ZGODBE Z LJUBLJANSKEGA GRADU Avtorica Diana Selman

TEKMOVANJE TURISTIČNI VODNIK
Zgodbe z Ljubljanskega gradu

Avtorica: Diana Selman Ljubljana, 2017
Mentorica: Inka Nose
1

KAZALO

Uvod …………… 3
Zgodovina gradu …………. 4
Zmajček Franci ………… 5
Fleischmannov rebrinec …………. 6
Grajski vodnjaki ……….. 7,8
Slavni zaporniki na gradu ……….. 9
Grajsko vino in vinska trta ………… 10
Stroški ………… 11
Informacije o samostojnem ogledu ………… 12
Viri ……….. 13

2

UVOD

Pozdravljeni, dobrodošli na najstarejšem, najlepšem in najznamenitejšem simbolu slovenske
prestolnice Ljubljanskega gradu. Moje ime je Diana in sem dijakinja srednje Turistične šole
Ljubljana. Vse svoje življenje živim pod Ljubljanskim gradom, zato to pot zelo dobro
poznam. Kot otrok so mi pripovedovali zgodbe in legende, ki jih vam bom danes predstavila.

Sprehodili se bomo po Ljubljanskem gradu. Do tja bomo prišli peš z Streliške ulice ali z
vzpenjačo (po želji).

Ustavili se bomo pred gradom, kjer bom na kratko povedala zgodovino gradu. Na poti nas
pozdravi zmajček Franci. Nadaljujemo pot do vznožja razgledne terase, kjer predstavim
rastlinsko znamenitost gradu. Potem se sprehodimo do osrednjega odprtega dela gradu, kjer
povem in opišem grajske vodnjake. Sledi ogled kaznilnice, kjer še predstavim kdo in zakaj je
bil tam zaprt. In na poti ven pokažem še ječo na prostem. Na koncu sledi ogled grajske

Okvirna časovnica vodenja: (2uri)

Tema: Ura:
Uvod 15:00-15:05
Zgodovina gradu 15:05-15:20
Zmajček Franci 15:20-15:30
Fleischmannov rebrinec 15:30-15:40
Grajski vodnjaki 15:40- 15:55
Kaznilnica 15:55-16:15
Vinska trta 16:25-17:00

3

1. Zgodovina Ljubljanskega gradu

Zgodovina Ljubljanskega gradu in utrdba je doživela veliko preobrazb. Spodnji nivoji so nastali
iz ostankov rimske Emone, ki je mogoče videti še danes. V začetku dvanajstega stoletja je
koroška plemiška družina na griču postavila leseno trdnjavo, ki so jo plemiči uporabljali kot
rezidenco. Ko je leta 1355 dežela Kranjska prešla v last Hasburžanov so zgradili utrdbo
predvsem za obrambo pred Turki. Pozni srednji vek zaznamujejo peterokotni stolp s topovskimi
linijami in ozkimi trikotnimi linami za lokostrelce. Sredi 17.stoletja je grad zgubil svoj namen
in namesto ščitil je ogrožal prebivalce in mesto pod seboj. Zaradi vojaškega skladišča je ob
vsaki nevihti bila možnost, da bi strela udarila v enega od stolpov za smodnik. Ko je francoska
vojska prvič zasedla Ljubljano leta 1797 sta bili na gradu vojašnica in vojna bolnišnica. Po
vrnitvi Avstrijcev so bili na gradu zaporu in kaznilnice, ki so bomo ogledali pozneje. V obdobju
županovanja Ivana Hribarja pa je grad odkupila mestna občina. Namenjen je bil za kulturne
ustanove, vendar so zaradi stanovanjske stiske delno preuredili v stanovanja . Popolna prenova
se je začela leta 1963, ko so zadnji stanovalci dobili stanovanja v mestu.

4

1. Zmajček Franci

Legende pravijo, da zmajeva družina domuje na Ljubljanskem gradu. Grajski zmajček Franci
je eden tistih zmajev, ki se obiskovalcev veseli in jim rad pomaga. Zmajčka se nadvse
razveselijo številni domači in tuji obiskovalci.

Pred približno 10.000 leti je tam, kjer je Ljubljansko barje, ležalo veliko plitvo jezero. Tam je
kraljeval zeleni zmaj, ki je bruhal ogenj. Legenda pravi, da ga je ugnal že grški junak Jazon,
ko je s svojimi Argonavti bežal pred zasledovalci. Spet drugi trdijo, da je zmaja premagal
sveti Jurij. Mogoče pa se jima je samo zvito skril. Kako bi se sicer naselil v ljubljanskem
grbu, kjer prebiva še danes?

Slika 1: Zmajček Franci

5

2. Fleischmannov rebrinec

Navadni rebrinec je ena izmed najpogostejših travniških rastlin, ki v otavi cveti na mnogih
travnikih. Fleischmannov rebrinec pa je posebnost, ki se od navadnega loči po dvojno
pernatih listih, po obliki in nazobčanosti listov in delno še po temnejši zeleni barvi listov. Leta
2012 je po 172 letih na Ljubljanskem gradu spet zacvetel Fleischmannov rebrinec. Rastline po
letu 1840 na Ljubljanskem gradu niso več našli. O njegovem pojavljanju ni enotnega mnenja.
Nekateri trdijo, da je rastlina morda nastala kot dedna sprememba v ljubljanskem botaničnem
vrtu, drugi pa, da je res rasla na Ljubljanskem gradu.

Dejstvo je, da so rebrinec kot vrtnino začeli gojiti v srednjem veku in je bila dolgo v uporabi,
dokler ga nista spodrinila korenje in krompir. Koren enoletne rastline poleg veliko vode
vsebuje še sladkorje, beljakovine, pektin in celo malo maščobnega in eteričnega olja. Angleži
ga še vedno cenijo. Mogoče bi torej bilo, da je omenjeni rebrinec sorta navadnega rebrinca, ki
so ga nekoč gojili.

Slika 2: Fleischmannov rebrinec

6

3. Grajski vodnjaki

Ker na vzpetinah ni potokov, rek ali jezer, so morali prebivalci poznega srednjega in novega
veka uporabiti veliko mero tehnične domiselnosti in spretnosti, da so lahko zbrali in prečistili
dovolj vode za vsakodnevne potrebe. Iz tega obdobja so na Ljubljanskem gradu ohranjeni
štirje vodnjaki oziroma vodni zbiralniki: Vodni zbiralnik na dvorišču, Vodni zbiralnik pred
Palacijem, Vodnjak pred Peterokotnim stolpom in Vodnjak s pohodnim gonilnim kolesom
pred Ljubljanskim gradom.

Vodni zbiralnik na dvorišču: Privzdignjena površina na robu grajskega dvorišča z likovno
povsem nevtralno kamnito krono označuje prvi vodni zbiralnik znotraj grajskega obzidja. Gre
za graditeljsko veščino, poznano že iz antike.

Vodni zbiralnik pred Palacijem: Zdajšnja različica zbiralnika je opasana z železnima
trakovoma, zgornjo odprtino pa zakriva pločevinast pokrov. Na konstrukciji iz železnih palic
je pritrjen kavelj za obešanje škripca, s pomočjo katerega so nekoč dvigovali vedra z vodo.
Kako je bil urejen vrh zajemalnega jaška pred tem, strokovnjaki ne vedo. Zdajšnji kamniti
obroč so na Ljubljanski grad prenesli najbrž v začetku 20. stoletja, ko so grad preurejali za
civilno uporabo.

Vodnjak pred Peterokotnim stolpom: Glede na grobo strukturo svoje zunanjosti je lahko
nastal le tako, da so v teren najprej izkopali globoko navpično luknjo in jo nato z notranje
strani obložili s kamni. Vendar se kamen na globini dobrih 9 m pod dvoriščem konča in od
tod navzdol so vodnjakove stene opečne. Prav tam na jugozahodni strani ozka, nizka odprtina
vodi v podzemni hodnik. Hodnik poteka od vodnjaka pod zunanjim grajskim obzidjem
navzven in se na prostem pojavi v vogalu tik ob steni Peterokotnega stolpa. To je morda le
domiselno zasnovan ubežni hodnik, ki je omogočal grajskim prebivalcem s posebnimi
nalogami, da na skritem, ne izpostavljenem delu neopazno zapustijo grad. Vodnjak namreč ne
sega do globine podtalnice in tudi ni urejen kot zbiralnik meteorne vode s prečiščevanjem. Na
grajskem dvorišču, tik ob glavnem vhodu oz. izhodu, so skopali jašek in ga v vsem oblikovali
kot vodnjak. Vanj se je tudi dejansko stekalo nekaj vode.

Vodnjak s pohodnim gonilnim kolesom pred Ljubljanskih gradom: V času delovanja se je
vodnjak polnil s talno vodo, ki se je nabirala v kamninski gubi Grajskega griča, nepropustni
za vodo. Še vedno ni mogoče z gotovostjo reči, kako daleč v preteklost sega njegov nastanek.
Ob njem so na grajskem platoju našli rimske ostanke. Predstava, da so morali ljudje stopati v
takšno kolo in ga poganjati s lastno silo, je za današnji čas precej nenavadna. In vendar se pri
takem načinu dvigovanja bremen večina dela opravi s preprostim prestopanjem in težo telesa.
Tovrstni princip je v tehniški zgodovini splošno znan, uporabljan je bil zlasti v srednjem veku
v pristaniščih in na gradbiščih. Vodnjak na ploščadi pred Ljubljanskim gradom sodi med
večje tovrstne naprave. Izjemen pomen v okviru tehniške dediščine pa dosega zaradi povsem
ohranjenega gonilnega kolesa in vretena.

Čeprav arheološko dokazani začetki kontinuirane poselitve Grajskega griča segajo v 13. stol.
pr. n. š., so arheološke in stavbno zgodovinske raziskave zaenkrat razkrile tehnične naprave za
oskrbovanje z vodo le za pozni srednji in novi vek. Opuščeni vodnjaki so vedno dragocen
arheološki vir. Na dnu najdemo uhane, zapestnice, glavnike, stara vedra, posodo, kozarce,
orodje in podobno gradivo. Tako veliko izvemo o nekdanjem življenju ob vodnjaku. Koliko
vode so grajski prebivalci potrebovali, ne moremo z gotovostjo povedati. Če primerjamo
srednjeveško življenje z bivanjem današnjih najpreprostejših ljudstev, je dnevni minimum
vode za človeka približno 10 litrov. V normalnih okoliščinah pa lahko verjetno brez velike

7

napake računamo s povprečjem okrog 40 litrov na dan. Mimogrede, moderni meščan v
svojem gospodinjstvu porabi vsak dan 200–400 litrov vode.

Slika 3: Vodnjak pred palacijem

8

4. Slavni zaporniki na gradu

Na začetku prve svetovne vojne se je del Ljubljanskega gradu uporabljal kot kaznilnica za
politične in kriminalce obsojence. Kmalu so začeli prihajati vojni ujetniki najštevilčnejši so
bili Srbi, pa tudi Rusi, Francozi, Angleži in še drugi. Ko je v vojno vstopila Italija, so v
velikem številu prihajali Italijani. Grad je postal izolirana postaja za vojne ujetnike, ki so
prihajali s soške fronte. Na gradu je ves čas ostala skupina zapornikov, ki so imeli različne
umetniška in obrtniška znanja. Ki so kasneje tudi ustvarjali izdelke in celo sodelovali v
orkestru, gledališki skupini in likovnem ateljeju. Imeli so vrtove, na katerih so gojili
zelenjavo, industrijsko konopljo in druge pridelke. Po odhodu Francozov, so zgradbo prevzeli
Avstrijci in uredili eno izmed najmodernejših kaznilnic v monarhiji. Dopolnili so ga z novim
poslopjem, ki so ga postavili pravokotno na južni trakt. Razmere v zaporih ni so bile
najboljše. Dobili so topel obrok, delavnice in kaznilnice ni so bile ogrevane oprema pa je bila
le najnujnejša.
Prostori že sami po sebi učinkujejo utesnjeno, z razstavljenim originalnim stavbnim
pohištvom v prvi samici (vrata in rešetke) pa nakazujejo obseg kaznilnice tudi v drugih
grajskih prostorih. Druga in tretja samica sta namenjeni kronološki predstavitvi kaznilniških
faz z arhivskim gradivom in originalnimi predmeti.
V četrti samici so kaznjenci prikazani z navidezno resničnostjo (hologramom), ki jo spremlja
zvok. Pogled k zaporniku v samico skozi manjšo odprtino na vratih in imena zapornikov
obiskovalcu približajo resnične ljudi in njihove zgodbe.
Ječa na prostem slovi kot najkrutejši del kazni za zapornike. Tam so večinoma zapirali turške
vojake, kmečke upornike in protestante. Prebivali so v hudih razmerah saj prostor ni imel
strehe in prepuščala sončne žarke in snežne padavine, v malem prostoru so opravljali vse
življenjske potrebe. Koliko jih je bilo na enkrat zaprtih ni znano.
V zaporu so bili tudi nekateri znani Slovenci kot Ivan Cankar, kot nevarni politični nasprotnik
Avstro-Ogrske monarhije. Ciril Drekonja pisatelj in pesnik, ki se je znašel tam zaradi
pretiranega izražanja domovinskih čustev in Hinko Smrekar, zaradi njegove karikature na
katerih je upodobil slovenske vladarje in motive iz življenja slovanskih narodov

9

5. Grajsko vino in vinska trta

Cepljenka trte z mariborskega Lenta, ki rodi grozdje modre kavčine ali žametne črnine je
potomka najstarejše žlahtne trte na svetu.

Trta na Ljubljanskem gradu raste od 30. septembra 1990, in sicer na desni strani od vhoda na
Grajsko dvorišče ob zidu razgledne terase pri Stolpu strelcev. Vino iz grozdja ljubljanske
grajske trte je pridelano s sodelovanjem Kmetijskega inštituta Slovenije ter se hrani v
stekleničkah s posebno etiketo in v darilni škatli. Med drugimi je steklenico tega vina 22.
oktobra 2008 prejel tudi angleški kraljevski zakonski par, kraljica Elizabeta II. in vojvoda
Edinburški, ob obisku v Ljubljani. Vsa pomembnejša mesta, gradovi ali graščine so se v
preteklosti oskrbovali z dobrinami iz neposredne bližine. Prometne povezave so bile slabe in
logistika otežena, zato so se morali v marsičem opreti na lastne vire. Po vsej Evropi so bili
vinogradi, ki so oskrbovali lokalne prebivalce z vinom, tudi tam, kjer razmere za
vinogradništvo niso bile ugodne. Tudi Ljubljana je imela vinograd na pobočju Grajskega
griča. Pripoznane so ostaline arheoloških izkopavanj na južnem pobočju desno pod Bastijo,
kjer je bil vinograd še v 30. letih prejšnjega stoletja.

Na Ljubljanskem gradu vino tudi ocenjujejo. Sejem Vino Ljubljana sodi med 10 najelitnejših
ocenjevanj na svetu, tuja vina v povprečju predstavljajo 70 odstotkov vzorcev, 30 odstotkov
pa je domačih. Poteka od leta 1955 in velja za najstarejše mednarodno ocenjevanje vin na
svetu. Sicer je prva pokušina vin v prestolnici potekala že leta 1811, prva razstava vina pa na
Ljubljanskem velesejmu v okviru razstave Ljubljana v jeseni leta 1926.

Grajski vinograd na Ljubljanskem gradu, zasajen 23. aprila 2016, je posledica želje po
obujanju tradicije ter bogatenju zgodb o vinu in vinski trti, saj je Ljubljana v visokih
enoloških krogih prepoznana kot mesto trte in vina. Je tudi nosilka tega laskavega priznanja,
ki ga ji je 30. oktobra leta 1987 podelilo mednarodno vinsko združenje iz Pariza, na svojem
zasedanju v Rimu. V grajskem vinogradu je zasajenih 1050 trt, 500 trt bele sorte belpin, ki je
na podlagi križanja beline in pinota in 550 trt rdeče sorte rdečegrajca. Vino iz grajskega
vinograda bo namenjeno predvsem promociji, protokolu in grajski vinoteki. Grajski vinograd
je nastal v letu, ko se je naša prestolnica ponašala z nazivom Ljubljana, zelena prestolnica
Evrope 2016.

Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana je bil ustanovljen 11. novembra 1993. Ime
ima po sv. Urbanu, zavetniku vinske trte, ki goduje 25. maja. Vinski konvent ohranja, razvija
in goji spoštovanje ter skrb za trto in vina. Posebno pozornost namenja tudi vlogi in pomenu
vina v prehranski in siceršnji kulturi. Prvotni sedež Častivrednega vinskega konventa sv.
Urbana Ljubljana je bil na ljubljanskem magistratu, od leta 2000 pa je na Ljubljanskem gradu,
kar izpričuje spominska plošča na zunanji steni Stolpa strelcev.

Kar nam omogoča tudi pokušino vina. Za konec bomo okusili vino s pogostitvijo grajske
rezine z bezgom in jagodo, ki jih naredijo prav na gradu v Gostilni na Gradu z svežimi in
domačimi sestavinami.

10

STROŠKI Enosmerna: 2€
Povratna : 4€
Na osebo: 8€
Vzpenjača (po želji) 3€

Degustacija vina z sladico
Vodenje

Vse skupaj na osebo:
11€ - peš
13€ - enosmerna
15€ - povratna

V eni skupini največ 30 obiskovalcev.
S svojim vodenjem in predstavitvijo želim pritegniti predvsem ljubitelje zgodovine in vina.

11

INFORMACIJE O SAMOSTOJNEM OGLEDU
https://www.ljubljanskigrad.si/sl/ljubljanski-grad/
http://www.nagradu.si/
https://www.ljubljanskigrad.si/sl/grajska-dozivetja/vodeni-ogledi/po-poti-fleischmannovega-
rebrinca/
https://www.ljubljanskigrad.si/assets/08-Publikacije/2016/rebrinec-WEB-28.pdf
https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/znamenitosti/ljubljanski-grad/
https://www.ljubljanskigrad.si/sl/grajska-dozivetja/vodeni-ogledi/
http://www.kaval-group.si/STRELEC,,restavracija.htm
http://www.botanicni-vrt.si/index.php

12

VIRI:
Spletni:
http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/ljubljanski-grad-skozi-zgodovino-po-92-
stopnicah.html (22.2.2017)
https://www.google.si/imghp?hl=sl (januar, februar 2017)
http://www.napovednik.com/ljubljanski-grad (3.3.2017)
https://www.ljubljanskigrad.si/sl/grajska-dozivetja/grajske-vsebine/virtualni-
grad/?gclid=Cj0KEQjw2fLGBRDopP-vg7PLgvsBEiQAUOnIXKezx53oG6Vvdin1qP23-
AKX9YmZ6Bi4goZ-CZITtz0aAm_a8P8HAQ (25.2.2017)
http://www.nagradu.si/ (februar 2017)
Knjižni:
Ljubljanski grad (Darinka Kladnik)
Ljubljana – mesto kulture (Mestna občina Ljubljana, Ljubljana 1997)

13