjo. roke cunjo, se spomni, kako se Jezus rodi v
Ni ga želela srečati, danes res ne. družini. Ata je vedel, kaj gleda v jaslicah. Po-
Ko je slišala, da je odšel, je stopila v dnevno nižnost Novorojenega.

UTRINKI PODLISTEK

Žive jaslice v dobovi ČUTI GOVORIJO!

Darinka Cvetko Šegota Vid, sluh, tip, okus, vonj,

(intuicija) v Jezusovi šoli
kateheza
Foto: Arhiv KD ZvezdaAlessandro Rocha
Prevedla: mag. s. Magda Burger ND
Foto: p. Andrej Šegula
kateheza
46 društvom Dobova, Krovstvom Ivana Kova- JEZUS NAS UČI POSLUŠATI 47
čiča in Gradbeništvom Jožeta Glogoviča ter Molči in poslušaj tišino
V župniji Dobova smo že pred petnajstimi gasilci. Vstopi v tišino, kjer gospoduje tišina. Strah pred tišino govo-
leti ustanovili cerkveno kulturno društvo Scenarij vsebuje povzetek evangelijev po Lu- odmakni se besedam, ri, da so v njej pogosto skrite besede, ki bi se
Zvezda. Z njim smo se želeli vključiti v orga- ku in Mateju. Pripravila ga je režiserka in poslušaj Besedo, jim najraje izognili.
nizirano kulturno življenje Zveze kulturnih vodja predstave Darinka Cvetko Šegota. ki prihaja iz globine morja. Sodobni ljudje zelo težko molčimo. Obkro-
organizacij in Javnega sklada kulturnih dru- Celotna prireditev se odvija na vzpetini za Edino Beseda je močnejša od vseh mojih be- ža nas raznolik hrup, zato smo pozabili na
štev. Tako smo lahko sodelovali na vseh or- cerkvijo, kjer postavimo objekte: pisarno, kr- sed: umetnost molka; ne slišimo več besed sr-
ganiziranih prireditvah v občini in izven nje čmi, kovačijo, oder za pevski zbor in hlev. V čistost srca je želeti si le eno … ca. Kot je dejal Rûmî, znan islamski pesnik:
ter se prijavljali na razpise. predstavi sodeluje približno 90 ljudi, angel- Edina Beseda: »Ko se umirijo ustnice, tisoč jezikov priza-
V društvu delujeta dve sekciji: odrasli zbor in čki, konji in ovce. V ospredju je seveda Sve- tista, ki bi jo rekel, dene srce.« Naj zveni še tako paradoksalno,
dekliški pevski zbor. Redno pojemo pri bo- ta družina z dojenčkom. Za kostumograijo če bi bila tvoja zadnja. toda najtežji izziv za srce je tišina poslušanja.
goslužju in na različnih prireditvah. Dekli- skrbi Jelka Šetinc. Dovolj je prisluhniti samo enkrat in zato S tem ne mislim poslušanja nasploh, temveč
ški pevski zbor sodeluje na občinskih mla- Tako velika in raznolika predstava je precej- tišina … poslušanje Besede, ki ti lahko spremeni ce-
dinskih revijah, nastopil pa je tudi na repu- šen inančni zalogaj. Brez ustreznega ozvo- molči … lotno življenje. Besedo življenja pa lahko sli-
bliški reviji mladinskih zborov, kjer je dobil čenja in osvetlitve je trud zaman. Zato mora- poslušaj … šimo samo takrat, ko izgine ves nepotreben
priznanje za najboljši dekliški zbor. mo k vsaki prireditvi pristopiti premišljeno hrup. Rûmî nadaljuje: »Skušajte biti boljši od
Prav mladi so bili prvi pobudniki za orga- in preudarno. Žive jaslice pripravljamo tudi Rubem Alves
nizacijo živih jaslic v Dobovi. Prvič smo jih letos. Predstava bo na božični dan ob 17. uri
pripravili 25. 12. 2010 v sodelovanju z Obči- za cerkvijo v Dobovi. Naj Novorojeni blago- Uvod
no Brežice, KS Dobova, konjerejskim dru- slovi trud in prizadevanje vseh sodelujočih! Ali ste kdaj opazili, da se kar nekaj ljudi bo-
štvom, Aktivom kmečkih žena Dobova, li- ji vstopiti v dvigalo? To namreč pomeni, da
kovno družino Franc Bogovič, Turističnim se bodo morali izpostaviti mučnim razme-
ram, ki nastanejo ob nemih pogledih, nepri-
jetni tišini. Strah pred dvigalom torej v prvi
vrsti ni strah pred zaprtim prostorom, tem-
več bolj strah pred tišino. Za vse, ki se je boji-
jo, so dvigala prava mučilna naprava. Veliko-
krat se mrzlično izogibamo vseh prostorov,

PODLISTEK kateheza PODLISTEK
Foto: Arhiv SKU
besed. Molk je predhodnik ›dogodka‹.« Po- vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me! (Mr 10,46–
glejmo še besede sodobnega pesnika, ki pra- kateheza47.)
vi: Jezus je živel med ljudmi v skladu s svojim poslanstvom. Sle-
dili so mu, kjerkoli se je pojavil. Razlogi za to so bili zelo raz-
Nekoristna koristnost lični. V vsakem primeru je moral biti hrup množice, ki je noč
besede, in dan sledila Učitelju, neznanski. To je pomenilo tudi veliko
nepotrebnost nekoristnosti tveganje za Jezusovo zbranost. Hkrati pa je obstajala nevar-
v črevesju praznega nost, da bi Jezus v zmedi, ki je gotovo vladala, ne prisluhnil
imeti tistim, ki so se v stiski obračali nanj.
in uporabnost Gotovo ima vsak od nas podobno izkušnjo. V okolju, polnem
obrobnosti življenja. zmede in hrupa, ko begamo od ene dejavnosti k drugi, nam
Nekoristnost služenja grozi, da oglušimo. Obdaja nas hrušč avtomobilov, števil-
pretveze, nih strojev na delovnih mestih, inštrumentov in zvočnikov
čeprav je v cerkvah. V tej zmešnjavi izgubljamo posluh za zvok nara-
čista nekoristnost ve, vzdihe naših sodelavcev, skrbi ter veselja bratov in sester.
lahko v resnici Rûmî opisano označuje z besedami: »Izgubil sem se v času in
koristna. prostoru. Izgubil sem se v morju glagolov.« Ob Jezusu pa se
Jaci Maraschin lahko naučimo razlikovati med hrupom in besedami, med 49
površinsko zmedo in resnično pomembnimi zvoki.
48 Ob branju svetopisemskega odlomka vidimo, da je Jezus sli-
šal Bartimajeve besede, vse njihovo bogastvo, ki se površne-
Biblični eksistencialni itinerarij mu bralcu in poslušalcu lahko izmuzne. V Jozuetovi knjigi je
Svetopisemski odlomek: Mr 10,46–52. bilo mesto Jeriha opisano kot tisto, ki se je zaprlo pred Izrae-
Ob odlomku, kot je zapisan v evangeliju po lovimi sinovi. Jozue je celo preklel vsakega, ki bi mesto na no-
Marku, se bomo nekoliko bolj poglobili v na- vo pozidal: »Preklet pred GOSPODOM bodi vsak, ki bi vstal
čin Jezusovega poslušanja. Jezus je poslušal in pozidal to mesto, Jeriho! Za ceno svojega prvorojenca ji
tako, da je s svojo dejavnostjo oblikoval glo- položi temelje in za ceno svojega najmlajšega postavi njena
bok odnos s človekom. S poslušanjem je raz- vrata« (Joz 6,26). In iz tega prekletega mesta se je dvignil glas,
krival Očetovo milost in veselje do življenja še več, besedo je izgovarjal mož, ki je bil zaradi svoje pomanj-
v Božjem kraljestvu. Jezus je poslušal osebe! kljivosti razglašen za nečistega. Iz ust nečistega moža, prebi-
Njegovo srce ni bilo polno ničevih besed, ne- valca prekletega mesta, v okolju popolnega kaosa in nemi-
smiselnega hrupa, zato je mogel slišati po- ra, so zazvenele besede izpovedi vere in njihov zvok je prišel
membne besede, s katerimi so se ljudje obra- vse do Jezusovih ušes: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Ne
čali nanj. preseneča nas, da se je k Jezusu zatekel slepi in zavrženi Bar-
timaj, temveč da se je Jezus ob zvoku njegovih besed ustavil
Prvi korak in mu prisluhnil. Slišal ga je in se ustavil – tako je izrazil svo-
Razločevanje med slišanjem hrupa in sliša- jo pozornost do vseh glasov z verskega in socialnega obro-
njem besed bja. Učiteljev odgovor je bil neposreden in takojšen. Preden
Prišli so v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s se bomo ukvarjali z odgovorom, pa se ozrimo nase in po-
precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi
berač Bartimáj, Timájev sin, sedèl ob poti. In
ko je slišal, da je to Jezus Nazarečan, je začel

PODLISTEKkateheza Vprašanja za osebno premiKšlAjeJvSaEnDjeOaGlAi pJAogovor v kateheza
skupini:
glejmo, kako se odzivamo na glasove, ki se v Foto: p. Andrej Šegula
množici mnogih drugih zdijo nevredni naše Razmisli o vsebini pogovorov, ki te spodbujajo, da
pozornosti. slišiš glasove potrebnih pomoči.

Drugi korak Kdo so ljudje, ki vodijo druge (tudi tebe) k Jezu-
Kaj se zgodi, če ima hrup prednost pred su, ki posluša njihove (tudi tvoje) stiske? Ali jih (po
zvoki? tvojem mnenju) danes Cerkev sliši?
Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je še
glasneje vpil (Mr 10,48). Da bi lahko slišali ljudi, se moramo ustaviti in pri-
Odziv nekaterih Jezusovih učencev, ki so sli- bližati. Ko se je Jezus ustavil, da bi se pogovoril z
šali vpitje izobčenca, je izražal močne pred- Bartimajem, je učencem naročil, naj ga pokličejo.
sodke takratnega časa, ki hkrati osvetljujejo Kakšen je bil odziv učencev?
sodobne predsodke. Prizadevanje, da bi uti-
šali glasove mož in žena, ki so zapostavljeni ki se je gnetla okrog Jezusa, hrup, ki so ga povzročali glasovi
zaradi svoje narodne, kulturne, verske, rasne in telesa; v množici je bilo veliko takih, ki so samo čakali na
ali kakšne druge pripadnosti, tudi življenju, Jezusovo najmanjšo napako. In ustavil se je sredi med njimi!
ki ga živimo današnji Jezusovi učenci, ni tu- Ustavil se je in odločil, da bo prekinil trpljenje moža, ki je bil
50 je. Tudi mi se velikokrat upiramo glasovom, tudi žrtev socialnih razmer. Jezus se je ustavil in spodbudil
ki bi jim Jezus gotovo namenil vso svojo po- Bartimaja, da se je začel premikati v smeri človeka vrednega
zornost. Velikokrat so naša srca tako prena- življenja. Ni pa se premikal samo Bartimaj. Izkušnjo »premi-
polnjena s hrupom predsodkov, da ne more- kanja« so ob Jezusovem postanku dobili tudi njegovi učenci.
mo slišati zvokov Božjih otrok. Jezus jih je namreč pritegnil v dogajanje, ko jim je naročil:
»Pokličite ga!« S tem je dosegel, da so morali nekateri, ki so
Tretji korak prej Bartimaju preprečevali stik z Jezusom, spremeniti svoje
Jezus, človek pozornega poslušanja in srca, vedenje in Bartimaju pomagati priti do Učitelja, ki se je odlo-
ki si prizadeva za mir čil, da ga bo poslušal.
Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Pokli- Učitelj želi nekaj sporočiti tudi nam. Želi, da se ne ustavimo
cali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, ob hrupu sveta, temveč ostanemo v dinamiki gibanja k ob-
kliče te!« Odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci robnim, zapostavljenim, oddaljenim. Tudi nam pravi: »Po-
in pohitel k Jezusu. (Mr 10,49–50.) kličite jih!« Če poslušamo Jezusove besede, ki prihajajo iz mi-
Jezus je bil človek srca, ki si prizadeva za mir; roljubnega srca, se učimo slišati besede življenja, ki se ne me-
bil je človek z dušo brez predsodkov, ki so nijo za hrup sveta. Posledice bodo podobne, kot so bile v ti-
vladali v njegovem času. To mu je omogoči- stih davnih časih: »Odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in
lo, da je sredi vrveža in zmede slišal besede: pohitel k Jezusu« (Mr 10,50).
»Usmili se me!« Samo srce brez predsodkov
more razločevati med hrupom in beseda-
mi. Bartimajeve besede so na Jezusova uše-
sa vplivale tako, da so ga dobesedno »ustavi-
le«. Predstavljamo si lahko veliko množico,

KAJ SE DOGAJA NAPOVKEADJNSIEKDOOLEGDAAJAR

52 DECEMBER

• 12. 12. 2012 (18.30): mesečno srečanje ŠSKK
MS v Murski Soboti (Gregorčičeva 2, župnijska
učilnica 3 v nadstropju)
* Tradicionalna vernost, strah kristjanov,
poklicanost in poslanstvo

• 12. 12. 2012 (9.00-12.00): mesečno srečanje ŠSKK 53
LJ v Kosezah (župnišče)
* p. Milan Bizant: Vera me rešuje - v letu vere
ponovno zaživeti iz bogastva Katekizma
katoliške Cerkve
kateheza
kateheza

• 14. (od 19.00)-15. 12. 2012 (do 18.00): adventna
duhovna obnova ŠSKK NM v Novem mestu
(Zavod F. I. Barage)
* mag. Janez Žakelj: V letu vere

kateheza KNAJPSOEVDEDONGIAKJOALEDAR Avtorji člankov št. 39

JANUAR Jurij Bizjak, dr. bibličnih ved, koprski škof
s. Magda Burger ND, mag. katehetike, strokovna sodelavka SKU
• 5. 1. 2013 (9.00 - 14.00): seminar v Novem mestu Miha Herman, župnik na Ponikvi
(Zavod F. I. Barage) Rako Klemenčič, župnik
* p. dr. T. Strehovec OFM: Življenjske stiske v s. Mateja Kranjc HMP, vzgojiteljica v Vrtcu Lavra
soočenju s smrtjo Dolores Mrzlikar, katehistinja in voditeljica ŠSKK KP
Slavko Rebec, msgr., rektor Škoijske gimnazije Vipava in voditelj ŠKO KP
• 12. 1. 2013 (9.00-16.00): seminar v Novem mestu Andrej Pisk, strokovni sodelavec Skale
54 (Zavod F. I. Barage) Deborah Presser Velder, trenerka za KDP, članica mednarodnega konzilija KDP v Rimu, od-
govorna za področje Nemčije, Avstrije in Slovenije
* ddr. Stanko Gerjolj: Kako pritegniti mlade za
pomoč pri katehezi? OBVESTILO UREDNIŠTVA

• 16. 1. 2013: duhovna obnova ŠSKK MS Jesenski veter je jesensko številko Naše kateheze ponesel vse do koša sv. Miklavža. Naročnike obveščamo,
* Gospod me kliče in pošilja da bodo zato v januarju prejeli še eno številko revije, ki bo jubilejna, 40. Okroglo številko bomo počastili s
prenovljeno oblikovno in nekoliko prevetreno vsebinsko podobo. Želimo si, da bo revija še naprej zvesta
spremljevalka naših katehetskih prizadevanj. Povabljeni, da jo oblikujete tudi vi: s predlogi, podelitvijo
uspelih katehez ali kakšnim utrinkom iz katehetskega sveta. Pišete nam lahko na: [email protected].
Po izidu jubilejne številke bodo v koledarskem letu 2013 izšle še štiri številke (po trimesečjih, naročnina
ostaja 10 €).
Hvala za razumevanje!

Uredniški odbor Naše kateheze

našakateheza Izdajatelj Slovenski katehetski urad
Uredniški odbor dr. Franc Zorec, Vida Ličen, Matej Dečman
glasilo slovenskih katehetov, katehistinj in staršev dr. Marija Sraka, Andreja Štunf,
Lektorirala dr. Tadej Stegu, mag s. Magda Burger,
Številka 39, letnik VI, Oblikovanje Simona Jeretina
oktober - december 2012 Simona Jeretina
Založila Peter Starbek
ISSN 1581-6834 Tisk Celjska Mohorjeva družba
Graika 2000
Naslov uredništva SKU - Naša kateheza
Poljanska 2, 1000 Ljubljana
Avtorji fotograij E-pošta: [email protected]
Domača stran: www.rkc.si/sku/
Naslovna fotograija p. Andrej Šegula, Arhiv SKU,
Darja Prašnikar Cerar, Mojaca Urh,
Arhiv družine Siter
Darja Prašnikar Cerar

KAJ SE DOGAJA kateheza

Jezus želi priti k nam

I v jaslice našega srca

Jezus želi priti
k nam v jaslice
našega srca Dolores Mrzlikar

Božična zgodba (prim. Lk)

Bralec 1:
Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor
veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje (Jn, 3,16).

Bralec 2:
V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabrijela v galilejsko mesto Nazaret, k de-
vici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše in devici je bilo
ime Marija.
Angela osvetlimo z lučjo, Marija gleda proti luči in vstaja.

Angel:
»Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj!«

Sledi pesem Je angel Gospodov (SG 171, 1. kitica ).

Marija prestraši in se poskuša skriti. Preplašena posluša angela.

PRILOGA: Naša kateheza, številka 39, okt.-DEC. 2012

kateheza KAJ SE DOGAJA

Jezus želi priti k nam

II v jaslice našega srca

Drugi bralec:
Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav.

Angel:
»Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Spočela boš in rodila Sina, ki mu
daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega.«
Marija stopi korak naprej in pri besedi »kako« razširi roke:
»Kako se bo to zgodilo, ko ne živim z možem?«

Angel:
»Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi otrok, ki
bo rojen, svet, in se bo imenoval Božji Sin. Poglej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je
spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki je nerodovitna. Pri Bogu namreč
ni nič nemogoče.«

Marija poklekne, skloni glavo, dvigne roke in dlani kvišku:
»Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.«

Luč se ugasne in Marija odide.

Prvi bralec:
Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Vsi so se hodili popi-
sovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazaret, v Judejo,
v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine,
da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča.

Marija in Jožef hodita po cerkvi, spremlja ju luč. Medtem ko iščeta prenočišče, poje-
mo pesem Poslušajte vsi ljudje (SG 50).

Marija in Jožef lepo pokažeta, da ju ljudje ne sprejmejo. Počasi prideta do jaslic. Tam
ju čaka prazna zibelka.

PRILOGA: Naša kateheza, številka 39, okt.-DEC. 2012

KAJ SE DOGAJA

Jezus želi priti k nam

III v jaslice našega srca

Bralec 1: kateheza
Rodila je Sina, prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli.

Marija dojenčka položi v zibelko, nad jaslicami zasveti zvezda, zagori pastirski
ogenj.

Bralec 2:
Prav v tistem kraju so pastirji prenočevali pod milim nebom in se čez noč vrstili na
straži pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je
obsijala, da so se zelo prestrašili.

Luč obsije pastirje, ki se prestrašijo. Ko jim spregovori angel, vstanejo, poslušajo in
se čudijo.

Angel:
»Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam
je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. Po tem znamenju ga
boste spoznali: Našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli.«

Zapojemo pesem Slišati je angele (VZG 1, št. 122, 1. kitica). Ugasnemo luč, gori sa-
mo pastirski ogenj.

Vsi pastirji:
»Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil
Gospod.«

Bralec 1:
Pohiteli so in našli tam Marijo, Jožefa in Dete v jasli položeno. Nato so se pastirji
vrnili ter slavili Boga (pastirji dvignejo roke proti nebu) in ga hvalili za vse, kar so
slišali in videli. Pastirji odidejo.

kateheza KAJ SE DOGAJA

Jezus želi priti k nam

IV v jaslice našega srca

Bralec 2:
In to radost, ki so jo tu prejeli, so ponesli drugim pastirjem in vsem ljudem, ki
so jih srečali.

Zapojemo pesem Pojdi in oznani svetu (VZG 1, št. 103, 1. kitica).

Bralec 1:
V Betlehemski noči je zasijala luč. Najprej so jo zagledali pastirji. Ponesli so jo
tudi k nam. Jo bomo sprejeli? Jezus želi priti k nam, v naše jaslice. Od nas je od-
visno, če mu bomo odprli svoja vrata.

Jezus se ne more približati ljudem, ki so polni napuha in v svojem preobilju ne
potrebujejo nikogar, ki svojih talentov in bogastva ne delijo z drugimi.

Jezus od nas ne zahteva veliko. Hoče samo, da mu pripravimo tople jaslice. Pa ne
jaslic, v katerih bo v ospredju udobno stanovanje, televizija, računalnik. Jezus se
želi roditi v jaslih našega srca.

Smo mu že pripravili prostor? Smo našli Jezusa in ga položili v jasli srca? Kaj mu
bomo darovali?

Najlepše darilo bo, da poglobimo svojo osebno vero vanj, da se z Njim pogovar-
jamo v molitvi, ob premišljevanju Božje besede, obisku svete maše in da bližnje-
mu vsak dan naredimo kaj dobrega.
Pri tem bodimo drug drugemu v oporo. Skupaj z Jezusom iščimo vero, upanje
in ljubezen. Če se Jezus ne rodi v naših srcih, potem je namreč vse zaman, boži-
ča ni in sreče ni.

Zapojemo pesem Sveta noč.

PRILOGA: Naša kateheza, številka 39, okt.-DEC. 2012


Click to View FlipBook Version