LJUBLJANA SKOZI 18. STOLETJE TER 19. STOLETJE Avtorica Eva Pevec

TURISTIČNI VODNIK 2017

LJUBLJANA SKOZI 18. STOLETJE TER
19. STOLETJE

Mentorica: Inka Nose Avtorica: Eva Pevec

Ljubljana 2017

Kazalo vsebine
1.UVOD..............................................................................................................................3
2.SPLOŠNI OPIS LJUBLJANE V 18. IN 19.STOLETJU................................................4
3.POT PO TOČKAH..........................................................................................................5
4. ZEMLJEVID POTI........................................................................................................9
5.ČASOVNICA…………………………………………………………….…………….9
6. KALKULACIJA...........................................................................................................10
7. SAMOSTOJNI OGLED………………………………………………………………10
8. VIRI…………………………………………………………….…………….……….11

2

1.UVOD
Naše vodenje se bo začelo na Prešernovem trgu, kjer vam bom na kratko predstavila
Ljubljano ter njeno zgodovino. Po uvodu se bomo sprehodili do Kongresnega trga, kjer se
boste lahko usedli pod Sidrom in poslušali vodenje. Počasi se bomo odpravili proti Vegovi
ulici, kjer vam ob hoji predstavila še ta del. Na koncu ulice se bomo ustavili na trgu francoske
revolucije ob obelisku. Tam si bomo ogledali predstavo Napoleona in njegovih vojakov. Nato
se bomo spustili mimo mestnega muzeja, kjer si bomo ogledali Vizije dveh mož: Ivan Hribar
in Anton Aškerc. Po ogledu mestnega muzeja se bomo sprehodili do Brega in ob Ljubljanici
do Zoisove hiše. Ko bomo spoznali Zoisa in njegov krožek, se bomo sprehodili vzdolž
Ljubljanice, zavili na mestni trg in se ustavili pri mestni hiši. Ker se ob tem času pred Mestno
hišo pogosto dogajajo kakšne prireditve je možnost ogleda. Če bomo imeli srečo bomo
mogoče celo videli župana Ljubljane. Nato bomo našo pot nadaljevali do Stolnice, naše
zadnje postojanke. Od tam imate možnost prevoza z LPP-jem ali se sprehodite na grad ali pa
proti centru mesta.

3

2. SPLOŠNI OPIS LJUBLJANE V 18. IN 19.STOLETJU

Ljubljana je mesto kulture, je dom številnih gledališč, muzejev in galerij, ponaša pa se tudi z
eno najstarejših filharmonij na svetu. Že na samem začetku 18. stoletja, leta 1701, je bila
ustanovljena Academia Philharmonicorum. Gre za prvo glasbeno združenje na Slovenskem,
ki je načrtno razvijalo glasbeno produkcijo in bilo nosilec glasbenega baroka pri nas. Med
častnimi člani so bili tudi skladatelji takšnega slovesa, kot so Joseph Haydn, Ludwig van
Beethoven in Johannes Brahms, pomembni interpreti kot violinist Nicolo Paganini, v letih
1881 in1882 pa je v njej kot dirigent, na samem začetku svoje glasbene kariere, deloval
Gustav Mahler.

Kultura je za Ljubljančane način življenja in mišljenja ter del vsakdana. V prestolnici se vsako
leto zvrsti več kot 10.000 kulturnih prireditev, med katerimi 10 mednarodnih festivalov.
Prebivalce Ljubljane in obiskovalce navdušujejo umetniki vseh smeri - od vrhunskih
glasbenih, gledaliških in likovnih ustvarjalcev do alternativnih in avantgardnih umetnikov.

Mesto je nastalo na stičišču štirih slovenskih pokrajin, zato je v številnih mestnih gostilnah z
raznoliko ponudbo mogoče najti krajevne kulinarične posebnosti, da o izvrstnih vinih sploh ne
govorimo. Ljubljana si ni kar tako prislužila mednarodnega naziva 'mesto vina in trte', saj je
bila v preteklih stoletjih tudi središče vinskega trgovanja v naših deželah, že v času Emone pa
so njeni prebivalci posadili trto na pobočju sedanjega grajskega hriba.

Danes je to mesto, kamor zahajajo znanstveniki zaradi njegove univerze ter inštitutov z
mednarodnim slovesom, umetniki zaradi svetovno znanega grafičnega bienala, likovne
akademije in neštetih likovnih galerij, gospodarstveniki zaradi številnih poslovnih srečanj in
sejmov in mednarodni strokovnjaki zaradi kongresov - skratka: Ljubljana je mesto, kamor se
ljudje pogosto vračajo, bodisi zato, ker jih tja zanese delo, bodisi zato, ker jim tja usmerijo
korak lepi spomini s prejšnjega obiska.

Po letnicah:

 1701- Ustanovitev Academie Philharmonicorum
 1773-1781- Gradnja Gruberjevega prekopa in Gruberjeve palače
 1754 - Ljubljana ima 9.300 prebivalcev
 1797 - Izide prvi slovenski časopis
 1809-1813 - Ljubljana je glavno mesto Ilirskih provinc
 1821- V Ljubljani se odvija kongres Svete alianse
 1849 - Dokončana je železniška povezava z Dunajem
 1857 - Dokončana je železniška povezava s Trstom
 1861 - Delovati začne javna plinska razsvetljava
 1890 - Dokončan je mestni vodovod
 1895 - Hud potres poruši Ljubljano. Po potresu Ljubljana dobi sodobnejšo podobo.
 1898 - Ljubljana dobi javno električno razsvetljavo

4

Ilirske province

Pod francosko okupacijo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Eden uradnih
jezikov je postala slovenščina, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo visoko šolo. Znova pod
avstrijsko oblastjo, je leta 1821 Ljubljana gostila kongres Svete alianse, ki se ga je udeležilo
več evropskih vladarjev in naj bi zavrl prizadevanja narodov za politične svoboščine in
ustavnost. V spomin na ta dogodek je eden osrednjih trgov dobil ime Kongresni trg. (povem
na kongresnem trgu)

3. POT PO TOČKAH

Prešernov trg: ( 10min)

Večina Slovencev je tedaj živela na deželi. Mesta so bila majhna, največje je bilo Trst, sledila
mu je Ljubljana. V 18. stol. je večina kmečkega prebivalstva govorila slovensko, medtem ko
so v obalnih mestih govorili tudi italijansko, v notranjosti dežele nemško in
Prekmurju madžarsko. Premožnejši in uglednejši meščani so bili Nemci in Italijani, nekaj pa
je bilo tudi Slovencev. Prešernov spomenik je eden izmed najbolj
popularnih ljubljanskih spomenikov. To je zasluga
arhitekta Maksa Fabianija, ki si je zamislil podstavek in
lokacijo spomenika v izteku Miklošičeve in Čopove ulice.
Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva
naletel na velik odpor in kritike med likovnimi poznavalci in v
cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo
razgaljena muza. Ljubljanski nadškof Anton Bonaventura
Jeglič je spisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu
Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve.

Kongresni trg: (10min)

Marije Terezije in Jožefa II.Z njunimi reformami se je tako kot v vsej habsburški monarhiji
tudi na Slovenskem izboljšal položaj kmetov. Vladarja sta omejila in znižala tlako, leta 1781
pa je Jožef II. odpravil še nesvobodo
podložnikov. Zemlja je ostala last
zemljiškega gospoda, kmet pa jo je
lahko odkupil ali zapustil, če je plačal
vse obveznosti. Čeprav je le malo
kmetov imelo dovolj denarja za odkup,
pa je dosti pomenilo že to, da kmetu ni
bilo več treba prositi zemljiškega
gospoda za poroko in da so njegovi
otroci lahko svobodno odšli z zemlje
(npr. v šolo, v uk k trgovcu...).

5

Pomembno vlogo pri zaščiti kmetov pred graščakom so imele reforme.
Slovenska filharmonija je osrednja slovenska glasbena ustanova z bogato tradicijo
v evropskem merilu. V sezoni 2001-2002 je praznovala 300 letnico svojega obstoja. Pod
njenim okriljem delujeta Simfonični orkester Slovenske filharmonije in Zbor Slovenske
filharmonije. Stavba Slovenske filharmonije stoji na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Filharmonična družba je imela svoje prostore v stavbi Deželnega gledališča, ki je stalo na
mestu današnje Filharmonije. Bila je zgrajena leta 1765 na mestu nekdanje
stanovske jahalnice in je bila uničena v požaru leta 1885. Član Zoisovega krožka Anton
Tomaž Linhart je v filharmoniji doživel svojo edino uprizoritev in to predstave Županova
Micka, ki je bila prva predstava v slovenskem jeziku.

Po Vegovi ulici proti trgu francoske revolucije: (10min )

Reforme so prinesle tudi veliko novosti v kmetijstvu, obrti in prometu. Oblast je
spodbujala k uvajanju gospodarskih izboljšav: te so omogočale večjo proizvodnjo hrane, rast
obrti in boljše prometne zveze. Kmetje so začeli pridelovati krompir in koruzo, z rejo živine
v hlevih in novimi živalskimi vrstami pa je napredovala živinoreja. Po nekod na
slovenskem se je razmahnilo čebelarstvo. Kmetje so bili do novosti nezaupljivi, zato so se te
le počasi uvajale. Oblasti so v drugi polovici 18. stol. ustanavljale kmetijske družbe, ki so
preizkušale nove rastline in načine pridelovanja, ter jih širile po podeželju. Pospeševale so
tudi pridobivanje novih obdelovalnih površin. Nekatere spremembe so uvedli tudi
v prometu, med najpomembnejšimi potmi, ki do vodile prek slovenskega ozemlja
je bila cesta, ki je povezovala Dunaj s Trstom in Reko. Da bi vladarja pospešila trgovino, sta
odpravila carine med posameznimi deželami in uvedla enotne mere in denar. Vse to je ugodno
vplivalo na razvoj obrti. Zrasle so nove manufakture, najuspešnejše podjetje pa je bil rudnik
živega srebra v Idriji.

Trg francoske revolucije : (10min + 10min + 45min(prosti ogled razstave))

Ilirske province so se po Napoleonovi odločitvi, da ne bo ozemlja ob koncu vojne v celoti
vrnil Habsburžanom , raztezale od Tirolske do Koroške. Glavno mesto je bila
Ljubljana. 1797 je vojna prvič segla na
Slovensko ozemlje. Napoleon je osvojil velik
del S Italije in preko Soče prodrl na
Habsburško ozemlje. Ilirske province so
Francozi ustanovili zaradi vojaških in
gospodarskih enot ter za nadzorovanje
jadranske obale, obenem, pa so
francoski trgovci prek Ilirskih provinc
trgovali s turškim cesarstvom. Slovenci
Ilirskih provinc večinoma niso sprejeli z

navdušenjem. Francozi so jim naložili velike

6

davke, med slovenskimi verniki pa so zmanjševali vlogo duhovnikov in cerkve. Najbolj
nezadovoljni so bili kmetje, ki so pričakovali odpravo fevdalizma, vendar se to ni zgodilo in
so zato morali zemljiškim gospodom še naprej plačevati tlako in druge dajatve. Leta 1813, po
Napoleonovem porazu v Rusiji, so Francozi zapustili Ilirske province. Njihov odhod so
obžalovali le redki, med njimi pa je bil Valentin Vodnik, ki je bil prepričan, da želi Napoleon
Slovence osvoboditi izpod avstrijske oblasti. Vendar pa je bila vključitev v I.
province za Slovence koristna nova izkušnja velik del slovenskega ozemlja je bil vključen v
državo, ki je bila naslednica francoske revolucije in mnogo naprednejša od habsburške
monarhije. Francoska oblast je slovenskemu jeziku priznala več pravic in veljave, kar je bila
pomembna spodbuda za nadaljevanje prihodnjemu slovenskemu narodnemu gibanju.

Na trgu si bomo ogledali predstavo Napoleona ter njegovih vojakov, ki pripovedujejo
del dneva v Napolenovi vojski.

Zoisova hiša: (skupaj z hojo 15min)

Jeziki uradov in šol v habsburški monarhiji so bili nemščina, italijanščina, na Ogrskem
latinščina. Da bi Jožef II. svojo državo kar najbolj poenotil, je želel da bi bil uradni jezik šol
in uradov le nemščina. Toda slovenski kmetje in preprosti meščani niso znali drugega kot
slovensko. V takih razmerah so začeli nekateri slovenski izobraženci glasno ugovarjati, da je
slovenščina enakovredna drugim jezikom. Začela se je doba slovenskega narodnega
prebujanja. Vendar pa je bilo izobražencev, ki bi pisali slovenske knjige v začetku 18.stol.še
malo. Da bi lažje obstali, so ustanavljali krožke. Najpomembnejši je bil krožek barona Žige
Zoisa, ki je s svojim denarjem spodbujal zanimanje za slovenski jezik, zgodovino in kulturo.
Člani njegovega krožka so bili tudi Anton Tomaž Linhart, ki je z igro Županova Micka požel
velik uspeh, pesnik Valentin Vodnik, ki je napisal vrsto poučnih knjig ter prvi slovenski
časopis in slovničar Jernej Kopitar.

Mestna hiša (10min + 60min(voden ogled mestne hiše)

Mestna hiša, imenovana tudi Magistrat ali Rotovž, danes sedež Mestne občine Ljubljana, je
bila zgrajena v poznem 15. stoletju. Stavbenik je bil Peter Bezlaj.
Sedanjo podobo je dobila med letoma 1717 in 1719, ko jo je dozi-
dal ljubljanski stavbenik Gregor Maček st. po načrtih Carla Marti-
nuzzija. Kasneje so stavbo večkrat prezidavali, najbolj temeljito po
načrtih Svetozarja Križaja leta 1963. Pročelje stavbe odraža beneški
vpliv. V preddverju sta ohranjena še poznogotska plošča z grbom,
ki je ostanek stare stavbe, in kip Herkula z levom iz poznega 17. stoletja, ki je nekoč stal na
Herkulovem vodnjaku sredi Starega trga. V arkadah dvorišča je nameščen tudi Narcisov vod-
njak, delo Francesca Robbe, ki je sprva stal na gradu Bokalce. Ob stopnišču je spomenik žu-
panu Ivanu Hribarju.

7

Pot do Stolnice: (skupaj z hojo 20min)
Jožef II. se je kot razsvetljeni absolutist zavedal kako pomembna je pravica do izbire vere,
zato je razglasil versko skupnost. Prepričan je bil tudi, da mora cerkev v prvi vrsti služiti
državi, zato mora biti kar seda preprosta in razumna. Odpravil je romanja, ukinil nekatere
cerkvene praznike in zaprl nekatere (bogatejše) samostane. Velika ovira hitrejšemu
uvajanju novosti je bilo neznanje. Ob koncu 18. stol. večina ljudi še vedno ni znala pisati.
Marija Terezija je zato uvedla splošno šolsko obveznost, ter določila da mora za
šolanje skrbeti država. Število otrok, ki so hodili v šolo se je res povečevalo, vendar zelo
počasi, malo je bilo tistih, ki so odšli na gimnazijo ali univerzo. Slovenci so večinoma odšli
študirat na Dunaj. Nekateri med njimi so postali ugledni znanstveniki in
univerzitetni profesorji. Eden najuglednejših slovenskih učenjakov je bil Jurij Vega.
Ljubljanska stolnica stoji na kraju, kjer je bila sredi 13. stoletja majhna in preprosta romanska
Cerkev, ki so jo svojemu romanskemu zavetniku svetemu Nikolaju postavili ljubljanski ribiči.
Prvotna cerkev, prvič omenjena leta 1262, je bila triladijska romanska bazilika. Po požaru leta
1361 so jo gotsko preobokali. Leta 1836 je predstojništvo stolnice predlagalo zamenjavo
navidezne lesene kupole z zidano, saj bi v primeru požara lahko prišlo do neprecenljive
škode.
V hiši številka 14 je ena najstarejših ljubljanskih gostiln Pri kolovratu. Tukaj se je v prejšnjem
stoletju zbirala Levstikova druščina, med obema vojnama pa so bili tu stalni gostje kulturniki
– penati, npr. Oton Župančič, Pavel Golia, Fran Albreht, Anton Slodnjak, Božidar Borko,
France Vodnik, Mile Klopčič, Matija Šmalc in drugi. Še sedaj se glavna gostilniška soba
imenuje soba penatov, v njej pa visi slika z njihovimi
karikaturami.

8

4. ZEMLJEVID POTI

5.ČASOVNICA 10min
10min
ČASOVNICA 10min
Prešernov trg 10min + 10min + 45min(prosti ogled razstave)
Kongresni trg 15min
Pot do trga 10min + 60min(voden ogled mestne hiše)
Trg francoske revolucije 20min
Zoisova hiša 200min = 3h 20min
Mestna hiša
Pot do stolnice
SKUPAJ:

9

6.CENA VODENEGA OGLEDA

Skupina: 30ljudi

Vodnik 80 €, 2, 70€ na osebo

Igralci 60 €, 2€ na osebo

Mestna hiša 5 €

Mestni muzej Odrasli 6 €, otroci 4€

Gostilna Kosilo: 15 €; goveja juha, pražen krompir in telečja pečenka, sladica

Kolovrat

SKUPAJ: 30,70 €

7.SAMOSTOJEN OGLED
Mestni muzej

Občasna razstava Vizija dveh mož : Ivan Hribar in Anton Aškerc
Odrasli: 6 €
Stalna razstava Obrazi Ljubljane
Odrasli: 4 €

Mestna hiša

Odrasli: 5€

https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/a
https://www.facebook.com/gostilnaprikolovratu
https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ogledi-in-izleti/?category[]=22
http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/mestni-muzej-ljubljana-389/

10

8.VIRI
Spletni viri:
https://www.visitljubljana.com/assets/POI/mestna-hisa-1.jpg
http://kraji.eu/PICTURES/osrednjeslovenska/ljubljana/ljubljanica_z_ladjo/DSC_7726_ljubljanic
a_z_ladjo_gallusovo_nabrezje_big.jpg
http://kraji.eu/PICTURES/osrednjeslovenska/ljubljana/cetrtna_skupnost_center/trg_francosk
e_revolucije/DSC_5460_ljubljana_trg_francoske_revolucije_big.jpg
https://nepremicnine.si21.com/f/pics/Razstave_-_predavanja/kongtrg2_b.jpg
http://kraji.eu/PICTURES/osrednjeslovenska/ljubljana/cetrtna_skupnost_center/presernov_tr
g/DSC_7900_ljubljana_presernov_trg_big.jpg
http://www.marjansmrekar.com/zemljevid1.gif

Knjižni viri:
Amon, Smilja. Ljubljana mesto kulture, Mestna občina Ljubljana, 1997
Janežič, Stanko. Dom in svet 1888-1988, Mohorjeva družba, Celje, 1989

11