JOSIPDOL – VAS PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Pripravila Gloria Plevnik

TURISTIČNI VODNIK
2017

Seminarska naloga

JOSIPDOL – VAS PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI

PRIPRAVILA: Gloria Plevnik
MENTOR: Bojana Korez
ŠOLA: Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Josipdol, marec 2017

KAZALO VSEBINE
1. JOSIDOL ........................................................................................................................... 2
2. PROGRAM........................................................................................................................ 3
2.1 ODSEKI VODENJA PO PROGRAMU .................................................................................. 4
3. ČASOVNICA IN OPISI ODSEKOV VODENJA ...................................................................... 5
4. CENA.................................................................................................................................. 12
5. INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED......................................................................... 12
6. VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................... 13
7. PRILOGE ................................................................................................................................ 14

1

1. JOSIDOL

V severnem pobočju Pohorja, v osrčju iglastih gozdov, leži kraj, kjer je pred sto leti ugasnila
zadnja pohorska glažuta, in je danes odlična turistična točka ter umirjen kraj za odraščanje.
To je JOSIPDOL, ali kakor mu rečejo prebivalci glaužuta, v naslednjih stavkih izveste zakaj.
Čeprav je res, da danes ljudje delajo predvsem izven kraja, včasih ni bilo tako. Steklarstvo,
kamnoseštvo in gozdarstvo so bile panoge, ki so preživljale skoraj vse prebivalce kraja. Danes
tukaj ne obratuje nobena obrt, prebivalcem pa je ostal lep spomin na stare čase. Ker prebivalci
cenimo trud, ki so ga naši predniki vložili v to da so preživeli, se trudimo, da bo spomin na
njihov način življenja ostal živ.

Ribnica na Pohorju, občina v kateri leži Josipdol se omenja že leta 1266, zato je nje navkljub
Josipdol mlada vas, saj prve omembe segajo komaj v 18. stoletje., ko so tukaj odprli prvo
gozdno steklarno ali kot rečejo starejši domačini glažuto. Prvo ime pa sega iz leta 1801, ko ga
je poimenoval prvi lastnik Josef Schneck, imenoval se je Josefstalhütte.

V naslednjih desetletjih pa se je steklarstvo izjemno razširilo in začelo delovati, sploh ko je
steklarno leta 1825 prevzel Josip Langer. Takrat je podjetje štelo skoraj sto delavcev. Izdelovali
so oljenke, steklenice, lekarniško posodo in podobne zadeve. Zanimivo pa je da so izdelke
pošiljali celo v Turčijo in Egipt kar je dokaz da so bili zares dobre kakovosti. Kraj je bil že v tem
času zelo lepo urejen, imel je celo park, drevored in ribnik, tukaj pa je živelo že približno 200
prebivalcev.

V drugi polovici 19. stoletja, ko so ugotovili da je steklarstvo zelo uspešno, prebivalci pa imajo
željo in potrebo po novih službah so začeli koristiti še en naraven vir pri nas, kamen. In tako
se je začelo kamnoseštvo. tukaj so izdelovali kamnite kocke za tlakovanje cest, čeprav je
kamnoseštvo bilo mišljeno kot dodatna dejavnost, je z leti pomembnost te panoge silovito
rastla. Steklarsko obrt pa je leta 1909 zaprl veleposestnik Josip Lenarčič, saj je bila proizvodnja
predraga. In tako je ugasnila zadnja glažuta, ampak ime se je ohranilo vse do danes.

Lenarčič pa je zagotovo zelo vplival na sam razvoj kraja, in ni prebivalca, ki tega priimka nebi
poznal. Josip Lenarčič je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja dal zgraditi skoraj 20 kilometrov
dolgo ozkotirno železnico, ki je vse izdelke prevažala do občine Podvelka v dravski dolini.
Postavil pa je tudi hidroelektrarno, ki je podnevi dajala energijo strojem, ponoči pa osvetljevala
hiše. Hud udarec pa je bil tudi propad kamnoseške dejavnosti, saj je podjetje zaposlovalo kar
300 ljudi, na srečo domačinov je takoj nastalo podjetje Pruhar, službe so se vrnile s tem pa
tudi nasmehi na obraz ljudi.

'' Josipdol je dokaz, da kraj v katerem je delo, je kraj v katerem je sreča''

2

2. PROGRAM
9.00 - 9.30: Sprejem, uvodni pozdrav v Josipdolu
9.30 - 10.00: O drevoredu, Lenarčiču in splošno o Josipdolu
10.00 - 11.30: Pohod po gozdni učni poti
11.30 - 13.00: Ogled muzeja na prostem ter pohorska hiša in steklarska peč
13.30 - 14.30: Kulinarično doživetje (kosilo)
14.45 - 15.00: Ogled Sgremove smreke
15.15 - 16.30: Etnološka zbirka Aljoza Grubelnika, gozdarski muzej
17.00 - 17.30: Ribniška koča
17.30 - 18.30: Sončni zahod nad mogočnimi gozdovi ter pozdrav povodnemu možu
19.00: Vrnitev v Josipdol

3

2.1 ODSEKI VODENJA PO PROGRAMU
I. POZDRAV DREVOREDA
II. DOŽIVETJE GOZDNE UČNE POTI JOSIPDOL
III. ŽIVLJENJE NEKOČ, KI JE PUSTILO PEČAT
IV. KULINARIČNO DOŽIVETJE POHORJA
V. KRALJICA VSEH SMREK
VI. BOGASTVO MUZEJSKIH ZBIRK
VII. ODDIH IN RAZVEDRILO
VIII. SONČNI ZAHOD V OBJEMU GOZDOV, Z POZRAVOM POVODNEMU MOŽU

Slika 1: Zemljevid poti

4

3. ČASOVNICA IN OPISI ODSEKOV VODENJA

I. ODSEK: POZDRAV DREVOREDA

Lokacija: Zbirališče pri športnem parku Milana Lenarčiča v Josipdolu
Časovnica: 9.00 – 9.30 : sprejem, uvodni pozdrav

9.30 – 9.50 : O drevoredu, Milanu Lenarčiču in Josipdolu nasploh
9.50 – 10.00 : Čas za sanitarije ter krajši ogled športnega parka

 SPREJEM IN UVODNI POZDRAV

KLJUČNE BESEDNE ZVEZE; predstavitev vodnika, izrek dobrodošlice, načrt
ogledov ter zahvala za prihod, pojasnitev zakaj se tukaj začne naša pot,
anekdota o nastanku imena kraja, kakšno je vreme, ipd…

 LIPOV DREVORED

KLJUČNE BESEDNE ZVEZE; Kako dolgo je bil, zakaj so ga nadomestili, starost,
število dreves…

Kot pozdrav, ki ga da Josipdol vsem obiskovalcem je zagotovo lipov drevored, ki je trenutno
na novo urejen v prenovljenem parku. Vendar ni bilo vedno tako, do marca leta 2017 je tukaj
stalo 80 mogočnih lip, ki so z pesmijo svojih krošenj pele pesem preteklosti Josipdola. Stare so
bile od 150 let dalje in so zagotovo bile značilnost tega malega kraja. Domačini so dejali, da
nihče ni mogel zaželeti lepše dobrodošlice, kot zelene lipe pomladi. Ampak ker leta terjajo
svoje so lipe začele padati in ogrožati mimoidoče ter otroke, ki so se igrali na bližnjem igrišču.
Čeprav je šlo le za drevesa je marsikdo ob poku padajoče lipe potočil solzo, navsezadnje so
spremljale nekatere celo življenje. Veseli pa smo, da so jih nadomestili z novimi, ter v njihovo
čast uredili park, sedaj bodo te mlade lipe pisale prihodnost Josipdola, kot so stare opevale
preteklost.

 MILAN IN JOSIP LENARČIČ, TER ŠPORTNI PARK

KLJUČNE BESEDNE ZVEZE: Kdo sta to sploh bila? Kako sta vplivala na Josipdol? Kaj
sta zgradila? Čemu športni park? Kaj športni park obsega?

Josipdol zagotovo ne bi bil, to kar je danes če nebi bilo Josipa in Milana Lenarčiča. Zgodba
Lenarčičev se je začela leta 1908, ko je Josip v Josipdolu kupil steklarno ampak jo je že leto
kasneje zaprl saj je bila proizvodnja v njej predraga. To pa je bila tudi zadnja glažuta na

5

Pohorju, kasneje je Lenarčič pripomogel k razširitvi kamnoloma saj je vanj investiral, in tako je
Josipdolčanom pomagal, da so tukaj služili za vsakdanji kruh. Zgodbo v Josipdolu pa je
nadaljeval tudi njegov sin Milan, ki je dal zgraditi gozdno železnico do Podvelke v Dravski dolini.
Po tej železnici so prevažali kamnite kocke, police ter druge izdelke. Zagotovo je železnica
pripomogla k hitrosti dobave. Izdelke pa so pošiljali naprej v Turčijo in Egipt. Zapomnili so si ga
pa tudi po tem, da je za hitreje delo postavil hidroelektrarno, ki je podnevi gnala stroje ponoči
pa dajala svetlobo bližnjim gospodinjstvom.

II. ODSEK : SPREHOD PO GOZDNI UČNI POT

Lokacija: - gozdna učna pot Josipdol
- domačija Štruc

Časovnica: 10.00 – 11.00 Prvi del poti do domačije Štuc
11.00 – 11.10 Krajši postanek pri sami domačiji
11.10 – 11.30 Končni del poti do muzeja na prostem

 1. DEL GOZDNE UČNE POTI

KLJUČNE BESEDE; Vrste dreves, od kdaj na ogled?, Prosim jih tudi, da na poti ne
odlagajo smeti in se vedejo po gozdnem bontonu.

Na koncu lipovega drevoreda, stoji tabla, ki nakazuje na začetek gozdne učne poti, ki se je
odprla leta 1993, na njej pa so napisane tudi najpomembnejše točke te izredno zanimive poti.
Pot je zanimiva predvsem zato, ker na približno treh kilometrih poti, skupaj rastejo vrste
dreves, ki bi jih drugače težko našli na enem mestu. Med njimi so sekvoja, libanonska cedra,
rdeča bukev, srebrna smreka, orjaška jelka in podobne. Domačini pa ji krajše rečejo kar
kapevald, to ime je pot dobila zato saj na sredi poti v okrilju gozda stoji kapela sv. Jožefa.

 KAPELICA SV. JOŽEFA

KLJUČNE BESEDE: letnica gradnje, materiali, dogodki…

Med najbolj zanimive stvari na poti zagotovo sodi kapelica sv. Jožefa. V očarljivi kapelici, se
domačini zbirajo pri sveti maši. Velik pečat kapelici pa so pustile tudi pridne roke tukajšnjih
kamnosekov, na vsakem kotičku pa se da opaziti avtohtono kamnino granit. Cerkvica je bila
zgrajena leta 1971, tukaj pa je v Langerjevih časih že stala kapelica. Kapelica pa je edinstvena
predvsem zato, ker združuje vse naravne vire, ki jo obdajajo. Kamen, les in steklo.

6

 DOMAČIJA ŠTRUC
Že od nekdaj se vsi ki obiščejo gozdno učno pot ustavijo pri domačiji Štruc, ki svojo domačnost
odseva že na daleč. Če imate srečo vas ob prihodu pričaka tudi sveže pečen domač borovničev
zavitek. Pri domačiji štruc pa si lahko ogledamo tudi 300 let star kostanj, ki še danes da
ogromne plodove.

III. ODSEK: ŽIVLJENJE NEKOČ, KI JE PUSTILO PEČAT

Lokacija: Muzej na prostem Josipdol,
Kulturni dom Josipdol

Časovnica; 11.30 -12.00 Ogled muzeja na prostem
12.00 – 12.30 Prikaz dela na steklarski peči, kuhanje oglja
12.30 – 13.00 Ogled fotografij in razstave v Kulturnem domu Josipdol

 MUZEJ NA PROSTEM,RAZSTAVA FOTOGRAFIJ IN PRIPOMOČKOV
KLJUČNE BESEDE; od kdaj je tukaj, kaj vse lahko vidimo, kakšni so pripomočki, kaj
je na fotografijah…
Muzej na prostem domačinom pomeni ogromno, saj so ga zgradili in opremili z lastnimi
rokami. V njem so prikazane tri panoge, ki so zaznamovale življenje Josipdolčanov. Tukaj lahko
vidimo mojstrsko oblikovanje kamna in stekla, po naročilu pa nam lahko obdelavo stekla
prikažejo v tamkajšnji steklarski peči še iz časa obratovanja steklarne. Enkrat na leto pa
domačini tukaj na tem prostoru prikažejo kuhanje oglja ter cepljenje kamna. Vredna ogleda
pa je zagotovo tudi pohorska hiša, ki prikazuje v kakšnem okolju so živeli steklarji, gozdarji in
kamnoseki z svojimi družinami. V njej lahko vidimo stekleno in keramično posodo, pripomočke
za gospodinjska dela ter pohištvo. Ogledamo pa si lahko vodno rižo po kateri so hlode spravljali
iz planine v vas. Za ogled in skrb za muzej pa sedaj skrbi Kulturno, etnološko in turistično
društvo Josipdol. Kot prebivalka Josipdola pa lahko povem, da sem izjemno ponosna, da
prihajam iz kraja v katerem že leta živijo iznajdljive in delavne generacije.

7

 PRIPRAVA OGLJA, DELO NA STEKLARSKI PEČI, CEPLJENJE KAMNA

Vse to pa bomo prepustili rokam strokovnjaka po imenu Danijel Cvetko, ki tudi osebno srbi
za muzej na prostem. Pri prikazu pa bo zagotovo povedal kakšno zanimivo zgodbo o tistem
času.

IV. ODSEK: KULINARIČNO DOŽIVETJE

Lokacija: Restavracija Ribnica
Časovnica: 13.30 – 14.30: kosilo ter predstavitev pohorskih jedi

 RESTAVRACIJA RIBNICA
V apartmajskem naselju v Ribnici na Pohorju, kamor se bo nadaljevala naša pot pa se nahaja
restavracija Ribnica, in kosilo tukaj je pika na i za vse turiste, ki hočejo Pohorje tudi okusiti in
ne samo videti. Ponujajo ogromno značilnih pohorskih jedi, tudi sladic. Vendar imajo na izbiro
tudi druge jedi iz ''A`la carte'' ponudbe. Na koncu pa nam bodo po odličnem kosilu predstavili
še nekaj pohorskih jedi, sladice pa bomo lahko tudi poizkusili.

Jedi iz jedilnega lista:
- Pohorski lonec
- Golaž
- Bograč
- Žganci
- Divjačina v omaki
- Jagnjetina s prilogo
- Sladica, ki pa je vsak dan drugačna.

Jedi se predvsem prilagajajo sezoni.

V. ODSEK: KRALJICA VSEH SMREH,BOGASTVO MUZEJSKE ZBIRKE

Lokacija: gozd blizu Sgermove domačije
Center Ribnice na Pohorju
Pot proti Ribniški koči

8

Časovnica: 14.45 – 15.00 Ogled Sgermove smreke
15.15 – 15.45 Ogled etnološke zbirke Alojza Grubelnika
16.00 – 16.30 Gozdarski muzej

 KRALJICA VSEH SMREK
KLJUČNE BESEDE: starost, obseg, last, vrsta,..
Eden najpomembnejših primerov naravne dediščine se nahaja v Zgornji Orlici, to je ogromna
smreka, ki v višino meri 61,8 metra. S to višino je to najvišja smreka v Sloveniji in ena večjih v
tem delu Evrope. Starost ocenjujejo na dobrih 300 let. V tem času pa je dosegla obseg 113 cm.
Zagotovilo pa je, da vam ob pogledu nanjo zastane dih.

 BOGASTVO MUZEJSKE ZBIRKE
KLJUČNE BESEDE: lastnik, ustanovitelj, letnice, kaj vsebuje, kdo ga vzdržuje…
Etnološka zbirka Alojza Grubelnika: Nedaleč iz centra vasi Ribnice, pa lahko najdemo
zgodovino predmetov v malem. V etnološkem muzeju Alojza Grubelnika najdemo približno
3500 starih predmetov, ki so jih uporabljali nekoč. Nekateri med njimi so stari tudi tja do 400
let. Predmete je zbral Alojz Grubelnik in to v okolici Ribnice na Pohorju. Tukaj najdemo
pripomočke, ki so jih uporabljali v gospodinjstvu, gozdarstvu in pri vsakodnevnih opravilih.
Gozdarski muzej: na poti do Ribniške koče pa stoji muzej, ki si ga moramo nujno ogledati če
želimo vedeti, kako naporno je bilo delo v gozdu nekoč. Lesena brunarica, prav vabi, da
obstojimo in občutimo preteklost. Tukaj so zbrani prav vsi pripomočki, ki so jih gozdarji
vsakodnevno uporabljali brez kakršnekoli pomoči elektronskih strojev, in takrat ugotovimo,
kako težka je bila borba za preživetje.

9

VI. ODSEK: ODDIH IN RAZVEDRILO

Lokacija: Ribniška koča
Časovnica: 17.00 – 17.30 Obisk Ribniške koče, sladica

 RIBNIŠKA KOČA
KLJUČNE BESEDE: počitnice, zimski turizem, domače jedi, prenočišče,
smučišča

Ribniška koča leži na 1505 metrih nadmorske višine, in je zato najvišje ležeča pohorska
postojanka. Nahaja se na majhni planoti tik pod Malim Črnim vrhom. Včasih je na kraju
današnje koče stala počitniška vila, ki jo je dal zgraditi mariborski trgovec Josip Hutter, ampak
so jo leta 1945 borci pohorskega bataljona porušili, da se v njej ne bi mogli zbirati nemški
vojaki. Že štiri leta kasneje pa so tukaj zgradili postojanko, ki stoji še danes torej Ribniško kočo.
Zraven koče pa so tudi tri smučarske proge, zato je koča odličen kraj za zimski oddih in razne
šole v naravi. V desetih sobah ima skupaj 40 enojnih ležišč. Zagotovilo je, da tukaj ne moreš
biti lačen, dobra pristna pohorska hrana poskrbi še za tako izbirčne goste. Na koncu pa se lahko
posladkate tudi z odličnim domačin borovničevim zavitkom.

VII. ODSEK: SONČNI ZAHOD V OBJEMU GOZDOV, POZDRAV PODVODNEMU

MOŽU

Lokacija: Ribniško jezero
jezerski vrh

Časovnica: 17.30 – 18.00 Sončni zahod na Jezerskem vrhu
18.00 – 18.30 Pozdrav povodnemu možu

 JEZERSKI VRH
KLJUČNE BESEDE: razgled, spomenik, kaj vidimo, od kdaj je spomenik ipd.,..

Že od daleč lahko vidimo spomenik, ki stoji na Jezerskem vrhu. Vrh se dviga jugovzhodno od
Ribniške koče in leži v bližini zato se tja od Ribniške koče lahko odpravimo peš. Od tukaj vidimo
na zahodu Črni Vrh in Uršljo goro, Peco in Obir. Na severu pa nas pričaka čudovit pogled na
Kozjak, ki se dviga nad dravsko dolino. Ob pogledu na vzhod pa si lahko spočijemo oči na
lepotah pohorskih gozdov. Prav razgled je ta, ki prepriča, da se vrnemo še kdaj.

10

 RIBNIŠKO JEZERO
KLJUČNE BESEDE: nastanek, velikost, letnice, povodni mož-legenda,..
Zanimivost je, da Ribniško jezero, ki leže na 1490 metrih nadmorske višine sploh ni jezero
ampak šotno barje, ki se je razvilo že pred 8000 leti. Za to barje pa je značilno, da se napaja
samo z deževnico. Njegova lega je perfektna leži v kotanji v okrilju smrekovih gozdov, zato je
pogled na okolico čudovit. Ribniško jezero je 84 metrov dolgo, do 40 metrov široko, v globino
pa meri okrog enega metra. Jezero spada tudi v pohorski gozdni rezervat. Najbolj zanimivo pa
je, da legenda pravi, da v jezeru prebiva podvodni mož Jezernik, zato iz vode tudi moli zeleno
obrasel drevak. Če postojiš in se prepustiš ritmu Pohorja, pravijo, da ti pomaha v pozdrav in v
ponovno srečanje. Ko pa se stemni pride tudi na površje.

11

4. CENA
Skupino sprejmem v na dogovorjenem mestu ob 9.00. Skupina je zaključena skupina (45
potnikov), vinogradniško društvo.
Cena na osebo: 23 EUR/osebo
o CELODNEVNO TURISTIČNO VODENJE LOKALNEGA VODNIKA/ SKUPINA 100€
o KOSILO V RESTAVRACIJI RIBNICA + 1 PIJAČA 15€/osebo
o PREDSTAVITEV V MUZEJU NA PROSTEM 2€/osebo
o SLADICA NA RIBNIŠKI KOČI 3,50 €/osebo
o V muzeju gozdarstva, v etnološki zbirki Alojza Grubelnika in v muzeju na prostem v

Josipdolu, ne pobirajo vstopnine, so pa dobrodošli prostovoljni prispevki.

5. INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED
o TURI D.O.O , RECEPICIJA V RIBNICI NA POHORJU

- TELEFONSKA ŠTEVILKA: 031 782 908
- MAIL: [email protected]
o KULTURNO ETNOLOŠKO IN TURISTIČNO DRUŠTVO JOSIPDOL
-Daniel Cvetko: telefonska številka 031 499 296

* V muzej pa lahko pridete tudi nenapovedano in si ga ogledate sami.

o NA RECEPCIJI V TURISTIČNEM CENTRU V RIBNICI, LAHKO OBISKOVALCI KUPIJO TUDI
KAKŠEN SPOMINEK, RAZGLEDNICO S SLIKAMI RIBNICE IN JOSIPDOLA TER DOBIJO
TURISTIČNI PROSPEKT.

12

6. VIRI IN LITERATURA
Občina Ribnica na Pohorju (2012) Kulturne in naravne znamenitosti, elektronski vir.
Dostopno na
http://www.ribnicanapohorju.si/index.php?option=com_content&view=article&id=306&Ite
mid=580 (dostop 15. marca 2017)
KET JOSIPDOL ( 2010) Znamenitosti, elektronski vir. Dostopno na http://www.josipdol.si/
(dostop 15. marca 2017)
Wikipedia (/) JOSIP LENARČIČ, elektronski vir. Dostopno na
https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Lenar%C4%8Di%C4%8D (dostop 14. marec 2017)
DRUŽINA (/) JOSIPDOL, elektronski vir. Dostopno na
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/22DAFEE8E4E33681C12575CC00391DD1
(dostop 14. marec 2017)
*Največ informacij pa sem izvedela iz ustnih virov od gospoda Danijela Cvetka.

13

7. PRILOGE
Slika 1: Ribniška koča

Slika 2: Ribniško jezero

14

Slika 3: Steklarska peč v Josipdolu

Slika 4: Lipov drevored v Josipdolu

15